European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2026/5421

16.10.2026

PRIPOROČILO SVETA

z dne 9. oktobra 2026

o potrditvi nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Češke za obdobje 2027–2030 in pojasnitvi prožnosti, dovoljene na podlagi nacionalne odstopne klavzule v letih 2027 in 2028

(C/2026/5421)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 121 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/1263 ter zlasti členov 17 in 26 Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

SPLOŠNE UGOTOVITVE

(1)

Cilj okvira ekonomskega upravljanja EU (1) je spodbujati zdrave in vzdržne javne finance, z reformami in naložbami pa trajnostno in vključujočo rast in odpornost, ter preprečiti čezmerni javnofinančni primanjkljaj. Okvir spodbuja tudi nacionalno odgovornost in je srednjeročno bolj usmerjen ob učinkovitejšem in doslednejšem izvrševanju pravil.

(2)

V središču okvira ekonomskega upravljanja so nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrti, ki jih države članice predložijo Svetu in Komisiji. Načrti morajo izpolniti dva cilja: (i) zagotoviti, da se bo med drugim dolg sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja verjetno zmanjševal ali ostal na preudarni ravni ter da se javnofinančni primanjkljaj srednjeročno zmanjša in ohranja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP, ter (ii) zagotoviti izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, in obravnavati skupne prednostne naloge Unije. V ta namen mora biti v vsakem načrtu predstavljena srednjeročna zaveza za najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov (2), ki dejansko določa proračunsko omejitev v času trajanja načrta, ki zajema štiri- ali petletno obdobje (odvisno od trajanja rednega zakonodajnega obdobja v državi članici). Poleg tega je treba v načrtu pojasniti, kako bo država članica zagotovila izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo (vključno s tistimi, ki se nanašajo na postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji), in kako država članica namerava obravnavati skupne prednostne naloge Unije. Obdobje za fiskalno prilagoditev traja štiri leta in se lahko podaljša za največ tri leta, če se država članica zaveže, da bo izvedla sklop ustreznih reform in naložb, ki izpolnjujejo merila iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(3)

Komisija mora po predložitvi načrta oceniti, ali načrt izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(4)

Svet mora nato na priporočilo Komisije sprejeti priporočilo, v katerem določi najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov v srednjeročnem obdobju za zadevno državo članico ter po potrebi potrdi sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje obdobja fiskalne prilagoditve.

POVEZANI POSTOPKI, VKLJUČNO S PREDHODNO PRIPOROČENO POTJO GIBANJA OČIŠČENIH ODHODKOV IN NJENO OCENO

(5)

Svet je 21. januarja 2025 sprejel priporočilo o potrditvi srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Češke (3). Svet je 8. julija 2025 na podlagi zahteve Češke za aktivacijo nacionalne odstopne klavzule zaradi višjih odhodkov za obrambo sprejel priporočilo (4), s katerim je Češki dovolil odstopanje od najvišjih stopenj rasti očiščenih odhodkov, priporočenih s Priporočilom Sveta C/2025/666, za obdobje 2025–2028.

(6)

Komisija je 3. junija 2026 v okviru pomladanskega svežnja evropskega semestra 2026 ocenila skladnost Češke z najvišjimi stopnjami rasti očiščenih odhodkov (5). Na podlagi izračunov Komisije je bila kumulativna stopnja rasti očiščenih odhodkov v letu 2025, tj. ob upoštevanju let 2024 in 2025 skupaj, nižja od najvišje rasti očiščenih odhodkov, ki jo je Svet priporočil 21. januarja 2025. V letu 2026 je predvidena rast očiščenih odhodkov v kumulativnem smislu v letih 2024, 2025 in 2026 presegla priporočeno najvišjo vrednost za 0,1 % BDP. Vendar je predvideno odstopanje na podlagi trenutnih projekcij odhodkov za obrambo v okviru prožnosti, ki jo zagotavlja nacionalna odstopna klavzula (glej tudi tabelo 3). Zato je bilo ocenjeno, da je Češka leta 2025 skladna s priporočeno najvišjo stopnjo rasti očiščenih odhodkov in naj bi bila skladna tudi leta 2026 (6).

(7)

Svet je 8. julija 2025 na Češko naslovil vrsto specifičnih priporočil v okviru evropskega semestra (7). Po predložitvi revidiranega nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, ocenjenega v tem priporočilu, je Svet 10. julija 2026 na Češko naslovil nov sklop specifičnih priporočil za državo (8).

UGOTOVITVE V ZVEZI Z NACIONALNIM SREDNJEROČNIM FISKALNO-STRUKTURNIM NAČRTOM ČEŠKE

(8)

V skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) 2024/1263 lahko država članica v primeru novoimenovane vlade predloži revidiran srednjeročni fiskalno-strukturni načrt. Po splošnih volitvah na Češkem 3. in 4. oktobra 2025 je bila 15. decembra 2025 vzpostavljena nova vlada. Češka je 22. junija 2026 Svetu in Komisiji predložila revidiran nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt). Načrt zajema obdobje od leta 2027 do leta 2030.

Postopek pred predložitvijo načrta junija 2026

(9)

Češka je pred predložitvijo načrta zaprosila za tehnične informacije (9), ki jih je Komisija v skladu s členom 15(4) Uredbe (EU) 2024/1263 posredovala 28. maja 2026 in objavila 22. junija 2026 (10). Tehnične informacije določajo primarni strukturni saldo v letu 2030, ki je po projekcijah potreben, da se zagotovi, da se primanjkljaj sektorja država srednjeročno ohrani na ravni pod 3 % BDP ter da se dolg sektorja država srednjeročno ohrani na ravni pod 60 % BDP, in sicer ob odsotnosti nadaljnjih proračunskih ukrepov po koncu štiriletnega prilagoditvenega obdobja. Srednjeročno obdobje je opredeljeno kot desetletno obdobje po koncu prilagoditvenega obdobja. Tehnične informacije so bile pripravljene in posredovane državi članici na podlagi dveh scenarijev: scenarija, ki vključuje skladnost z zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj (11), v skladu s členom 9(3) Uredbe (EU) 2024/1263, in scenarija brez tega zaščitnega ukrepa.

(10)

Tehnične informacije za Češko določajo, da bi moral primarni strukturni saldo, da bi bil skladen z veljavnimi fiskalnimi pravili v štiriletnem prilagoditvenem obdobju, ter na podlagi predpostavk Komisije ob koncu prilagoditvenega obdobja (2030; scenarij brez zaščitnega ukrepa za odpornost na primanjkljaj) znašati vsaj 0,5 % BDP, kot je navedeno v tabeli 1. Za informacijo, če upoštevamo tudi zaščitni ukrep za odpornost na primanjkljaj, bi moral primarni strukturni saldo ob koncu prilagoditvenega obdobja (2030) znašati vsaj 0,5 % BDP. Vendar zaščitni ukrep za odpornost na primanjkljaj ni zahteva za Češko, ki je upravičena do tehničnih informacij.

Tabela 1: Tehnične informacije, ki jih je Komisija posredovala Češki

Zadnje leto prilagoditvenega obdobja

2030

Najnižja vrednost primarnega strukturnega salda (v % BDP), scenarij brez zaščitnega ukrepa za odpornost na primanjkljaj

0,5

Zgolj informativno: Najnižja vrednost primarnega strukturnega salda (v % BDP), scenarij z zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj

0,5

Vir: izračuni Komisije.

(11)

Češka je maja in junija 2026 s Komisijo opravila tehnični dialog v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2024/1263. Tehnični dialog je bil osredotočen na najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov, ki jih je predvidela Češka, in njihove temeljne predpostavke (zlasti projekcije potencialne rasti BDP, realno rast BDP in nominalne (implicitne) obrestne mere), pa tudi na predvideno izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, ter na skupne prednostne naloge Unije na področju pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, socialne in gospodarske odpornosti, energetske varnosti ter izgradnje obrambnih zmogljivosti.

(12)

Češka se je glede na informacije, ki jih je navedla v svojem načrtu, 6. maja 2026 v skladu s členom 11(3) Uredbe (EU) 2024/1263 posvetovala s civilno družbo, socialnimi partnerji, regionalnimi organi in drugimi ustreznimi deležniki. Glede na informacije, ki jih je Češka navedla v svojem načrtu, je bila revizija načrta pripravljena v sodelovanju z ustreznimi ministrstvi in drugimi organi javne uprave, vključno s češkim fiskalnim svetom. Poleg tega je 6. maja 2026 s predstavniki delodajalcev in sindikatov ter s strokovnjaki in drugimi deležniki potekala okrogla miza o osnutku načrta.

POVZETEK NAČRTA IN NJEGOVA OCENA S STRANI KOMISIJE

(13)

Komisija je v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2024/1263 načrt ocenila junija 2026, kot sledi:

Kontekst: makroekonomski in fiskalni položaj ter obeti

(14)

Realni BDP na Češkem se je v letu 2025 povečal za 2,6 % zaradi domačega in zunanjega povpraševanja. Glede na pomladansko napoved Evropske komisije 2026 naj bi gospodarstvo v letu 2026 zraslo za 1,8 %, kar odraža vpliv šoka zaradi cen energije in negativni prispevek neto izvoza. Realni BDP naj bi se v letu 2027 povečal za 2,4 % zaradi stabilne potrošnje gospodinjstev in javne potrošnje, naložb ter večjega prispevka neto izvoza. V obdobju, ki ga zajema napoved (tj. leti 2026 in 2027), naj bi se potencialna rast BDP na Češkem nekoliko zmanjšala, in sicer z 1,6 % v letu 2025 na 1,5 % v letu 2027, zaradi znižanja stopnje rasti aktivnega prebivalstva. Stopnja brezposelnosti je v letu 2025 znašala 2,8 % in naj bi se glede na projekcije Komisije v letu 2026 zvišala na 3,1 %, v letu 2027 pa na 3,2 %. Inflacija (deflator BDP) naj bi se zmanjšala s 3,5 % v letu 2025 na 2,7 % v letu 2026 ter dosegla 3,1 % v letu 2027.

(15)

Kar zadeva javnofinančna gibanja, je primanjkljaj sektorja država Češke v letu 2025 znašal 2,1 % BDP. Glede na pomladansko napoved Evropske komisije 2026 naj bi primanjkljaj v letu 2026 dosegel 2,8 % BDP in se ob predpostavki nespremenjenih politik v letu 2027 še povečal na 2,9 % BDP. Presečni datum pomladanske napovedi Komisije 2026 je bil 4. maj 2026, tj. preden je bil predlog proračuna za leto 2027 septembra 2026 predstavljen nacionalnemu parlamentu. Dolg sektorja država je konec leta 2025 znašal 44,3 % BDP. Glede na pomladansko napoved Evropske komisije 2026 naj bi se delež dolga konec leta 2026 povečal na 45,8 % BDP in konec leta 2027 na 47,2 % BDP. V skladu z ustaljeno prakso se zaveze politike iz srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov kot take ne upoštevajo v fiskalni napovedi Komisije, razen če so podprte z verodostojno napovedanimi in dovolj podrobno opredeljenimi konkretnimi ukrepi politike ter dokler niso podprte z njimi.

Najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov in glavne makroekonomske predpostavke v načrtu iz junija 2026

(16)

Načrt zajema obdobje 2027–2030 in določa fiskalno prilagoditev v štiriletnem obdobju.

(17)

Načrt vključuje vse informacije, ki se zahtevajo v členu 13 Uredbe (EU) 2024/1263.

(18)

Načrt vsebuje zavezo najvišjim stopnjam rasti očiščenih odhodkov, navedenim spodaj v tabeli 2, ki ustrezajo povprečni letni rasti očiščenih odhodkov v višini 3,2 % v obdobju 2027–2030. Tehnične informacije (ob predpostavki linearne prilagoditvene poti) so skladne s povprečno rastjo očiščenih odhodkov v višini 3,2 % v prilagoditvenem obdobju (2027–2030). Pot gibanja očiščenih odhodkov, h kateri se je Češka zavezala v načrtu, naj bi po pričakovanjih ob koncu prilagoditvenega obdobja (2030) privedla do primarnega strukturnega salda v višini 0,3 % BDP. To je nižje od najnižje ravni primarnega strukturnega salda v višini 0,5 % BDP v letu 2030, ki jo je Komisija posredovala v tehničnih informacijah. V načrtu je predpostavljeno, da se bo potencialna rast BDP v letu 2030 zmanjšala na 1,2 % (z 1,6 % v letu 2025). Poleg tega se v načrtu pričakuje, da se bo stopnja rasti deflatorja BDP znižala na 3,3 % v letu 2027 (s 3,5 % v letu 2025) in nato na 2,4 % v letu 2030.

Tabela 2: Najvišja rast očiščenih odhodkov in glavne predpostavke v načrtu Češke (*1)

 

2026

2027

2028

2029

2030

Povprečje v obdobju veljavnosti načrta 2027–2030

Rast očiščenih odhodkov (letno, v %)

6,4

5,4

2,7

2,4

2,2

3,2

Rast očiščenih odhodkov (skupaj od izhodiščnega leta 2025 (*2), v %)

6,4

12,1

15,2

17,9

20,5

ni relevantno

Rast potencialnega BDP (v %)

1,6

1,5

1,5

1,2

1,2

1,3

Inflacija (rast deflatorja BDP) (v %)

2,9

3,3

2,8

2,6

2,4

2,8

Vir: srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Češke (junij 2026) in izračuni Komisije

(*1)  V načrtu sta predstavljena dva sklopa makroekonomskih predpostavk na podlagi makroekonomske napovedi Češke republike (april 2026) in pomladanske napovedi Komisije 2026 (maj 2026). Za oceno se uporabljata tabeli 3.4 in 3.5 iz načrta.

(*2)  Kumulativne stopnje rasti so izračunane glede na izhodiščno leto 2025, tj. zadnje leto, za katero sta nacionalni statistični urad in Eurostat objavila javnofinančne podatke o realizaciji.

(19)

V načrtu je stopnja rasti očiščenih odhodkov v letu 2026 ocenjena na 6,4 %. Ta stopnja rasti je pomembna za opredelitev kumulativnih stopenj rasti za obdobje 2027–2030, prikazanih v tabeli 2, saj je izhodiščno leto leto 2025, ki je zadnje leto, za katero sta nacionalni statistični urad in Eurostat objavila podatke o realizaciji. V primerjavi s priporočilom Sveta z dne 21. januarja 2025 bi rast očiščenih odhodkov za leto 2026, predvidena v načrtu, na podlagi izračunov Komisije pomenila kumulativno odstopanje v višini 0,1 % BDP do konca leta 2026 pred upoštevanjem prožnosti, ki jo zagotavlja nacionalna odstopna klavzula (glej tabelo 3). Po upoštevanju prožnosti nacionalne odstopne klavzule bi predvideno kumulativno odstopanje znašalo -0,2 % BDP (tj. torej bi bilo v letu 2026 pod priporočeno potjo gibanja odhodkov po upoštevanju prožnosti). To je enako kot v oceni Komisije v okviru pomladanskega svežnja evropskega semestra 2026 (glej uvodno izjavo 6).

Tabela 3: Rast očiščenih odhodkov, letna in kumulativna odstopanja v letih 2025 in 2026 (predvidena) v primerjavi s priporočilom Sveta z dne 21. januarja 2025

 

 

2025

2026

Priporočeni največji očiščeni odhodki, letno

Sprememba v %

4,5

2,5

Priporočilo Sveta z dne 21. januarja 2025

 

 

 

 

 

 

 

KOM

Načrt

Očiščeni odhodki, letno

Sprememba v %

4,9

6,4

6,4

Letno odstopanje (*3)

v % BDP

0,2

1,5

1,5

Kumulativno odstopanje (*3)

v % BDP

-1,4

0,1

0,1

Kumulativno odstopanje (*3) po upoštevanju prožnosti nacionalne odstopne klavzule

v % BDP

-1,7

-0,2

-0,2

Odstopanja za leto 2026 izračunajo službe Komisije ob predpostavki rasti očiščenih odhodkov, kot je predvidena v pomladanski napovedi Komisije 2026 (KOM) in v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu Češke (junij 2026) (načrt).

(*3)  Pozitivna (negativna) vrednost pomeni, da so očiščeni odhodki nad (pod) priporočeno najvišjo stopnjo rasti.

Posledice zavez glede očiščenih odhodkov v načrtu za saldo sektorja država

(20)

Na podlagi najvišjih stopenj rasti očiščenih odhodkov in predpostavk iz načrta bi se primanjkljaj sektorja država postopoma izboljšal z 2,8 % BDP v letu 2026 na 1,2 % BDP ob koncu prilagoditvenega obdobja (2030), kot je razvidno iz tabele 4. Torej v skladu z načrtom saldo sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja (2030) ne bi presegel referenčne vrednosti 3 % BDP. Poleg tega javnofinančni primanjkljaj v desetih letih po prilagoditvenem obdobju (tj. do leta 2040) ne bi presegel 3 % BDP. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede primanjkljaja iz člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263.

Posledice zavez glede očiščenih odhodkov v načrtu za dolg sektorja država

(21)

Če bi se uresničile najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov, h katerim se je Češka zavezala v načrtu, in temeljne predpostavke, bi se dolg sektorja država v skladu z načrtom povečal s 45,8 % BDP v letu 2026 na 46,6 % BDP ob koncu prilagoditvenega obdobja (2030), kot je razvidno iz tabele 4. V srednjeročnem obdobju, tj. do leta 2040, naj bi se delež dolga v skladu z načrtom na splošno stabiliziral do leta 2032 in nato povečal na 52,9 % BDP v letu 2040. V skladu z načrtom bi torej dolg sektorja država srednjeročno ostal pod referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe. Najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov, predlagane v načrtu, so torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladne z zahtevo glede dolga iz člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263.

Tabela 4: Gibanje dolga in salda sektorja država v načrtu Češke

 

2025

2026

2027

2028

2029

2030

2040

Javni dolg (v % BDP)

44,3

45,8

46,9

46,6

46,8

46,6

52,9

Javnofinančni saldo (v % BDP)

-2,1

-2,8

-2,8

-2,0

-1,6

-1,2

-3,0

Vir: srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Češke (junij 2026).

Makroekonomske predpostavke iz načrta

(22)

Načrt temelji na sklopu predpostavk, ki se razlikujejo od predpostavk, ki jih je Komisija posredovala Češki 28. maja 2026. V njem so namreč uporabljene drugačne predpostavke glede šestih spremenljivk, in sicer rasti deflatorja BDP, realne rasti BDP, nominalne (implicitne) obrestne mere, fiskalnega multiplikatorja, prilagoditve stanj in tokov ter enkratnih ukrepov. V nadaljevanju so navedene in ocenjene razlike v predpostavkah z najznatnejšim učinkom na povprečno najvišjo rast očiščenih odhodkov.

Načrt se v zvezi z rastjo deflatorja BDP od predhodnih smernic Komisije razlikuje v dveh pogledih. Prvič, na podlagi predpostavke o višji rasti deflatorja domačega povpraševanja vključuje rast deflatorja BDP za leto 2027, ki je za 0,2 odstotne točke višja kot v tehničnih informacijah, ki jih je zagotovila Komisija in ki temeljijo na pomladanski napovedi 2026. Šteje se, da ta predpostavka ni ustrezno utemeljena; Komisija ni seznanjena z nobenimi objavami ali posodobitvami podatkov, ki bi upravičevale znaten popravek ocene deflatorja BDP za leto 2027 navzgor v primerjavi z oceno v tehničnih informacijah. Poleg tega najnovejša makroekonomska gibanja (tj. hitrejši upad cen energentov v letu 2026 od pričakovanega) kažejo na manj izrazit upad uvoznih cen blaga v letu 2027, zaradi česar bi se ocene deflatorja BDP za leto 2027 znižale. Drugič, od leta 2028 se rast deflatorja BDP približa hitreje in na nižjo raven (2,0 %), kot se predpostavlja na podlagi skupnega okvira za analizo vzdržnosti dolga (2,3 %). Ta predpostavka, ki je previdnejša od predpostavke iz tehničnih informacij, je v načrtu pojasnjena s predpostavko o postopnemu približanju inflacije cen življenjskih potrebščin 2-odstotnemu cilju češke centralne banke do leta 2032 ter s predpostavko, da se bo rast deflatorja BDP v letu 2032 približala tej vrednosti in nato v preostalem obdobju projekcij ostala stabilna pri vrednostih iz leta 2032. Na splošno je povprečna rast deflatorja BDP v celotnem obdobju projekcije (2027–2040) v načrtu nižja kot ob predpostavkah Komisije, in sicer znaša 2,2 % v primerjavi z 2,6 %. Zato se šteje, da je za pripravo srednjeročnega načrta predpostavka za povprečno rast deflatorja BDP v celotnem obdobju projekcije (2027–2040) preudarna in ustrezno utemeljena.

—

V načrtu se predpostavlja, da bo nominalna (implicitna) obrestna mera v obdobju projekcij v povprečju nižja za 0,2 odstotne točke od predvidevanj Komisije. V okviru srednjeročnega načrta nižja obrestna mera omogoča višjo povprečno rast očiščenih primarnih odhodkov v prilagoditvenem obdobju. To odstopanje glede nominalne (implicitne) obrestne mere izhaja iz predpostavk o nižjih kratkoročnih in dolgoročnih tržnih obrestnih merah v prilagoditvenem obdobju za 0,6 oziroma 0,8 odstotne točke, kar pomeni ugodnejše predpostavke v primerjavi s predpostavkami Komisije. To je pojasnjeno z vključitvijo podrobnejših podatkov in uporabo drugačne metode napovedovanja, ki temelji na pričakovanju, da se bodo obrestne mere stabilizirale v skladu z gibanjem temeljne obrestne mere centralne banke. Ta pristop ni v skladu s skupnim okvirom za analizo vzdržnosti dolga.

Preostale razlike v predpostavkah nimajo znatnega učinka na povprečno rast očiščenih odhodkov v primerjavi s predpostavkami Evropske komisije. Na splošno učinek previdnejših predpostavk večinoma izniči učinek razlik v predpostavkah, ki niso v skladu z okvirom za analizo vzdržnosti dolga. Vse razlike v predpostavkah skupaj so na splošno skladne s povprečno najvišjo rastjo očiščenih odhodkov, ki je enaka povprečni najvišji rasti očiščenih odhodkov, ki izhaja iz tehničnih informacij. Evropska komisija bo zgornjo oceno predpostavk iz načrta upoštevala pri prihodnjih ocenah skladnosti z najvišjimi stopnjami rasti očiščenih odhodkov.

Fiskalna strategija načrta

(23)

V skladu z okvirno fiskalno strategijo v načrtu se bodo zaveze glede očiščenih odhodkov izpolnjevale predvsem z omejevanjem odhodkov in diskrecijskimi povečanji prihodkov. V skladu z načrtom bi moral pozitivni učinek na javne prihodke izhajati iz povečanja učinkovitosti pobiranja davkov in zajezitve sive ekonomije. Z digitalizacijo in racionalizacijo javne uprave bi se morala zmanjšati rast javnofinančnih odhodkov. Nazadnje, povečanje gospodarske rasti z večjimi naložbami, inovacijami in modernizacijo infrastrukture bi moralo podpreti fiskalno konsolidacijo v nominalnem smislu. Eden od najpomembnejših pričakovanih ukrepov je prihodnji sistem EET 2.0, tj. posodobljena elektronska registracija prodaje, s katero naj bi se zmanjšale davčne utaje.

(24)

Opredelitev ukrepov politike, ki jih je treba sprejeti, naj bi bila potrjena oziroma prilagojena in količinsko opredeljena v letnih proračunih. Hkrati obstajajo tveganja za izvajanje okvirne fiskalne strategije iz načrta, ki izhajajo iz časovnega profila prilagoditve, osredotočenega na poznejši del obdobja, volilnega cikla in pomanjkanja informacij o predvideni fiskalni strategiji v zadnjih letih načrta (kot je bilo ocenjeno zgoraj).

Reforme in predvidene naložbe v načrtu v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, ter obravnavanje skupnih prednostnih nalog Unije

(25)

V načrtu so opisane namere politike v zvezi z reformami in naložbami v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, kot so določeni predvsem v specifičnih priporočilih za državo za leto 2025, in v skladu s prednostnimi nalogami iz sporočila Kompas za konkurenčnost za EU (12). Načrt vključuje reforme in naložbe, od katerih jih večina finančno podporo prejme iz mehanizma za okrevanje in odpornost ali iz skladov kohezijske politike. Reforme in naložbe iz načrta temeljijo na obstoječem vladnem strateškem dokumentu vlade (Gospodarska strategija – Češka: država za prihodnost 2.0). Kot je navedeno zgoraj, je Svet sprejel specifična priporočila za državo za leto 2026 (13) po predložitvi načrta iz junija 2026, zato teh priporočil v načrtu še ni bilo mogoče upoštevati.

(26)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, vključno s podnebnimi cilji iz Uredbe (EU) 2021/1119, načrt vključuje ukrepe, od katerih nekatere podpira mehanizem za okrevanje in odpornost. Ukrepi v zvezi z izzivi zelenega prehoda so vključeni v nacionalni energetski in podnebni načrt Češke. Med najpomembnejši ukrepi so posodobitev distribucijskih omrežij, osredotočena na povečanje zmogljivosti za priključitev novih virov in namestitvijo baterij velike zmogljivosti, vzpostavitev podporne infrastrukture, vključno s centrom za podatke o energiji, uvedba posebnih območij za shranjevanje energije in omrežno infrastrukturo, posodobitev industrije in sektorja ogrevanja v okviru programa HEAT ter oblikovanje celovitega pravnega okvira za vzpostavitev in razvoj trga vodika in vodikove infrastrukture na Češkem (LEX HYDROGEN). Na področju razogljičenja stavb bosta uvedena nov energetski standard za načrtovano gradnjo in nova podatkovna zbirka o energijski učinkovitosti z možnostmi spletnega vpogleda. Kar zadeva energijsko učinkovitost, se programa Novi zeleni prihranki in Novi zeleni prihranki Light, ki podpirata temeljito prenovo stavb, spreminjata, da bi se povečala njuna finančna vzdržnost in učinek ter osredotočenost na posameznike z nizkimi dohodki. Drugi ustrezni ukrepi vključujejo elektrifikacijo železniških tirov, nadomestitev vozil z vozili z manjšimi emisijami ter podporo za nakup in uporabo brezemisijskih vozil. Ti ukrepi se nanašajo na specifična priporočila za državo na področju politike energije iz obnovljivih virov, energetske infrastrukture in omrežij, energijske učinkovitosti ter trajnostnega prometa. Kar zadeva izzive digitalnega prehoda, najpomembnejši ukrepi vključujejo razvoj visokozmogljivih digitalnih omrežij, nadaljnje uvajanje digitalnih javnih storitev in podporo digitalizaciji podjetij. Ti ukrepi se nanašajo na specifična priporočila za državo za leto 2025 na področju politike javne uprave, dostopa do financiranja in financiranja rasti.

(27)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo socialne in gospodarske odpornosti, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, načrt vključuje ukrepe, od katerih nekatere podpirata mehanizem za okrevanje in odpornost ter ESS+. Kar zadeva izzive za pametno, trajnostno in vključujočo rast, najpomembnejši ukrepi vključujejo programe za podporo raziskavam, razvoju in inovacijam v podjetjih s poudarkom na kritičnih in nastajajočih strateških tehnologijah, predvsem umetni inteligenci, ter uvajanje inovacij v poslovno prakso malih in srednjih podjetij. Cilj drugih programov je pomagati razviti potencial obstoječih zagonskih podjetij, da bi se okrepilo inovativno sodelovanje med češkimi zagonskimi podjetji in vodilnimi ekosistemi zagonskih podjetij na svetu. Vlada uvaja tudi spremembe pri ocenjevanju raziskovalnih organizacij in olajšuje njihovo sodelovanje. Ti ukrepi se nanašajo na specifična priporočila za državo za leto 2025 na področju politike raziskav in inovacij.

Kar zadeva izzive za socialno in teritorialno kohezijo, najpomembnejši ukrepi vključujejo povečanje ustreznosti pokojnin, poenostavitev in spremembo parametrov sistema socialnih prejemkov ter povečanje udeležbe staršev, še posebej žensk, in prikrajšanih skupin na trgu dela s podporo socialnemu gospodarstvu. Drugi ustrezni ukrepi vključujejo načrtovano spremembo zakona o gradbeništvu, katere namen je pospešiti gradnjo stanovanj, reformo najemnega trga in oživitev gradnje socialnih stanovanj. Ti ukrepi se nanašajo na specifična priporočila za državo za leto 2025 na področjih aktivnih politik trga dela, spodbud za delo in udeležbe na trgu dela, nediskriminacije in enakih možnosti ter stanovanj.

Kar zadeva izzive za zdravje ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost, najpomembnejši ukrepi vključujejo načrte za okrepitev zmogljivosti in učinkovitosti javne uprave ter izboljšanje kakovosti javnih storitev, povečanje odpornosti, učinkovitosti in digitalizacije zdravstvenega sektorja ter zagotovitev zadostnega števila osebja v njem in nadaljnji razvoj dolgotrajne oskrbe. Vlada prednostno obravnava tudi zajezitev nezakonitega in neprijavljenega dela. Ti ukrepi se nanašajo na specifična priporočila za državo za leto 2025 na področju politike javne uprave, digitalizacije javne uprave in javnih storitev ter proračunskega okvira in fiskalnega upravljanja.

Kar zadeva politike za naslednjo generacijo, najpomembnejši ukrepi vključujejo povečanje dostopnosti in kakovosti predprimarnega izobraževanja, okrepitev kakovosti učiteljskega poklica in upravljanja šol ter povečanje ustreznosti sekundarnega izobraževanja glede na potrebe trga dela. V terciarnem izobraževanju najpomembnejši ukrepi vključujejo povečanje uspešnosti študentov, razvoj strateško pomembnih študijskih programov in boljše povezovanje univerz s sektorjema raziskav in inovacij. Ti ukrepi se nanašajo na specifično priporočilo za državo za leto 2025 na področjih politike izobraževanja, nediskriminacije in enakih možnosti.

(28)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo energetske varnosti, načrt vključuje tudi ukrepe, ki jih podpira mehanizem za okrevanje in odpornost. Najpomembnejši ukrepi vključujejo spremembo zakona o energiji, katere namen je pospešiti gradnjo energetskih obratov, ki uporabljajo druge vire energije, da bi nadomestili elektrarne na premog, ki se postopno opuščajo. Program nepovratnih sredstev Strateške naložbe za podnebno nevtralno gospodarstvo bo med drugim podpiral dva obsežna projekta za proizvodnjo baterij in pridobivanje kritičnih surovin za razogljičenje gospodarstva in krepitev energetske varnosti. Ti ukrepi se nanašajo na specifično priporočilo za državo za leto 2025 na področju politike energije iz obnovljivih virov, energetske infrastrukture in omrežij. Vlada nadaljuje tudi načrtovano širitev jedrske elektrarne Dukovany.

(29)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo obrambnih zmogljivosti, načrt vključuje sprejeti zakon o financiranju obrambe in spremenjeni zakon o proračunskih pravilih, v skladu s katerima mora vlada nameniti vsaj 2 % BDP za odhodke za obrambo, ki jih lahko v obdobju 2026–2033 poveča nad 2 % BDP, pa tudi nad odobreni okvir proračunskih odhodkov. Češka je zaprosila tudi za aktivacijo nacionalne odstopne klavzule, ki omogoča prožnost za povečanje odhodkov za obrambo za 1,5 % BDP v obdobju 2025–2028. Ti ukrepi se nanašajo na specifična priporočila za državo za leto 2025 na področju politike proračunskega okvira in fiskalnega upravljanja.

(30)

Načrt zagotavlja informacije o doslednosti in po potrebi dopolnjevanju s skladi kohezijske politike ter načrtom za okrevanje in odpornost Češke. Prevladujoči del ukrepov, vključenih v načrt, se financira iz skladov kohezijske politike. V načrtu (in zadevni prilogi) so opredeljene tudi reforme in naložbe v zvezi s skladi kohezijske politike ter načrtom za okrevanje in odpornost.

(31)

Načrt vsebuje pregled potreb Češke po javnih naložbah, povezanih s skupnimi prednostnimi nalogami Unije. Kar zadeva skupno prednostno nalogo pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, vključno s skladnostjo z evropskimi podnebnimi pravili, potrebe po naložbah vključujejo preoblikovanje energetskega sektorja, razvoj obnovljivih virov energije, zmanjšanje porabe energije in emisij iz stavb ter razvoj infrastrukture mobilnih omrežij 5G. Da bi Češka zagotovila socialno in gospodarsko odpornost, načrtuje razširitev ponudbe digitalnih javnih storitev, naložbe v inovativna zagonska podjetja in rastoča podjetja ter povečanje učinkovitosti zdravstvenega varstva. Za povečanje energetske varnosti namerava vlagati v čiste vire energije.

Zaključek ocene Komisije

(32)

Na splošno Komisija meni, da načrt Češke iz junija 2026 izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.

SPLOŠNI ZAKLJUČEK SVETA GLEDE REVIDIRANEGA NAČRTA ČEŠKE IN GLEDE PROŽNOSTI, KI JO ZAGOTAVLJA NACIONALNA ODSTOPNA KLAVZULA

(33)

Svet pozdravlja srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Češke in meni, da bi njegovo dosledno izvajanje prispevalo k zagotavljanju zdravih javnih financ in podpiranju vzdržnosti javnega dolga ter k trajnostni in vključujoči rasti.

(34)

Svet je seznanjen z oceno načrta, ki jo je pripravila Komisija. Vendar jo ponovno poziva, naj svojo oceno načrtov predstavi v dokumentu, ki bo ločen od njenih priporočil za priporočila Sveta.

(35)

Svet je seznanjen z oceno Komisije v zvezi s potjo gibanja očiščenih odhodkov in glavnimi makroekonomskimi predpostavkami v načrtu ter posledicami poti gibanja očiščenih odhodkov iz načrta za javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Obenem je seznanjen z oceno Komisije, da so makroekonomske in fiskalne predpostavke, ki se mestoma sicer razlikujejo od predpostavk Komisije, na splošno ustrezno utemeljene in podprte s trdnimi ekonomskimi argumenti. Svet pozdravlja dejstvo, da so bili na nacionalni ravni ustrezni deležniki vključeni še pred predložitvijo načrta in da je bil načrt predstavljen nacionalnemu parlamentu.

(36)

Svet pričakuje, da bo Češka pripravljena po potrebi prilagoditi svojo fiskalno strategijo, da bi zagotovila uresničitev svoje poti gibanja očiščenih odhodkov. Odločen je pozorno spremljati ekonomska in fiskalna gibanja, vključno s tistimi, na katerih temelji scenarij iz načrta.

(37)

Svet je seznanjen z opisom potreb in namer, ki ga je v zvezi z reformami in naložbami v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, pripravila Komisija, ter poudarja, kako pomembno je zagotoviti izvajanje teh reform in naložb. Na podlagi poročil, ki jih bo predložila Komisija, bo ocenil te reforme in naložbe ter spremljal njihovo izvajanje v okviru evropskega semestra.

(38)

Svet z zanimanjem pričakuje letna poročila Češke o napredku, ki bodo vsebovala predvsem informacije o napredku pri izvajanju poti gibanja očiščenih odhodkov, kot jo je določil Svet, ter o izvajanju širših reform in naložb v okviru evropskega semestra.

(39)

To priporočilo nadomešča priporočilo z dne 21. januarja 2025 za leti 2027 in 2028. Najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov za leto 2026 v letnem in kumulativnem smislu iz Priloge I k navedenemu priporočilu ostajajo relevantne za ocenjevanje skladnosti do vključno leta 2026. Komisija bo ocenila skladnost za leto 2026 v okviru svojega jesenskega svežnja za nadzor za leto 2026, spomladi 2027 pa na podlagi podatkov o realizaciji.

(40)

Svet bi moral v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2024/1263 Češki priporočiti najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov, h katerim se je zavezala v načrtu iz junija 2026.

(41)

V zvezi s priporočilom Sveta z dne 8. julija 2025 to priporočilo pojasnjuje obseg prožnosti, dovoljene v okviru nacionalne odstopne klavzule za povečanje odhodkov za obrambo (14), ki se uporablja v letih 2027 in 2028. V ta namen bi bilo treba skupno največjo prožnost, ki je na voljo v letih 2027 in 2028, omejiti na prožnost, ki ni bila uporabljena v zvezi z nadomeščenim priporočilom z dne 21. januarja 2025.

(42)

Kadar je država članica že uporabila prožnost, ki jo za odhodke za obrambo zagotavlja nacionalna odstopna klavzula, je običajno le tisti del povečanja odhodkov za obrambo od referenčnega leta, izraženega kot odstotek BDP, ki presega že uporabljeno prožnost, upravičen do prožnosti v preostalih letih, zajetih z nacionalno odstopno klavzulo. Poleg tega bi bilo treba v takih primerih tudi razpoložljivo največjo prožnost v višini 1,5 % BDP zmanjšati za obseg predhodno uporabljene prožnosti. V primeru Češke je ustrezno leto za merjenje uporabljene prožnosti leto 2026, tj. zadnje leto, za katero se uporablja priporočilo z dne 21. januarja 2025. Po podatkih Komisije so očiščeni odhodki v letu 2026 pred upoštevanjem prožnosti, ki jo zagotavlja nacionalna odstopna klavzula, v kumulativnem smislu odstopali za 0,1 % BDP od najvišje poti očiščenih odhodkov, ki jo je Svet priporočil 21. januarja 2025 (glej uvodno izjavo 6). Glede na pomladansko napoved Komisije 2026 naj bi se nacionalno financirani odhodki za obrambo na Češkem med letoma 2021 in 2026 povečali za 0,3 odstotne točke BDP. Na podlagi teh projekcij naj bi bilo predvideno odstopanje za leto 2026 v okviru prožnosti nacionalne odstopne klavzule. To ustreza predvideni uporabi prožnosti v višini 0,1 % BDP v letu 2026. Vendar bo mogoče dejansko uporabljeno prožnost v letu 2026, ki je relevantna za to priporočilo, določiti šele spomladi 2027, ko bodo na voljo podatki o realizaciji. Komisija bo razpoložljivo največjo prožnost izračunala in sporočila spomladi 2027 na podlagi podatkov o realizaciji.

PRIPOROČA, da:

1.

Češka zagotovi, da rast očiščenih odhodkov ne preseže najvišjih vrednosti, določenih v Prilogi k temu priporočilu.

2.

Do leta 2028 se Češki dovoli odstopanje in preseganje najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov, kot so določene v točki 1 tega priporočila, če očiščeni odhodki, ki presegajo te najvišje stopnje rasti, ne presegajo minimuma:

(a)

razlike med povečanjem odhodkov za obrambo od leta 2021, izraženim kot odstotek BDP, in prožnostjo, uporabljeno do leta 2026 na podlagi priporočil z dne 21. januarja 2025 in 8. julija 2025, in

(b)

razlike med 1,5 % BDP in prožnostjo, uporabljeno do leta 2026 na podlagi priporočil z dne 21. januarja 2025 in 8. julija 2025.

Komisija prožnost, uporabljeno do leta 2026, izračuna in sporoči spomladi 2027 na podlagi podatkov o realizaciji za leto 2026.

3.

V letih po letu 2028 se Češki še vedno dovoli odstopanje od najvišjih stopenj rasti očiščenih odhodkov, kot so določene v priporočilu Sveta v skladu s členom 17, 19 ali 20 Uredbe (EU) 2024/1263, in njihovo preseganje, če so očiščeni odhodki, ki presegajo te najvišje stopnje rasti, povezani z dobavo vojaške opreme, za katero so bile pogodbe sklenjene pred koncem leta 2028, in ostanejo v okviru omejitve iz točke 2.

4.

V skladu s členom 22(7) Uredbe (EU) 2024/1263 se odstopanja od najvišjih stopenj rasti očiščenih odhodkov, kot jih je določil Svet, dovoljena s tem priporočilom, na kontrolnem računu Češke ne bodo beležila kot obremenitve.

5.

Za zagotovitev pravilnega evidentiranja dodatnih odhodkov mora Češka vključiti dejanske in načrtovane podatke o skupnih odhodkih za obrambo (oddelek 02 COFOG), tudi o naložbah v obrambo (oddelek 02 P.51 COFOG), in kakršnih koli odhodkih, financiranih s posojili SAFE, ki niso zajeta v COFOG-02:

(a)

za leta T–4, T–3, T–2 in T–1 (pri čemer je leto T tekoče leto) v poročanje Komisiji (Eurostatu) v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 479/2009 (15);

(b)

za leta 2021 do vključno leta T (tekoče leto) v nacionalne srednjeročne fiskalno-strukturne načrte in letna poročila o napredku v skladu s členom 11(1), členom 15 ter členom 21(1) Uredbe (EU) 2024/1263.

To priporočilo je naslovljeno na Češko.

V Luxembourgu, 9. oktobra 2026

Za Svet

predsednik

S. HARRIS


(1)  Uredba (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2024 o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru (UL L, 2024/1263, 30.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1263/oj) skupaj z Uredbo Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1997/1467/2024-04-30) in Direktivo Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (UL L 306, 23.11.2011, str. 41, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2011/85/2024-04-30).

(2)  Očiščeni odhodki, kot so opredeljeni v členu 2 Uredbe (EU) 2024/1263, tj. javnofinančni odhodki brez (i) odhodkov za obresti, (ii) diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, (iii) odhodkov za programe Unije, ki so v celoti izravnani s prihodki iz skladov Unije, (iv) nacionalnih odhodkov za sofinanciranje programov, ki jih financira Unija, (v) cikličnih elementov odhodkov za denarna nadomestila za brezposelnost ter (vi) enkratnih in drugih začasnih ukrepov.

(3)  Priporočilo Sveta z dne 21. januarja 2025 o potrditvi srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Češke (UL C, C/2025/666, 10.2.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/666/oj).

(4)  Priporočilo Sveta z dne 8 julija 2025 o dovoljenju Češki za odstopanje od najvišjih stopenj rasti očiščenih odhodkov, kot jih je določil Svet v skladu z Uredbo (EU) 2024/1263 (aktivacija nacionalne odstopne klavzule) (UL C, C/2025/3962, 20.8.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/3962/oj).

(5)  Ker je Češka izkoristila prožnost v okviru nacionalne odstopne klavzule, je bila ocena skladnosti osredotočena na primerjavo rasti očiščenih odhodkov z najvišjimi stopnjami rasti očiščenih odhodkov v kumulativnem smislu, ki jih je priporočil Svet.

(6)  COM(2026) 200 final in Delovni dokument služb Komisije SWD(2026) 200, Fiskalne statistične tabele z osnovnimi podatki, pomembnimi za oceno proračunskih politik držav članic, z dne 3. junija 2026.

(7)  Priporočilo Sveta o ekonomski, socialni, strukturni in proračunski politiki ter politiki zaposlovanja Češke (UL C, C/2025/3977, 20.8.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/3977/oj).

(8)  Priporočilo Sveta o ekonomski, socialni, strukturni in proračunski politiki ter politiki zaposlovanja Češke (UL C, C/2026/3916, 1.9.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/3916/oj).

(9)  Predhodne smernice, posredovane državam članicam in Ekonomsko-finančnemu odboru, vključujejo tehnične informacije (i) brez podaljšanja prilagoditvenega obdobja ali z njegovim podaljšanjem (za štiriletno oziroma sedemletno obdobje) ter (ii) z zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj in brez zaščitnega ukrepa. Vključujejo tudi glavne začetne pogoje in temeljne predpostavke, uporabljene v okviru Komisije za srednjeročne projekcije javnega dolga. Tehnične informacije so bile izračunane v skladu z metodologijo, opisano v poročilu o spremljanju vzdržnosti dolga za leto 2023, ki ga je pripravila Komisija (https://economy-finance.ec.europa.eu/publications/debt-sustainability-monitor-2023_en), in njenimi naknadnimi izpopolnitvami, dogovorjenimi v delovni skupini za analizo vzdržnosti dolga. Ta metodologija temelji na pomladanski napovedi Evropske komisije iz leta 2026 in njenem srednjeročnem podaljšanju do leta 2035, medtem ko so dolgoročna rast BDP in stroški staranja prebivalstva v skladu s skupnim poročilom Komisije in Sveta o staranju prebivalstva za leto 2024 (https://economy-finance.ec.europa.eu/publications/2024-ageing-report-economic-and-budgetary-projections-eu-member-states-2022-2070_en).

(10)   https://economy-finance.ec.europa.eu/economic-surveillance-eu-member-states/country-pages-including-country-reports/czechia/fiscal-surveillance-czechia_en.

(11)  Zaščitni ukrep za odpornost na primanjkljaj iz člena 8 Uredbe (EU) 2024/1263 določa, da letno izboljšanje primarnega strukturnega salda znaša 0,4 odstotne točke BDP (oziroma 0,25 odstotne točke v primeru podaljšanja prilagoditvenega obdobja), dokler strukturni primanjkljaj ni nižji od 1,5 % BDP.

(12)  Glej sporočilo Komisije Kompas za konkurenčnost za EU z dne 29. januarja 2025 (COM(2025) 30 final).

(13)  Priporočilo Sveta o ekonomski, socialni, strukturni in proračunski politiki ter politiki zaposlovanja Češke, UL C, C/2026/3916, 1.9.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/3916/oj.

(14)  Odhodki sektorja država za obrambo v skladu z mednarodno klasifikacijo izdatkov države po funkcijah (COFOG).

(15)  Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 145, 10.6.2009, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/479/2014-09-01).


PRILOGA

Najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov (letne in kumulativne stopnje rasti v nominalnem smislu)

Češka

Leto

2027

2028

2029

2030

Stopnje rasti (v %)

letno

5,4

2,7

2,4

2,2

skupne (*1)

12,1

15,2

17,9

20,5

(*1)  Skupne stopnje rasti se izračunajo glede na izhodiščno leto 2025. Skupne stopnje rasti se uporabljajo pri letnem naknadnem spremljanju skladnosti v kontrolnem računu. Opomba: za leto 2026 sta najvišji letni in kumulativni stopnji rasti očiščenih odhodkov, določeni v priporočilu Sveta z dne 21. januarja 2025, še vedno relevantni in Komisija bo ocenila skladnost z njima na podlagi podatkov o realizaciji.


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/5421/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)