1.7.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/61


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/1118

z dne 27. junija 2019

o čezmejnem projektu Sena–Šelda na koridorjih jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemsko morje in Atlantik

(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 4561)

(Besedilo v nizozemskem in francoskem jeziku je edino verodostojno)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (1) in zlasti člena 47(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Eden izmed ključnih političnih ciljev Evropske unije je razogljičenje prometa, zlasti z oblikovanjem pogojev za ambiciozen prehod na energijsko učinkovite načine prevoza tovora na dolge razdalje. Pariški sporazum je potrdil in okrepil prizadevanja EU za boj proti podnebnim spremembam.

(2)

V tem okviru je spodbujanje prevoza blaga po celinskih plovnih poteh jasna prednostna naloga prometne politike EU in dolgoletna prednostna naloga politike TEN-T.

(3)

Z dokončanjem omrežja Sena–Šelda bo povodje Sene neposredno povezano z neprekinjenimi celinskimi plovnimi potmi s povodjem Šelde na severu Francije, v Belgiji in na Nizozemskem ter še naprej z drugimi pomembnimi plovnimi potmi v povodjih, kot sta Ren in Meuse. S tem se bo vzpostavilo neprekinjeno, učinkovito in dosledno visokozmogljivo omrežje celinskih plovnih poti, ki bo povezalo številna morska pristanišča in pristanišča na celinskih vodah te širše evropske čezmejne regije.

(4)

Omrežje Sena–Šelda, ki povezuje Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Nemčijo, ima jasno čezmejno razsežnost.

(5)

Projekt Sena–Šelda je predhodno opredeljen v koridorju jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemlje, odsek Le Havre–Pariz pa v koridorju jedrnega omrežja Atlantik. Z deklaracijo o izvajanju koridorja jedrnega omrežja TEN-T Severno morje–Sredozemlje (v nadaljnjem besedilu: Talinska deklaracija) z dne 17. oktobra 2013, ki so jo podpisali belgijski, nizozemski in francoski ministri za promet ter komisarka za promet, je nadalje poudarjena zavezanost zadevnih strani k izvajanju deklaracije. Poleg tega je v delovnem načrtu za koridor jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemlje poudarjena potreba po zagotovitvi dokončanja projekta Sena–Šelda, ki je temeljnega pomena za vzpostavitev popolnoma delujočega multimodalnega prometnega koridorja.

(6)

Eden od glavnih ciljev projekta je zagotoviti dobre plovne razmere ter da plovna pot glavne osi Sena–Šelda spada vsaj v razred Va v okviru ECMT.

(7)

Vsi sestavni deli projekta Sena–Šelda so bistveni za njegovo dokončanje. Med njimi je glavni manjkajoči člen kanal Sena–severna Evropa, brez katerega omrežja Sena–Šelda ni mogoče uresničiti.

(8)

Projekt Sena–Šelda je kompleksen čezmejni projekt, ki vključuje Belgijo (Flandrijo in Valonijo) in Francijo ter vključuje dela, katerih cilj je ustvariti novo infrastrukturo in izboljšati obstoječo infrastrukturo ob minimalnem vplivu na plovbo. Ustrezno usklajevanje je zato pomemben izziv. Za podporo usklajenega in pravočasnega izvajanja projekta je treba sprejeti določbe, v katerih se opišejo potrebni ukrepi in časovni razpored njihovega izvajanja. To bi pripomoglo k doseganju čezmejnih ciljev delovnega načrta za koridor jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemlje in dokončanju projekta Sena–Šelda na najzgodnejši možni datum, v vsakem primeru pa najpozneje do leta 2030.

(9)

Za načrtovanje in popolno optimizacijo razpoložljivosti evropskih, nacionalnih in regionalnih sredstev ter zasebnega financiranja je pomembno tudi jasno opredeliti potrebne ukrepe za dokončanje projekta Sena–Šelda in časovni razpored njihovega izvajanja. Sofinanciranje EU ima učinek finančnega vzvoda na sprejemanje odločitev na nacionalni in regionalni ravni za izvajanje ukrepov.

(10)

Belgija (Flandrija in Valonija) in Francija sta že izvedli obsežna dela (študije in infrastrukturna dela), ki so prispevala k izvedbi projekta Sena–Šelda. Večino je sofinancirala Evropska unija v okviru različnih programov. Dejavnosti se trenutno izvajajo na podlagi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (2014-EU-TM-0373-M, „Sena-Escaut 2020“), ki vključuje sredstva Unije do 50 % upravičenih stroškov.

(11)

Zaradi čezmejne razsežnosti projekta je potrebna vzpostavitev namenskih struktur upravljanja. Belgija (Flandrija in Valonija) in Francija tesno sodelujeta že več let, zlasti v okviru medvladne komisije za pripravo dokončanja projekta Sena–Šelda, ki je bil ustanovljen septembra 2009. Ta medvladna komisija ima operativno podporo evropskega gospodarskega interesnega združenja Sena–Šelda (EGIZ Sena–Šelda), ki združuje Voies Navigables de France (VNF), Société du canal Seine–Nord Europe (SCSNE), Service Public de Wallonie (SPW) in De Vlaamse Waterweg NV. Maja 2017 je bila ustanovljena družba Société du Canal Seine–Nord Europe, pristojna za gradnjo kanala Sena–severna Evropa. Ti namenski subjekti sestavljajo celostno vodstveno strukturo, ki nadzoruje in usklajuje dokončanje projekta Sena–Šelda. Evropski koordinator za koridor jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemlje in predstavnik Komisije bi morala kot opazovalca redno sodelovati na srečanjih medvladne komisije in EGIZ Sena–Šelda. Poleg tega bi morala evropski koordinator in predstavnik Komisije kot opazovalca sodelovati na sestankih nadzornega sveta (conseil de surveillance) SCSNE. Francija lahko predvidi dodatne ukrepe za ustrezno vključitev Komisije v ta nadzorni svet.

(12)

Za spremljanje napredka pri izvajanju bi morale države članice Komisiji pošiljati redna poročila o tej zadevi za odseke, ki se nahajajo na njihovih ozemljih, in sporočiti kakršne koli nastale zamude.

(13)

Časovni razpored izvajanja iz tega sklepa ne bi smel posegati v izpolnjevanje zahtev, ki jih določata mednarodno pravo in pravo Unije, vključno z določbami za varstvo okolja in zdravja ljudi. Ta časovni razpored bi moral omogočiti načrtovanje in popolno optimizacijo razpoložljivosti finančnih sredstev brez poseganja v finančne obveznosti države članice ali Unije. V nobenem primeru ne bi smel ogroziti visokih standardov Unije za varstvo okolja in sodelovanje javnosti.

(14)

Brez poseganja v drugi odstavek člena 47(2) Uredbe (EU) št. 1315/2013 je primerno določiti klavzulo o pregledu iz tega sklepa.

(15)

Ukrepe iz tega sklepa sta odobrili Belgija in Francija.

(16)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1315/2013 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta sklep določa opis ukrepov in časovni razpored izvajanja čezmejnega projekta Sena–Šelda ter s tem povezane določbe o upravljanju

Člen 2

Ukrepi in časovni razpored

Belgija in Francija zagotovita pravočasno izvajanje naslednjih ukrepov:

(a)

Seine-Amont, od Nogent-sur-Seine do Pariza: izboljšanje plovnih razmer, do decembra 2030

—

izboljšanje plovnih razmer, vključno z obnovo jezov (Beaulieu, Livon, Vives-Eaux), do decembra 2027, ter obnova sekundarnih zapornic (Coudray, Vives-Eaux, La Cave, Champagne), do decembra 2023,

—

vzpostavitev daljinskega upravljanja zapornic in jezov, do decembra 2024,

—

izboljšanje objektov za plovbo in storitev za uporabnike, do decembra 2027;

(b)

Seine-Aval, od Suresneja do Le Havra: nadgradnja in izboljšanje plovnih razmer, do decembra 2027

—

podaljšanje in sanacija zapornic (kot sta Méricourt in Bougival), do decembra 2026,

—

posodobitev jezov (Port-Mort, Poses, Méricourt, Bougival, Suresnes, Andrésy), do decembra 2027, vključno z okrepitvijo nasipa Croissy-sur-Seine, do decembra 2022,

—

vzpostavitev daljinskega upravljanja zapornic in jezov, do decembra 2024,

—

izboljšanje objektov za plovbo in storitev za uporabnike, do decembra 2027,

—

izgradnja mostu Poses-Amfreille, do decembra 2022, in izgradnja ribjih prehodov, do decembra 2030;

(c)

Oise, od Conflans-Sainte-Honorina do Compiègna: nadgradnja do razreda Vb ECMT in izboljšanje plovnih razmer, do decembra 2028

—

nadgradnja reke Oise do razreda Vb ECMT (MAGEO: utrjevanje obrežij, opornikov mostov med krajema Creil in Compiègne, preoblikovanje rečnih strug, izgradnja priveza Venette), do junija 2027,

—

obnova mostu Mours, do decembra 2025,

—

vzpostavitev daljinskega upravljanja zapornic in jezov, do decembra 2028;

(d)

kanal Sena–severna Evropa, od Compiègna do Aubencheul-au-Baca: izgradnja in začetek obratovanja z razredom Vb ECMT in omogočitev treh plasti zabojnikov, do decembra 2028

(1)

prvi sektor od Compiegna do Passla, vključno z gradnjo zapornice Montmacq:

—

prostorsko teritorialno načrtovanje, do septembra 2020,

—

enotno okoljsko dovoljenje, do septembra 2020,

—

začetek glavnih del, do oktobra 2020,;

—

končanje del, do decembra 2026,

—

začetek obratovanja, do junija 2027;

(2)

drugi sektor od Passla do Allainesa (49 km) prečka 33 občin, tretji sektor od Allainesa do Etricourt-Manancourta (11 km) prečka 3 občine in četrti sektor od Etricourt-Manancourta do Aubencheul-au-Baca (30 km) prečka 11 občin, vključno z izgradnjo zapornic Noyon, Campagne, Allaines, Marquion-Bourlon, Oisy-Le-Verger in Moislains (stičišče zapornice s Canal du Nordom), vodnega zbiralnika Louette ter mosta čez kanal (pont-canal) v dolžini 1,33 km, ki prečka območje Somme Valley:

—

prostorsko teritorialno načrtovanje, do decembra 2022,

—

enotno okoljsko dovoljenje, do oktobra 2022,

—

začetek glavnih del, do decembra 2023,

—

končanje del, do junija 2028,

—

začetek obratovanja, do decembra 2028;

(e)

os Dunkerque–Šelda, vključno s kanalom Dunkerque od Valenciennesa do Šelde ter do valonske glavne prevozne poti, ter Deûle v smeri Genta: nadgradnja do razreda Va (dvosmerna plovna pot) in razreda Vb (enosmerna) ECMT in izboljšanje plovnih razmer, do decembra 2027

(1)

na vseh odsekih:

—

študije za povečanje zmogljivosti zapornic (s podvojitvijo in/ali podaljšanjem), do decembra 2023,

—

vzpostavitev daljinskega upravljanja zapornic, do decembra 2025,

—

zagotavljanje plovnih razmer za plovila za razred V ECMT, do decembra 2027;

(2)

odsek od Arleuxa do Anzina: posodobitev in sanacija zapornice Denain, do decembra 2022;

(3)

odsek od Arleuxa do Halluina:

—

nadgradnja Deûlea do razreda Va (dvosmerna plovna pot) in razreda Vb (enosmerna) ECMT, do decembra 2022,

—

posodobitev in sanacija zapornic (vključno z Donom in Grand-Carréjem), do decembra 2020, ter podaljšanje zapornice Quesnoy-sur-Deûle, do decembra 2026;

(4)

odsek od Bauvina do Dunkerquea:

—

zaščita rečnih obrežij kanala Aire Neufossé (prva in druga faza), do decembra 2026, ter zaščita rečnih obrežij in sanacija vodne črte bazenov Fontinettes, do decembra 2023,

—

posodobitev in sanacija zapornice Fontinettes, do decembra 2019;

(f)

kanal Condé–Pommerœul: ponovno odprtje z razredom Va ECMT, do decembra 2022

(g)

valonska glavna prevozna pot, od Pommerœula do Namurja: nadgradnja do razreda Va ECMT, do decembra 2028

(1)

od Pommerœula do Seneffea: nadgradnja do razreda Va ECMT, vključno s prilagoditvijo kanala Nimy-Blaton-Péronnes in podvojitvijo zapornice Obourg, z dokončanjem študij do decembra 2022 in dokončanjem del do decembra 2027;

(2)

od Seneffea do Charleroija: nadgradnja do razreda Va ECMT in podvojitev zapornic (Marchienne, Gosselies in Viesville), s pripravljalnimi deli do decembra 2022 in dokončanjem del do decembra 2027;

(3)

od Charleroija do Namurja:

—

prilagoditev zapornice Auvelais, do decembra 2022,

—

izboljšanje možnosti prečkanja, z dokončanjem študij do decembra 2022 in del do 2028;

(h)

zgornja Šelda:

(1)

v regiji Valonija (Belgija):

—

nadgradnja do razreda Va ECMT, vključno s prilagoditvijo prehoda Tournai v enosmernega Va ter prilagoditvijo „Pont des Trous“ in „Pont-à-Pont“, do decembra 2022,

—

povečanje zmogljivosti in zavarovanje območij ob zapornicah, s prilagoditvijo zapornic Hérinnes in Kain, z dokončanjem študij do decembra 2023 ter del do decembra 2030;

(2)

v regiji Flandrija (Belgija): dokončanje študij za nadgradnjo zapornic do razreda Vb ECMT, do decembra 2022, ter priprava tehničnega in finančnega načrta za izvajanje, do decembra 2023;

(i)

Lys: nadgradnja do razreda Vb (enosmerna plovna pot) in razreda Va (dvosmerna) ECMT, omogočitev treh plasti zabojnikov, do decembra 2027, vključno z:

(1)

v regiji Flandrija (Belgija) med Gentom in Wervikom:

—

vse zapornice, prilagojene glede na razred Vb ECMT, vključno z zapornicami v St-Baafs-Vijvu in Harelbekeju, do decembra 2021,

—

nadgradnja do razreda Vb ECMT, vključno z dviganjem mostov, da se omogočijo 3 plasti zabojnikov, do decembra 2022 na preusmeritvenem kanalu Lys, ter do decembra 2027 na ostalih odsekih;

(2)

v regiji Valonija (Belgija), v občini Comines: nadgradnja do razreda Vb ECMT, vključno s prehodom Comines, do decembra 2027, in zagotavljanje plovbe, zlasti z zamenjavo jezu v Cominesu, do decembra 2030;

(3)

v Franciji, med Deûlémontom in Cominesom: nadgradnja do razreda Vb ECMT, do decembra 2024

(j)

omrežje v Flandriji:

(1)

študije za nadgradnjo flamskih odsekov celinskih plovnih poti, ki bi pomenila neposredni priključek na glavno povezavo Sena–Šelda, do decembra 2022:

—

nadgradnja do razreda Va, z omogočitvijo 3 plasti zabojnikov, povezav do pomorskih pristanišč Zeebrugge (kanal Gent–Bruges) in Antwerpen (zgornja pomorska Šelda),

—

nadgradnja do razreda Va ECMT kanalov Roeselare–Lys in Bossuit–Kortrijk;

(2)

priprava tehničnega in finančnega načrta za izvajanje, vključno s podrobno oceno prednostnih nalog, za potrebne nadgradnje na zgornjih odsekih, do decembra 2023;

(k)

Seneffe–Antwerp, na flamskih in valonskih odsekih: izvedba študij, zlasti za popolno nadgradnjo do razreda IV ECMT, do decembra 2022, ter priprava tehničnega in finančnega načrta za izvajanje potrebnih nadgradenj, do decembra 2023;

(l)

splošni ukrepi:

(1)

priprava okvira politike, usklajenega med različnimi stranmi, za spodbujanje popolne vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva po celotnem omrežju Sena–Šelda, v skladu z nacionalnimi okviri politike, ki sta jih Belgija in Francija predložili v okviru Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2), do decembra 2022, z namenom postopnega izvajanja do decembra 2030;

(2)

izvajanje celostnih in učinkovitih čezmejnih storitev upravljanja prometa in prevoza po celotnem omrežju Sena–Šelda, vključno s celovitim izvajanjem rečnih informacijskih storitev v skladu z Direktivo 2005/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), do decembra 2028;

(3)

razvoj večmodalnih logističnih platform na omrežju Sena–Šelda, do decembra 2028.

Člen 3

Upravljanje

1.   Evropski koordinator za koridor jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemlje in predstavnik Evropske komisije sta vabljena k sodelovanju kot opazovalca na sestankih nadzornega sveta (conseil de surveillance) družbe Société du canal Seine-Nord Europe.

2.   O napredku ukrepov iz člena 2 se redno razpravlja v okviru medvladne komisije za pripravo dokončanja projekta Sena–Šelda, pa tudi v okviru EGIZ Sena–Šelda. Evropski koordinator za koridor jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemlje in predstavnik Evropske komisije sta vsaj dvakrat letno vabljena k sodelovanju kot opazovalca na sestankih medvladne komisije družbe Société du canal Seine–Nord Europe ter vsaj trikrat letno na sestanke EGIZ Sena–Šelda.

Člen 4

Poročanje

Belgija in Francija Komisiji in evropskemu koordinatorju za koridor jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemlje vsaj enkrat letno poročata o napredku pri izvajanju ukrepov iz člena 2 ter sporočita kakršne koli nastale zamude, pri čemer navedeta razloge za zamudo in sprejete popravne ukrepe. Navedene države članice lahko v ta namen po potrebi uporabijo vsebino letnih poročil o stanju, ki se predložijo v okviru sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev Instrumenta za povezovanje Evrope.

Člen 5

Pregled

Komisija ob pomoči evropskega koordinatorja za koridor jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemlje najpozneje do 31. decembra 2023 na pobudo Belgije in Francije ali na lastno pobudo pregleda ukrepe in časovni razpored iz člena 2.

Člen 6

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Belgijo in Francosko republiko.

V Bruslju, 27. junija 2019

Za Komisijo

Violeta BULC

Članica Komisije


(1)   UL L 348, 20.12.2013, str. 1.

(2)  Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).

(3)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES z dne 7. septembra 2005 o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL L 255, 30.9.2005, str. 152).