14

Tožeča stranka Splošnemu sodišču v bistvu predlaga, naj:

15

EUIPO in intervenient Splošnemu sodišču predlagata, naj:

38

V zvezi s tem iz sodne prakse izhaja, da smernice EUIPO za presojo, čeprav niso zavezujoče, pomenijo referenčni vir za prakso EUIPO v zvezi z znamkami (sodba z dne 18. septembra 2015 v zadevi Federación Nacional de Cafeteros de Colombia/UUNT – Hautrive (COLOMBIANO HOUSE), T‑387/13, neobjavljena, EU:T:2015:647, točka 45).

39

Ti direktivi pomenita kodifikacijo smernic, ki jih EUIPO sam predlaga v sprejetje, tako da je njihova posledica – če so usklajene s pravili višje veljave – samoomejitev EUIPO, saj se mora ravnati po teh pravilih, ki si jih je določil (glej sodbo z dne 18. septembra 2015, COLOMBIANO HOUSE, T‑387/13, neobjavljena, EU:T:2015:647, točka 46 in navedena sodna praksa).

40

Po tem pojasnilu je treba poudariti, da točka 4.3 smernic EUIPO za preizkus določa, da če je vloga za podaljšanje roka, ki se lahko podaljša, vložena pred iztekom navedenega roka in ji ni ugodeno, se zadevni stranki, da bi lahko spoštovala rok, odobri vsaj en dan, tudi če je prošnja za podaljšanje prispela zadnji dan pred iztekom roka. Da bi se ohranil polni učinek točke 4.3 smernic EUIPO, je treba šteti, da se novi rok določi od datuma, ko organ EUIPO, ki mu je predložena vloga za podaljšanje roka, posreduje svoj odgovor.

41

V obravnavanem primeru je, prvič, rok, za katerega je zdravniška služba HUMJC drugič zaprosila za podaljšanje, rok, ki ga je mogoče podaljšati. V skladu s točko 4.3 smernic EUIPO se namreč druga vloga za podaljšanje istega roka zavrne, razen če stranka, ki vloži to vlogo, ne pojasni in ustrezno utemelji „izjemnih okoliščin“, zaradi katerih ni mogla izvesti zahtevanega ukrepa v dveh predhodnih rokih (to je prvotnem roku in prvem podaljšanju), in ki še vedno preprečujejo vlagatelju vloge, da to stori, zaradi česar je potreben dodaten rok.

42

Drugič, iz spisa izhaja, da je zdravstvena služba HUMJC zadnjo vlogo za podaljšanje roka za predložitev dokazov o uporabi izpodbijane znamke vložila zadnji dan pred iztekom navedenega roka.

43

Tretjič, tožeča stranka, ki se v svojih pisanjih sama sklicuje na točko 4.3 smernic EUIPO, nikakor ne trdi, da je ta člen v nasprotju s pravilom višje veljave. Poleg tega se ne zdi, da bi bila dodelitev vsaj enega dodatnega dne roka po vlogi za podaljšanje roka, ki je bila vložena na zadnji dan tega roka, v bistvu iz razlogov pravičnosti, v nasprotju s to določbo.

44

Zato, ne da bi se bilo treba izreči o utemeljenosti razlogov za odgovor oddelka za izbris z dne 15. januarja 2018, zadostuje ugotovitev, da oddelek za izbris v odgovor na drugo vlogo za podaljšanje roka za predložitev dokazov o uporabi izpodbijane znamke ne bi mogel zgolj zavrniti te zahteve, ampak bi moral v skladu s smernicami EUIPO za preizkus, kot je to tudi storil, odobriti dodaten rok, ki teče od dneva posredovanja odgovora. Ker so bili izpodbijani dokazi predloženi med vložitvijo druge zahteve za podaljšanje roka za predložitev dokazov o uporabi izpodbijane znamke na eni strani in odgovorom oddelka za izbris z dne 15. januarja 2018 na drugi strani, teh dokazov nikakor ne bi bilo mogoče šteti za prepozno predložene. Zato niti oddelek za izbris niti odbor za pritožbe nista storila napake s tem, da sta pri presoji uporabe izpodbijane znamke upoštevala navedene dokaze.

[…]

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat)

razsodilo: