<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-604/20</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62020CC0604</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:331">EU:C:2022:331</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>20</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>20</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi J. Richarda de la Toura – Zadeva C‑604/20</HT></P><P><HT TYPE="SC">ROI Land Investments</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Jeana Richarda de la Toura</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20220428">28. aprila 2022</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P>Zadeva C‑604/20</P><P>ROI Land Investments Ltd.</P><P>proti</P><P>FD</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče, Nemčija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah</KEYWORD><KEYWORD>Sodna pristojnost ter priznavanje in izvrševanje sodnih odločb</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (EU) št. 1215/2012</KEYWORD><KEYWORD>Člena 17 in 21</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (ES) št. 593/2008</KEYWORD><KEYWORD>Pravo, ki se uporablja</KEYWORD><KEYWORD>Člen 6</KEYWORD><KEYWORD>Individualna pogodba o zaposlitvi, sklenjena med delodajalcem in zaposleno osebo</KEYWORD><KEYWORD>Patronatska izjava, sklenjena med tem zaposlenim in tretjo družbo, ki zagotavlja izpolnjevanje obveznosti tega delodajalca do navedene zaposlene osebe</KEYWORD><KEYWORD>Tožba na podlagi te patronatske izjave</KEYWORD><KEYWORD>Tožba na področju pogodb o zaposlitvi</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>delodajalec<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>poklicna dejavnost<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="2018" ID="QE0002"/></KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>potrošnik<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="2018" ID="QE0003"/></KEYWORD><KEYWORD>Pogoji za uporabo nacionalnih pravil o pristojnosti</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče, Nemčija) se nanaša na razlago člena 6(1), člena 17(1), člena 21(1)(b)(i) in člena 21(2) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="351" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 351, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> ter člena 6(1) Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20080617">17. junija 2008</DATE> o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="177" PAGE.FIRST="6" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 177, str. 6</REF.DOC.OJ>. V nadaljevanju: Uredba Rim I.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med osebo FD, ki stalno prebiva in opravlja delo v Nemčiji, in družbo ROI Land Investments Ltd s sedežem v Kanadi, ker je zadnjenavedena družba zavrnila, da bi na podlagi patronatske izjave, sklenjene med tema strankama pri prenosu pogodbe o zaposlitvi osebe FD na hčerinsko družbo R Swiss AG, plačala terjatve iz naslova plače te osebe do navedene družbe v stečaju.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Zaradi novosti teh okoliščin glede na tiste, ki so bile podlaga za sodno prakso Sodišča v zvezi s pristojnostjo sodišč v čezmejnih sporih na področju pogodb o zaposlitvi, se je predložitveno sodišče v bistvu v zvezi s pravili o pristojnosti, ki ščitijo delavce in potrošnike, vprašalo o razlagi pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>delodajalec<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> na področju individualnih pogodb o zaposlitvi in pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>poklicna dejavnost<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> na področju potrošniških pogodb, pri čemer bi bil lahko eden od teh pojmov podlaga za pristojnost nemškega sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V nadaljevanju bom torej predstavil razloge, zaradi katerih v bistvu menim:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>da je družba, ki je z delavcem zaradi neposrednega interesa za dobro izvajanje pogodbe o zaposlitvi tega delavca z drugo družbo iste skupine podpisala izjavo, ki je sestavni del te pogodbe in v skladu s katero med drugim zagotavlja plačilo temu delavcu, tudi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>delodajalec<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> v smislu razdelka 5 poglavja II Uredbe št. 1215/2012,</P></ITEM><ITEM><P>da se nacionalna pravila o pristojnosti ne uporabljajo, kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo člena 21(2) te uredbe, in</P></ITEM><ITEM><P>da v primeru, ko spor ne spada na področje uporabe navedenega razdelka, delavec v položaju zaposlene osebe v obravnavanem primeru ni potrošnik v smislu Uredbe Rim I in Uredbe št. 1215/2012.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uredba št. 1215/2012</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>V teh sklepnih predlogih se bom skliceval na uvodne izjave 14, 15 in 18 Uredbe št. 1215/2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 6(1) te uredbe določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Če toženec nima stalnega prebivališča v državi članici, se pristojnost sodišč vsake države članice ob upoštevanju člena 18(1), člena 21(2), členov 24 in 25 določi po pravu te države članice.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 17(1) navedene uredbe, ki je v oddelku 4 poglavja II, naslovljenem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Pristojnost za potrošniške pogodbe<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>V zadevah v zvezi s pogodbami, ki jih sklene oseba – potrošnik – za namen, za katerega se šteje, da je izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti, se pristojnost določi v skladu s tem oddelkom brez poseganja v člen 6 […]:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>[…] če je bila pogodba sklenjena z osebo, ki opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost v državi članici, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče, ali če na kakršen koli način usmerja to svojo dejavnost v to državo članico ali v več držav, vključno s to državo članico, pogodba pa spada v okvir te dejavnosti.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 18 iste uredbe, ki je v istem oddelku, v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Potrošnik lahko začne postopek zoper drugo pogodbeno stranko bodisi pred sodišči države članice, v kateri ima ta stranka stalno prebivališče, ne glede na stalno prebivališče druge stranke, bodisi pred sodišči v kraju, kjer ima potrošnik stalno prebivališče.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>V oddelku 5 poglavja II Uredbe št. 1215/2012, naslovljenem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Pristojnost za individualne pogodbe o zaposlitvi<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, sta med drugim člena 20 in 21. Člen 20(1) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>V zadevah v zvezi z individualnimi pogodbami o zaposlitvi se pristojnost določa v skladu s tem oddelkom brez poseganja v člen 6 […].<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 21 te uredbe določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="021.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Delodajalec s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožen:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>v drugi državi članici:</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>pred sodišči v kraju, kjer ali od koder delavec običajno opravlja svoje delo, ali pred sodišči v kraju, kjer je nazadnje opravljal svoje delo, ali</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="021.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Delodajalec, ki nima stalnega prebivališča v državi članici, je lahko tožen pred sodiščem države članice v skladu s točko (b) odstavka 1.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uredba Rim I</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>V teh sklepnih predlogih se bom skliceval na uvodno izjavo 7 Uredbe Rim I.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Uredba Rim I vsebuje člen 6, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Potrošniške pogodbe<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>, ki v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Brez poseganja v člena 5 in 7 se za pogodbo, ki jo fizična oseba sklene za namen, ki ga ni mogoče obravnavati kot poslovno ali poklicno dejavnost te osebe (<QUOT.START CODE="201A" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>potrošnik<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="2018" ID="QE0016"/>), z drugo osebo, ki opravlja svojo poslovno ali poklicno dejavnost (<QUOT.START CODE="201A" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>podjetnik<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="2018" ID="QE0017"/>), uporablja pravo države, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče, pod pogojem, da podjetnik:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>izvaja svoje poslovne ali poklicne dejavnosti v državi, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče, ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>na kakršen koli način usmerja take dejavnosti v to državo ali več držav, vključno s to državo,</TXT></NP></ITEM></LIST><P>in da pogodba spada v okvir takih dejavnosti.<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje v sporu o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>ROI Land Investments je nepremičninska družba s sedežem v Kanadi. Oseba FD s stalnim prebivališčem v Nemčiji je od septembra 2015 delala za družbo ROI Land Investments kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>deputy vice president investors relations<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> (podpredsednik za odnose z vlagatelji) na podlagi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>service agreement<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> (pogodba o opravljanju storitev).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Zaradi nejasnosti glede narave njunega pogodbenega razmerja sta se ti stranki odločili <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>prenesti<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> svoje pogodbeno razmerje na novo švicarsko družbo, ki naj bi bila ustanovljena za prodajo v Evropi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>V skladu s predložitveno odločbo je bilo glede na ugotovitve Landesarbeitsgericht (višje delovno sodišče, Nemčija), ki jih družba ROI Land Investments ne izpodbija, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>zaposlitveno razmerje<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>preneseno<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> na družbo R Swiss le zaradi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>davčne optimizacije<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, ne da bi se spremenila dejavnost osebe FD, in sicer iskanje vlagateljev za njene nepremičninske projekte na evropskem trgu, vključno z Nemčijo.</P></NOTE> Novembra 2015 sta se dogovorili o prenehanju te pogodbe o opravljanju storitev z retroaktivnim učinkom. V spremnem dopisu k temu dogovoru je navedeno, da ga je oseba FD podpisala pod pogojem, da bo sklenjen primerljiv dogovor glede pogodbe o poslovodstvu švicarske družbe, ki naj bi bila ustanovljena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Delnice družbe R Swiss, ustanovljene prejšnji dan v skladu s švicarskim pravom, so bile <DATE ISO="20160115">15. januarja 2016</DATE> prenesene na predsednika družbe ROI Land Investments in bodočega predsednika upravnega odbora družbe R Swiss. Aprila 2016 jih je ta prenesel na družbo R D Canada Inc., hčerinsko družbo v 100‑odstotni lasti družbe ROI Land Investments.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Oseba FD je <DATE ISO="20160212">12. februarja 2016</DATE> z družbo R Swiss sklenila pisno pogodbo o zaposlitvi na mesto direktorja, s katero sta bila določena njen začetni bonus in plača. Oseba FD in družba ROI Land Investments sta istega dne podpisali dokument za naslovom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>patron agreement<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>, ki je glede na poimenovanje, ki ga uporabljata stranki, izraz, enakovreden izrazu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>patronatska izjava<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> (v nadaljevanju: patronatska izjava), in v katerem je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><ARTICLE IDENTIFIER="001"><TI.ART><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>Člen 1</TI.ART><ALINEA>Družba R<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Po ugotovitvah predložitvenega sodišča gre za ROI Land Investments.</P></NOTE> je ustanovila hčerinsko družbo R Swiss AG za prodajo v Evropi. Direktor je izvršni poslovodni organ te družbe. V skladu s tem družba R izjavlja:</ALINEA></ARTICLE><ARTICLE IDENTIFIER="002"><TI.ART>Člen 2</TI.ART><ALINEA>Družba R nosi celotno odgovornost za izpolnitev obveznosti iz pogodb družbe R Swiss AG, sklenjenih v okviru sodelovanja njenega direktorja z družbo R Swiss AG.<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/></ALINEA></ARTICLE></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>V tej patronatski izjavi ni niti klavzule o izbiri sodišča niti klavzule o izbiri prava. Običajni kraj opravljanja dela osebe FD za družbo R Swiss je bil Stuttgart (Nemčija).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Družba R Swiss je <DATE ISO="20160711">11. julija 2016</DATE> osebo FD odpustila. Arbeitsgericht Stuttgart (delovno sodišče v Stuttgartu, Nemčija), pri katerem je oseba FD vložila tožbo, je s sodbo z dne <DATE ISO="20161102">2. novembra 2016</DATE> pravnomočno ugotovilo neveljavnost te odpustitve. Poleg tega je družbi R Swiss naložilo, da mora osebi FD v skladu s pogodbo o zaposlitvi plačati 255.000 ameriških dolarjev (USD) (približno 230.000 EUR) kot začetni bonus in 212.500 USD (približno 192.000 EUR) kot plačo od<?PAGE NO="5"?> aprila do avgusta 2016. Družba R Swiss teh zneskov osebi FD ni plačala. V začetku marca 2017 je bil v skladu s švicarskim pravom zoper družbo R Swiss uveden stečajni postopek. Maja 2017 je bil ta postopek ustavljen, ker ni bilo stečajne mase.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Ni navedeno, ali oseba FD izpolnjuje pogoje, da bi bila upravičena do sistema jamstva, vzpostavljenega v Nemčiji na podlagi Direktive 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20081022">22. oktobra 2008</DATE> o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca (Kodificirana različica). <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="283" PAGE.FIRST="36" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 283, str. 36</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Oseba FD je zato na podlagi patronatske izjave pri Arbeitsgericht Stuttgart (delovno sodišče v Stuttgartu, Nemčija), ki ga – vsaj v skladu s pravili o pristojnosti iz Uredbe št. 1215/2012 – na področju potrošniških pogodb šteje za pristojno, vložila tožbo proti družbi ROI Land Investments in zahtevala plačilo vseh terjatev, ki jih je imela iz naslova pogodbe o zaposlitvi do družbe R Swiss.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Arbeitsgericht Stuttgart (delovno sodišče v Stuttgartu) je v sodbi zavrnilo svojo mednarodno pristojnost, Landesarbeitsgericht (višje delovno sodišče), ki se je oprlo na to, da je oseba FD potrošnik, pa je to sodbo razveljavilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>V okviru revizije, ki jo je družba ROI Land Investments vložila pri Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče), se to sprašuje, ali so nemška sodišča v skladu z Uredbo št. 1215/2012 mednarodno pristojna za odločanje o tožbi osebe FD na podlagi posebnih pravil o pristojnosti na področju pogodb o zaposlitvi ali potrošniških pogodb in, če drži zadnjenavedeno, ali je treba osebo FD šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>potrošnika<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> v smislu Uredbe Rim I za določitev, ali se nemško materialno pravo uporablja za patronatsko izjavo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v zvezi s tem najprej navaja, da je ta patronatska izjava kot enostranska obljuba v skladu z nemškim pravom primerljiva s poroštvom in da ne glede na pravo, ki se uporablja, ni sporno, da odgovornost družbe ROI Land Investments za izpolnitev obveznosti družbe R Swiss ni omejena na njeno plačilno nesposobnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Dalje, navedeno sodišče poudarja, da družba ROI Land Investments zaradi te patronatske izjave ni vstopila v pravni položaj družbe R Swiss kot delodajalke in da je pravico dajati navodila osebi FD v zvezi z njeno dejavnostjo uresničeval izvršni direktor družbe R Swiss.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Nazadnje, navedeno sodišče poudarja posebnost spora, in sicer da brez patronatske izjave med osebo FD in družbo R Swiss ne bi bila sklenjena nobena pogodba o zaposlitvi in da se funkcije, ki jih je prej opravljala oseba FD v okviru matične družbe ROI Land Investments, po njeni premestitvi v njeno hčerinsko družbo R Swiss, ustanovljeno za njeno dejavnost prodaje v Evropi, niso spremenile.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Isto sodišče želi pridobiti tudi pojasnitev razmerja med določbami Uredbe št. 1215/2012 in nacionalnim pravom zaradi pridržka iz člena 6(1) te uredbe v zvezi z uporabo člena 21(2) iste uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Poleg tega želi Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče) v zvezi z razlago člena 17(1) Uredbe št. 1215/2012, ki se uporablja na področju potrošniških pogodb, izvedeti, ali je mogoče patronatsko izjavo šteti za pogodbo, ki jo je tožeča stranka sklenila za namene svoje poklicne dejavnosti kot zaposlene osebe. Natančneje, predložitveno sodišče se sprašuje, ali pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>poklicna dejavnost<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> zajema le samostojne dejavnosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 6(1) v povezavi s členom 21(2) in (1)(b)(i) [Uredbe št. 1215/2012] razlagati tako, da lahko delavec pravno osebo, ki ni njegov delodajalec in ki stalnega prebivališča v smislu člena 63(1) Uredbe št. 1215/2012 nima na ozemlju države članice, a delavcu na podlagi patronatske izjave neposredno odgovarja za zahtevke iz individualne pogodbe o zaposlitvi s tretjo osebo, toži pred sodiščem v kraju, kjer ali od koder delavec običajno opravlja svoje delo ali kjer je nazadnje opravljal svoje delo v delovnem razmerju s tretjo osebo, če pogodba o zaposlitvi s tretjo osebo brez patronatske izjave ne bi nastala?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 6(1) Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da pridržek glede člena 21(2) Uredbe št. 1215/2012 izključuje uporabo pravila o pristojnosti, določenega v nacionalnem pravu države članice, ki delavcu omogoča, da pravno osebo, ki mu kot v okoliščinah, opisanih v prvem vprašanju, neposredno odgovarja za zahtevke iz individualne pogodbe o zaposlitvi s tretjo osebo, toži kot ,pravnega naslednika‘ delodajalca pred sodiščem v kraju običajnega opravljanja dela, če taka pristojnost ne obstaja na podlagi člena 21(2) v povezavi s členom 21(1)(b)(i) Uredbe št. 1215/2012?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, na drugo vprašanje pa pritrdilen:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>Ali je treba člen 17(1) Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da pojem ,poklicna dejavnost‘ zajema nesamostojno dejavnost osebe v delovnem razmerju?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>Ali je treba v primeru pritrdilnega odgovora člen 17(1) Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da patronatska izjava, na podlagi katere pravna oseba neposredno odgovarja za zahtevke delavca iz individualne pogodbe o zaposlitvi s tretjo osebo, pomeni pogodbo, ki jo je delavec sklenil za namen, za katerega se šteje, da spada v okvir njegove poklicne dejavnosti?</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Če je predložitveno sodišče na podlagi odgovorov na zgornja vprašanja mednarodno pristojno za odločanje o sporu:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>Ali je treba člen 6(1) [Uredbe Rim I], razlagati tako, da pojem ,poklicna dejavnost‘ zajema nesamostojno dejavnost osebe v delovnem razmerju?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>Če je odgovor na četrto vprašanje, točka (a), pritrdilen, ali je treba člen 6(1) Uredbe Rim I razlagati tako, da patronatska izjava, na podlagi katere pravna oseba delavcu neposredno odgovarja za zahtevke iz individualne pogodbe o zaposlitvi s tretjo osebo, pomeni pogodbo, ki jo je delavec sklenil za namen, ki ga je mogoče obravnavati kot njegovo poklicno dejavnost?<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Pisna stališča sta Sodišču predložili oseba FD in Evropska komisija.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče) je na Sodišče naslovilo predlog za sprejetje predhodne odločbe v okviru tožbe, ki jo je oseba FD vložila proti družbi ROI Land Investments, ki nima sedeža na ozemlju države članice. Pristojnosti nemških sodišč naj ne bi urejalo nacionalno<?PAGE NO="7"?> pravo, če je izpolnjen eden od pogojev iz člena 6(1) uredbe št. 1215/2012. Ker je oseba FD svojo tožbo utemeljila z izjavo, ki zagotavlja plačilo njenih terjatev iz naslova pogodbe o zaposlitvi, podpisane v okviru delovnega razmerja, in ker se je prejšnje sodišče, ki mu je bila zadeva predložena, štelo za pristojno, saj je menilo, da ima oseba FD status potrošnika, so dvomi, ki jih izraža predložitveno sodišče, upravičeno osredotočeni na področje uporabe določb člena 18(1) in člena 21(2) te uredbe, na katere se sklicuje navedeni člen 6.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>V tej zadevi želi predložitveno sodišče predvsem izvedeti, ali so lahko nemška sodišča pristojna na podlagi zaščitnih določb iz poglavja II, oddelek 5, Uredbe št. 1215/2012 v zvezi z individualnimi pogodbami o zaposlitvi ali oddelka 4 tega poglavja v zvezi s potrošniškimi pogodbami. Če bi se uporabljala ena od določb tega oddelka, se predložitveno sodišče sprašuje, kakšen je obseg pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>potrošnik<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> v okviru Uredbe Rim I za določitev, ali se nemško materialno pravo uporablja za patronatsko izjavo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Zaradi teh vprašanj, ki se nanašajo na dve uredbi, eno o sodni pristojnosti in drugo o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja, je treba opozoriti na več splošnih pravil, od katerih je na nekatera opozorjeno v sodni praksi Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Prvič, ker je bila z Uredbo št. 1215/2012 razveljavljena in nadomeščena Uredba (ES) št. 44/2001<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Uredba Sveta z dne <DATE ISO="20001222">22. decembra 2000</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42).</P></NOTE>, razlaga, ki jo je Sodišče podalo glede določb zadnjenavedene uredbe, velja tudi za Uredbo št. 1215/2012, če se določbe teh dveh instrumentov prava Evropske unije lahko štejejo za enakovredne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161116">16. novembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Schmidt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑417/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:881">EU:C:2016:881</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in na področju potrošniških pogodb sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191003">3. oktobra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Petruchová</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑208/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:825">EU:C:2019:825</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). To načelo je ponovljeno v uvodni izjavi 34 Uredbe št. 1215/2012 za uredbe, ki nadomeščajo Bruseljsko konvencijo z dne <DATE ISO="19680927">27. septembra 1968</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="299" PAGE.FIRST="32" DATE.PUB="1972">UL 1972, L 299, str. 32</REF.DOC.OJ>), kakor je bila spremenjena s Konvencijo z dne <DATE ISO="19781009">9. oktobra 1978</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="304" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="1978">UL 1978, L 304, str. 1</REF.DOC.OJ>), Konvencijo z dne <DATE ISO="19821025">25. oktobra 1982</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="388" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="1982">UL 1982, L 388, str. 1</REF.DOC.OJ>) in Konvencijo z dne <DATE ISO="19890526">26. maja 1989</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="285" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="1989">UL 1989, L 285, str. 1</REF.DOC.OJ>); v nadaljevanju: Bruseljska konvencija iz leta 1968.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Enako velja za pravila o pristojnosti za pogodbe o zaposlitvi, ki so bila, čeprav ne izhajajo iz določb Bruseljske konvencije iz leta 1968 v izvirni različici<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Za podrobnosti o pretekli sodni praksi in zakonodajni preteklosti v zvezi s temi določbami glej Gaudemet-Tallon, H., in Ancel, M.- É., <HT TYPE="ITALIC">Compétence et exécution des jugements en Europe - Règlements 44/2001 et 1215/2012, Conventions de Bruxelles (1968) et de Lugano (1998 et 2007)</HT>, 6. izdaja, L.G.D.J., Pariz, 2018, str. 457 in naslednje, ter Grušić, U., <HT TYPE="ITALIC">The European Private International Law of Employment</HT>, Cambridge University Press, Cambridge, 2015, str. 58–62.</P></NOTE>, uvedena leta 1989 ter nato povzeta<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej ujemanje med členom 5(1) Bruseljske konvencije iz leta 1968, členom 19 Uredbe št. 44/2001 in členom 21 Uredbe št. 1215/2012. Preglednica teh določb je dostopna na spletnem mestu: http://www.lynxlex.com/sites/default/files/files/Tableau%20panoramique%20de%20Bruxelles%20 %C3 %A0 %20Lugano.pdf.</P></NOTE> in dopolnjena, tako da so v posebnem oddelku uredb, ki so nadomestile Bruseljsko konvencijo iz leta 1968. Z Uredbo št. 1215/2012 pa so bila pravila o pristojnosti tako za potrošniške pogodbe kot tudi za pogodbe o zaposlitvi internacionalizirana. Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe torej spada v ta okvir, s katerim je bila uporaba pravil o pristojnosti iz člena 18(1) in člena 21(1)(b) te uredbe razširjena na toženca s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v tretji državi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Tako lahko delavec na podlagi določb člena 21(1)(b) navedene uredbe toži svojega delodajalca v državi članici pred sodiščem v kraju običajnega opravljanja svojega dela ali, pod nekaterimi pogoji, v kraju poslovne enote, ki ga je zaposlila.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Poleg tega se določbe Konvencije o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisane v Luganu <DATE ISO="20071030">30. oktobra 2007</DATE>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Ta konvencija, imenovana Luganska konvencija, je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2009/430/ES z dne <DATE ISO="20081127">27. novembra 2008</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="147" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 147, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> ki so v bistvu enake določbam Uredbe št. 1215/2012, Uredbe št. 44/2001 in Bruseljske konvencije iz leta 1968, razlagajo skladno z določbami zadnjenavedenih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210930">30. septembra 2021</DATE>, <NAME.CASE>Commerzbank</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑296/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:784">EU:C:2021:784</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Nazadnje, kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 7 Uredbe Rim I, morajo biti vsebinsko področje uporabe in določbe te uredbe skladne z Uredbo št. 44/2001, ta cilj skladnosti pa v delu, v katerem je bila ta razveljavljena in nadomeščena z Uredbo št. 1215/2012, velja tudi za zadnjenavedeno uredbo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170914">14. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Nogueira in drugi</NAME.CASE>, (<NO.CASE>C‑168/16 in C‑169/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:688">EU:C:2017:688</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190508">8. maja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Kerr</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑25/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:376">EU:C:2019:376</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Drugič, pomen in obseg pojmov, ki jih pravo Unije ne opredeljuje, je treba določiti glede na njihov običajen pomen v vsakdanjem jeziku, pri čemer je treba upoštevati okvir, v katerem se uporabljajo, in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del so.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210422">22. aprila 2021</DATE>, <NAME.CASE>Austrian Airlines</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑826/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:318">EU:C:2021:318</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Če se med jezikovnimi različicami pravnega besedila Unije pojavijo razlike, je zadevno določbo treba razlagati glede na splošno sistematiko in namen ureditve, katere del je.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej zlasti sodbo z dne <DATE ISO="20201210">10. decembra 2020</DATE>, Personal Exchange International (C‑774/19, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Personal Exchange International</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:1015">EU:C:2020:1015</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Tretjič, pravila o pristojnosti, ki se uporabljajo v tem primeru, zdaj določena v poglavju II, oddelka 4 in 5, Uredbe št. 1215/2012, so glede na splošno pravilo o pristojnosti sodišč države članice, v kateri ima stalno prebivališče oziroma sedež toženec, iz člena 4(1) te uredbe, izjeme. Razlagati jih je torej treba ozko in ne zunaj primerov, ki so izrecno predvideni v navedeni uredbi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej, natančneje, glede potrošniških pogodb, sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19930119">19. januarja 1993</DATE>, <NAME.CASE>Shearson Lehman Hutton</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑89/91</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:15">EU:C:1993:15</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in sodbo Personal Exchange International (točka 24). Glede pogodb o zaposlitvi glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080522">22. maja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Glaxosmithkline in Laboratoires Glaxosmithkline</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑462/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:299">EU:C:2008:299</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> ob upoštevanju zavezujoče narave več ciljev, ki jih je določil zakonodajalec.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej za ponazoritev sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160121">21. januarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>SOVAG</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑521/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:41">EU:C:2016:41</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>S tem prehajam na podrobno preučitev pogojev uporabe člena 17(1) in člena 21(1)(b)(i) Uredbe št. 1215/2012 glede na vrstni red vprašanj predložitvenega sodišča v zvezi s posebnimi okoliščinami zadeve v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pristojnost za individualne pogodbe o zaposlitvi</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je treba člen 21(1)(b)(i) in (2) Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da lahko delavec pred sodiščem v zadnjem kraju, v katerem je običajno opravljal delo, toži osebo, ki nima sedeža na ozemlju države članice in s katero ni povezan s pogodbo o zaposlitvi, ki pa je v skladu s patronatsko izjavo, od katere je bila odvisna sklenitev te pogodbe, neposredno odgovorna za izpolnitev obveznosti delodajalca do tega delavca.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Člen 21(1)(b) Uredbe št. 1215/2012 je določba, na katero napotuje člen 21(2) te uredbe, ki se v skladu s členom 6(1) navedene uredbe uporablja, če delodajalec nima sedeža na ozemlju države članice. Gre torej za posebno določbo poglavja II, oddelek 5, iste uredbe, ki določa pravila o pristojnosti sodišč, ki so jim predloženi spori <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>v zvezi z individualnimi pogodbami o zaposlitvi<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>, kadar delavec toži <HT TYPE="ITALIC">delodajalca</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Sodišče še ni opredelilo pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>delodajalec<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> v smislu Uredbe št. 1215/2012.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Za nedavno osvežitev različnih meril, ki izhajajo iz sodne prakse Sodišča s področja socialne varnosti, delovnih razmerij in mednarodnega zasebnega prava, glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Pikamäeja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>AFMB in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑610/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:1010">EU:C:2019:1010</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 41 do 55).</P></NOTE> V njegovi sodni praksi so določene le značilnosti razmerja delavca z njim.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>individualna pogodba o zaposlitvi<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> iz člena 20 Uredbe št. 1215/2012 razlagati samostojno, da se zagotovi enotna uporaba pravil o pristojnosti, določenih s to uredbo, v vseh državah članicah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej v zvezi s tem sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210225">25. februarja 2021</DATE>, <NAME.CASE>Markt24</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑804/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:134">EU:C:2021:134</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Sodišče meni, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>individualna pogodba o zaposlitvi<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> predpostavlja podrejenost delavca delodajalcu,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Brez podrejenosti bi se lahko razmerje med strankami opredelilo za pogodbo o opravljanju storitev iz člena 7(1)(b), druga alinea, Uredbe št. 1215/2012. Glej v tem smislu sodbo z dne <DATE ISO="20150910">10. septembra 2015</DATE>, Holterman Ferho Exploitatie in drugi (C‑47/14, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Holterman Ferho Exploitatie in drugi</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:574">EU:C:2015:574</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Vendar se ta določba uporablja le za toženca s stalnim prebivališčem oziroma sedežem na ozemlju države članice.</P></NOTE> bistvena značilnost delovnega razmerja pa je okoliščina, da mora ena oseba v nekem času v korist druge osebe in po njenih navodilih opravljati storitve, v zameno za katere prejme plačilo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190411">11. aprila 2019</DATE>, <NAME.CASE>Bosworth in Hurley</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑603/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:310">EU:C:2019:310</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210225">25. februarja 2021</DATE>, <NAME.CASE>Markt24</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑804/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:134">EU:C:2021:134</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Kar zadeva tako razmerje podrejenosti, je Sodišče pojasnilo, da je treba njegov obstoj presojati v vsakem posameznem primeru glede na vse vidike in okoliščine, značilne za razmerja med strankami, da bi se določilo, ali je glede na dejanski položaj – zunaj formalnih in pogodbenih razmerij – utemeljeno, da se stranka, ki jo delavec toži, šteje za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>delodajalca<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190411">11. aprila 2019</DATE>, <NAME.CASE>Bosworth in Hurley</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑603/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:310">EU:C:2019:310</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa). Glej po analogiji tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111215">15. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Voogsgeerd</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑384/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:842">EU:C:2011:842</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba Voogsgeerd).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Te zahteve se torej na splošno uporabljajo za opredelitev samostojne dejavnosti in statusa delavca.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej sodbo Holterman Ferho Exploitatie in drugi (točka 41). Glej poleg tega za pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>delavec<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> v smislu člena 45 PDEU sklepne predloge generalne pravobranilke V. Trstenjak v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Voogsgeerd</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑384/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:564">EU:C:2011:564</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0088">88</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in sodbo Holterman Ferho Exploitatie in drugi (točka 41).</P></NOTE> Niso bile uporabljene za določitev omejitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>delodajalec<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej za primerjavo sodbo Voogsgeerd (točka 65), v kateri je Sodišče v zvezi z Rimsko konvencijo o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis <DATE ISO="19800619">19. junija 1980</DATE> v Rimu (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="266" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="1980">UL 1980, L 266, str. 1</REF.DOC.OJ>), menilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>se poslovna enota podjetja, ki ni tisto, ki je navedeno kot delodajalec, vendar je s to poslovno enoto povezano, lahko opredeli kot ,poslovna enota‘, če je na podlagi objektivnih elementov mogoče ugotoviti, da je dejanski položaj drugačen od položaja, ki izhaja iz določil pogodbe, in to celo kljub temu, da vodstvena pooblastila niso bila formalno prenesena na to drugo podjetje<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Sodišče je presodilo tudi, da za pogodbe o zaposlitvi veljajo nekatere posebnosti, saj ustvarjajo trajno razmerje, v okviru katerega je delavec vključen v določeno organizacijo poslovanja podjetja ali delodajalca, in se nanašajo na kraj opravljanja dejavnosti, ki določa uporabo kogentnih pravnih določb in kolektivnih pogodb.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej sodbo Holterman Ferho Exploitatie in drugi (točka 39 in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>V zadevi v glavni stvari je po mnenju predložitvenega sodišča nesporno, da oseba FD in družba ROI Land Investments nista bili formalno povezani z individualno pogodbo o zaposlitvi, ko je bila vložena tožba, in da med njima ni bilo nikakršnega razmerja podrejenosti, pri čemer meni celo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>morebitna možnost, da družba ROI Land Investments vpliva na poslovodstvo družbe R Swiss, ne bi spremenila ničesar<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Kljub temu se mi na podlagi pojasnil navedenega sodišča glede dejanskega položaja osebe FD v razmerju do družbe ROI Land Investments ne zdi izključeno, da bi se ta matična družba lahko štela za delodajalca v smislu člena 21(1) Uredbe št. 1215/2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Posebne okoliščine zadeve v glavni stvari namreč ponovno kažejo na edinstvenost pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>delodajalec<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> znotraj skupine družb<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>V zvezi z iskanjem trajnega razmerja, s katerim je zaposlena oseba vpeta v določeno ureditev poslovanja te družbe, glej sodbo Holterman Ferho Exploitatie in drugi (točka 45). Za ponazoritev glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca H. Saugmandsgaarda Øeja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Bosworth in Hurley</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑603/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:65">EU:C:2019:65</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0104">104</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0105">105</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in nevarnost, da bi se glede na običajna merila štelo, da mora biti v vseh okoliščinah vzpostavljena edinstvena povezava med delavcem in delodajalcem, pri čemer je zadnjenavedeni tisti, za račun katerega ta delavec opravlja svoje naloge, tisti, ki izvaja vodstvena pooblastila, in tisti, ki temu delavcu izplača plačo ali kakršno drugo nadomestilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju je treba upoštevati prepletenost pogodbenih razmerij ali razporeditev bistvenih elementov pogodbe o zaposlitvi, ki lahko obstaja znotraj skupine družb, in dogovore, ki jim taka organizacija lahko daje prednost.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej v zvezi s tem sklepne predloge generalnega pravobranilca F. G. Jacobsa v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Pugliese</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑437/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:511">EU:C:2002:511</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca H. Saugmandsgaarda Øeja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Bosworth in Hurley</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑603/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:65">EU:C:2019:65</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0109">109</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru tožba osebe FD proti družbi ROI Land Investments temelji na zavezi te družbe, da izpolni obveznosti njenega delodajalca, družbe R Swiss, brez katere oseba FD ne bi istega dne sklenila nove pogodbe z zadnjenavedeno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej točki 16 in 24 ter opombo 4 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Ta zaveza je bila prevzeta brez pogoja plačilne nesposobnosti tega delodajalca. Poleg tega je morala oseba FD v okviru tega delovnega razmerja opravljati dejansko enako delo, kot ga je opravljala prej za račun družbe ROI Land Investments. Predložitveno sodišče je poudarilo tudi ekonomsko povezavo med pogodbenim delodajalcem in to tretjo osebo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej točki 14 in 15 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju iz tega izhaja, da pravice, na katere se sklicuje oseba FD ob vložitvi tožbe proti družbi ROI Land Investments, izvirajo iz individualne pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med osebo FD in družbo R Swiss. Ker se hkratna in brezpogojna zaveza družbe ROI Land Investments nanaša na bistveni element delovnega razmerja, in sicer plačo osebe FD, <HT TYPE="ITALIC">je sestavni del individualne pogodbe o zaposlitvi</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>V tem smislu je zagotovljena skladnost z Uredbo Rim I, katere člen 8 določa pravo, ki se uporablja za pogodbo o zaposlitvi. Glede pogojev za uporabo meril, ki jih opredeljuje zakonodajalec, glej po analogiji sodbo Voogsgeerd (točke od 44 do 51).</P></NOTE> Zato družba ROI Land Investments ni le porok, temveč se lahko ob uporabi člena 20 v povezavi s členom 21 Uredbe št. 1215/2012 šteje za delodajalca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Kljub temu je treba preučiti še, na podlagi česa je mogoče v zadevi v glavni stvari ugotoviti obstoj druge bistvene značilnosti delovnega razmerja, in sicer obveznosti delavca, da za delodajalca opravlja storitve, v zameno za katere prejme plačo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej točko 43 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Na podlagi te stroge vzajemnosti obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, bi bilo lahko dovolj šteti, da je z zadevno patronatsko izjavo, ki je sestavni del pogodbe o zaposlitvi, zadevna tretja oseba v položaju dejanskega delodajalca. Drugače povedano, ta tretja oseba s tem, ko delavcu zagotavlja plačo, ravna tako, kot da bi bila tisti, za račun katerega se storitev opravlja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Vendar se mi ta rešitev, ki izhaja zgolj iz formalne povezave med obveznostmi strank v okviru delovnega razmerja, glede na njen obseg ne zdi popolnoma zadovoljiva. Po mojem mnenju je treba upoštevati tudi okoliščine, v katerih so bile te obveznosti prevzete.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Zato Sodišču predlagam, naj poudari, da patronatska izjava, sklenjena s tretjo osebo glede na pogodbo o zaposlitvi, v okviru medsebojne ekonomske odvisnosti med delodajalcem in to tretjo osebo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej točki 50 in 52 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> pomeni interes te tretje osebe za izpolnjevanje te pogodbe. Tako merilo je Sodišče že uporabilo v sodbi z dne <DATE ISO="20030410">10. aprila 2003</DATE>, Pugliese<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑437/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:219">EU:C:2003:219</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: sodba Pugliese.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Tako kot v obravnavanem primeru se je v zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba, delovno razmerje razvilo znotraj skupine družb in obveznosti so soobstajale. Predmet spora je bilo plačilo potnih stroškov in stroškov nastanitve zaposleni osebi, za katero je po podpisu pogodbe o zaposlitvi obveznost prevzel prvi delodajalec,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej sodbo Pugliese (točki 6 in 10).</P></NOTE> po navodilih katerega ta zaposlena oseba ni več delala.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Zaposlena oseba je zaporedno sklenila dve pogodbi o zaposlitvi z dvema delodajalcema. Prvi delodajalec je bil v celoti obveščen o sklenitvi druge pogodbe in je soglašal z začasno prekinitvijo prve pogodbe (točka 13 te sodbe) zaradi premestitve te zaposlene osebe na mesto v drugi družbi, v kateri je imel ta delodajalec okoli 21‑odstotni delež (točka 5 navedene sodbe).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Sodišče je v sodbi Pugliese menilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>se spor nanaša na individualno pogodbo o zaposlitvi<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Sodba Pugliese (točka 15). Generalni pravobranilec F. G. Jacobs je v točki 44 sklepnih predlogih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Pugliese</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑437/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:511">EU:C:2002:511</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) preučil naslednje vprašanje: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>Ali se spor nanaša na ,zadevo v zvezi z individualno pogodbo o zaposlitvi‘?<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> V točki 44 in naslednjih navedenih sklepnih predlogov je menil, da se povezava med delavcem in tožencem ne sme razlikovati od pogodbe o zaposlitvi v smislu člena 5(1) [Bruseljske konvencije iz leta 1968] kljub začasni prekinitvi obveznosti opravljanja dela za zadnjenavedenega in dejstvu, da je predmet spora izvajanje drugega dogovora kot prvotne pogodbe o zaposlitvi. Med drugim je menil, da zadevne ureditve pomenijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>celoto, ki je imela naravo pogodbe o zaposlitvi in je ni nikoli izgubila<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>, pri čemer je poudaril, da učinki te pogodbe, ki so bili ohranjeni, kot sta plačilo prispevkov za zavarovanje in priznanje delovne dobe, pomenijo značilne obveznosti delodajalca do njegove zaposlene osebe.</P></NOTE> Potem ko je pojasnilo, da je treba preučiti, v kakšni meri obstaja povezava med zadevnima pogodbama o zaposlitvi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej sodbo Pugliese (točka 21).</P></NOTE> je razsodilo, da lahko zaposlena oseba, povezana z dvema različnima delodajalcema, toži prvega delodajalca pred sodiščem v kraju, v katerem opravlja svojo dejavnost za drugega delodajalca, če ima prvi delodajalec sam <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/><HT TYPE="ITALIC">ob sklenitvi druge pogodbe interes za opravljanje storitve, ki jo bo zaposlena oseba zagotavljala drugemu delodajalcu</HT> v kraju, ki ga določi zadnjenavedeni<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Točka 23 te sodbe. Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Sodišče je določilo to merilo, da bi izpolnilo cilj primerne zaščite delavca, ki je razlog za izbiro tesne navezne okoliščine med sporom in sodiščem, ki mora o njem odločati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej sodbo Pugliese (točki 17 in 18). Glej v istem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180621">21. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Petronas Lubricants Italy</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑1/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:478">EU:C:2018:478</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE> Sodišče je poleg tega odločilo, da je tako merilo ustrezno glede na zahteve po pravni varnosti, predvidljivosti in učinkovitem izvajanju sodne oblasti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej sodbo Pugliese (točka 16).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da je mogoče to merilo interesa za opravljanje storitve, ki jo zagotavlja zaposlena oseba, ki ga izkazuje stranka, ki je prevzela obveznost do te osebe, uporabljati široko,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Glej v istem smislu sklepne predloge generalnega pravobranilca H. Saugmandsgaarda Øeja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Bosworth in Hurley</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑603/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:65">EU:C:2019:65</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0109">109</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> brez omejitve na primere, v katerih je bilo sklenjenih več <HT TYPE="ITALIC">pogodb o zaposlitvi</HT>. Menim, da je mogoče njegovo uporabo razširiti na primer, v katerem je – tako kot v obravnavanem primeru – patronatska izjava sestavni del pogodbe o zaposlitvi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej točko 52 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Taka razlaga se mi zdi zadovoljiva glede na načela, navedena v sodbi Pugliese in ponovno potrjena v Uredbi št. 1215/2012.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej uvodne izjave 15, 16, 18 in 21 te uredbe. Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181004">4. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Feniks</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑337/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:805">EU:C:2018:805</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Vendar glede na to, da ima vsako podjetje v skupini določen splošni in posredni interes za dobro opravljanje storitev vsakega zaposlenega v isti skupini, predlagam, da se določi meja za to merilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>interesa za opravljanje storitve, ki jo bo zagotavljala zaposlena oseba<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>, ki se uporablja za opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>delodajalec<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>. Po mojem mnenju bi moral biti ta interes tretje osebe <HT TYPE="ITALIC">neposreden</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru ugotavljam, da je imela družba ROI Land Investments glede na predložitveno odločbo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>neposreden interes za izvajanje obveznosti tožeče stranke do družbe R Swiss<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Tako kot v sodbi Pugliese bi torej Sodišče lahko opredelilo določena splošna merila za presojo tega interesa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Sodišče je v navedeni odločbi pojasnilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>obstoja interesa [za opravljanje storitve, ki jo bo zagotavljal delavec,] ni treba preveriti strogo glede na formalna in izključna merila, temveč je treba o njem presoditi gledano v celoti, ob upoštevanju vseh okoliščin primera<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Sodba Pugliese (točka 24).</P></NOTE> Sodišče je neizčrpno naštelo različne elemente presoje,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Sodba Pugliese (točka 24).</P></NOTE> ki jih je po mojem mnenju, kar zadeva interes tretje osebe, mogoče prenesti na razmerje s pogodbenim delodajalcem. Ti glavni elementi so:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>dejstvo, da obstaja strukturna ali ekonomska povezava med družbama, ki sta sklenili pogodbo z delavcem;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Glej v obravnavani zadevi točki 14 in 15 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>dejstvo, da je bila ob razveljavitvi ali prenehanju pogodbe, predhodno sklenjene z zadevno tretjo osebo, predvidena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Glej v obravnavani zadevi točko 14 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>dejstvo, da je bila prejšnja pogodba razveljavljena zaradi sklenitve nove pogodbe;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Glej v zvezi s tem točko 14 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>dejstvo, da obstaja dogovor med pogodbenim delodajalcem in tretjo osebo, ki predvideva okvir za soobstoj pogodb, sklenjenih z delavcem;</P></ITEM><ITEM><P>dejstvo, da tretja oseba posredno ohrani pooblastilo za dajanje navodil zaposlenemu;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Česar naj po ugotovitvah predložitvenega sodišča v obravnavani zadevi ne bi bilo. Glej točko 47 teh sklepnih predlogov v primerjavi s točko 49 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></P></ITEM><?PAGE NO="13"?><ITEM><P>dejstvo, da lahko tretja oseba odloči o trajanju dejavnosti zaposlene osebe pri pogodbenem delodajalcu.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Prav tako se mi zdijo pomembni drugi elementi, ki sem jih razbral iz ugotovitev predložitvenega sodišča:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>dejstvo, da je tretja oseba pogodbeno odgovorna za izpolnjevanje obveznosti pogodbenega delodajalca, posebej na zahtevo delavca, brez kakršne koli omejitve;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Glej v obravnavani zadevi točki 16 in 24 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>dejstvo, da narava nalog delavca, ki jih je opravljal v času trajanja prejšnje pogodbe v skladu z navodili tretje osebe, po sklenitvi nove pogodbe ostaja nespremenjena;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Glej v obravnavani zadevi točko 24 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>dejstvo, da je navedeni delavec kljub razveljavitvi prejšnje pogodbe še vedno zavezan opravljati svoje dejavnosti za navedeno tretjo osebo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Glej ugotovitve iz opombe 4 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>V zvezi z vsemi temi merili naj dodam, da po mojem mnenju ni razloga, da bi bila omejena na pravne osebe. Tudi fizične osebe so lahko pogodbeni delodajalci ali zainteresirani delodajalci v okviru skupine ali mreže posameznih podjetij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je torej pristojno, da glede na ta ali druga ustreznejša merila presodi, ali je mogoče na podlagi okoliščin zadeve v glavni stvari ugotoviti obstoj <HT TYPE="ITALIC">neposrednega interesa tretje osebe za dobro opravljanje storitve</HT> delavca v okviru pogodbe o zaposlitvi, sklenjene z drugo osebo v isti skupini, iz katerega je mogoče sklepati, da se ta tretja oseba lahko šteje za delodajalca v smislu člena 21(1) Uredbe št. 1215/2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Sodišču torej predlagam, naj na prvo vprašanje za predhodno odločanje predložitvenega sodišča odgovori, da se lahko za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>delodajalca<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> v smislu člena 21(1) in (2) Uredbe št. 1215/2012 šteje fizična ali pravna oseba, ki ima stalno prebivališče oziroma sedež lahko, vendar ne nujno, na ozemlju države članice in s katero delavec ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, temveč izjavo, ki je sestavni del te pogodbe in v skladu s katero je ta oseba odgovorna za izpolnjevanje obveznosti delodajalca do tega delavca, če ima neposreden interes za dobro izpolnjevanje navedene pogodbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Izključnost nekaterih pravil o pristojnosti, če toženec nima stalnega prebivališča oziroma sedeža v državi članici</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem za predhodno odločanje sprašuje, ali je treba člen 6(1) Uredbe št. 1215/2012, če bi Sodišče menilo, da spor ne spada na področje uporabe poglavja II, oddelek 5, te uredbe, razlagati tako, da pridržek v zvezi s členom 21(2) navedene uredbe izključuje uporabo nacionalnih pravil o pristojnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>V zvezi s tem opozarjam, da navedeno sodišče ni postavilo enakega vprašanja v zvezi z uporabo pravil o pristojnosti iz poglavja II, oddelek 4, iste uredbe, ki so predmet tretjega in četrtega vprašanja za predhodno odločanje, čeprav je problematika enaka.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Če bi Sodišče na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovorilo nikalno, ker tretje osebe glede na pogodbo o zaposlitvi, tako kot v zadevi v glavni stvari, ni mogoče šteti za delodajalca, spor torej ne bi spadal na področje uporabe poglavja II, oddelek 5, Uredbe št. 1215/2012. Zato je treba zaradi razlogov, predstavljenih v nadaljevanju, uporabiti nacionalna pravila o pristojnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Prvič, ta pravila o pristojnosti se v skladu z besedilom člena 6(1) te uredbe v povezavi z uvodno izjavo 14 te uredbe načeloma uporabljajo za tožence, ki nimajo stalnega prebivališča oziroma sedeža v državi članici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Drugič, ni si mogoče zamisliti, da bi lahko imela pravila Unije o pristojnosti zunaj svojega področja uporabe učinek preprečitve uporabe nacionalnih določb. Poleg tega bi bila posledica kakršne koli drugačne analize ta, da se nacionalna pravila o pristojnosti ne bi uporabljala v nobenem primeru.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Zato bi bilo mogoče na drugo vprašanje za predhodno odločanje predložitvenega sodišča odgovoriti, da je treba člen 6(1) Uredbe št. 1215/2012, če se člen 21(2) te uredbe ne uporablja, razlagati tako, da se nacionalna pravila o pristojnosti uporabljajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Kljub temu Sodišču predlagam, naj pozornost nameni nasprotni razlagi, ki bi lahko izhajala iz takega odgovora, oblikovanega na splošno. Ta skrbnost se mi zdi utemeljena, ker se je predložitveno sodišče sklicevalo na pojasnila iz nemške pravne teorije, iz katerih izhaja spraševanje o povezavi določb člena 6(1) Uredbe št. 1215/2012 z določbami oddelkov, ki se nanašajo na spore na področju potrošniških pogodb.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Glej v istem smislu Gaudemet-Tallon, H., in Ancel, M.-É., <HT TYPE="ITALIC">Compétence et exécution des jugements en Europe – Règlements 44/2001 et 1215/2012, Conventions de Bruxelles (1968) et de Lugano (1998 et 2007)</HT>, L.G.D.J., Pariz, 2018 (6. izdaja), str. 464 in opomba 167.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Člen 6(1) te uredbe namreč določa, da če toženec nima stalnega prebivališča v državi članici, pristojnost sodišča, ki mu je zadeva predložena, ureja nacionalno pravo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>ob upoštevanju<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Gre za isti izraz, kot je uporabljen v členu 4 Uredbe št. 1215/2012.</P></NOTE> člena 18(1) in člena 21(2) navedene uredbe. Ta člena pa sta vključena vsak v svoj zadevni oddelek po členu 17(1) oziroma členu 20(1) iste uredbe, v skladu s katerima <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>se pristojnost določi v skladu s tem oddelkom <HT TYPE="ITALIC">brez poseganja</HT> v člen 6 […]<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> Uredbe št. 1215/2012.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Moj poudarek. Glej tudi enako razliko v besedilu v različicah v nemščini, angleščini in poljščini.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>V Bruseljski konvenciji iz leta 1968 in Uredbi št. 44/2001 so bili uporabljeni isti izrazi: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>ob upoštevanju<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> v členu 4 teh instrumentov in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>brez poseganja v<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> v členu 13 te konvencije ter členih 15 in 18 te uredbe. <HT TYPE="ITALIC">Izključna</HT> pravila o pristojnosti in nato pravila v zvezi z dogovorom o pristojnosti v navedeni uredbi bi morala privesti do izključitve uporabe nacionalnega prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Vendar ugotavljam, da so v Uredbi št. 44/2001 in Uredbi št. 1215/2012 v teh členih uporabljeni isti izrazi v različicah v španščini (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>sin perjuicio<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>), danščini (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>jf. dog<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>), italijanščini (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>salva/fatto salvo<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>), nizozemščini (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>onverminderd<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>), portugalščini (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>sem prejuízo<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>) in švedščini (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>om inte annat<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Postavlja se torej vprašanje, ali bi morala imeti v Uredbi št. 1215/2012 vključitev pravil o pristojnosti <HT TYPE="ITALIC">za zaščito šibkejše stranke</HT> enak obseg. Mogočih je več pristopov.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Iz besedila člena 5 te uredbe, v skladu s katerim so toženci s stalnim prebivališčem v državi članici <HT TYPE="ITALIC">lahko toženi</HT> pred sodišči druge države članice <HT TYPE="ITALIC">samo na podlagi</HT> pravil iz oddelkov od 2 do 7 poglavja II navedene uredbe, ki je drugačno od besedila člena 6(1) iste uredbe, ki se uporablja za tožence s stalnim prebivališčem v tretjih državah, bi bilo mogoče sklepati, da se lahko nacionalna pravila o pristojnosti še naprej uporabljajo <HT TYPE="ITALIC">poleg</HT> tistih, ki jih določa Uredba št. 1215/2012.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Glej v tem smislu Garcimartin Álferez, F. J., in Sánchez Fernández, S., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>El nuevo reglamento Bruselas I: qué ha cambiado en el ámbito de la competencia judicial<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>, <HT TYPE="ITALIC">Revista española de derecho europeo</HT>, Marcial Pons Ediciones Jurídicas y Sociales, Madrid, št. 48, 2013, str. 3–6, in Pohl, M., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>Die Neufassung der EuGVVO - im Spannungsfeld zwischen Vertrauen und Kontrolle<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>, <HT TYPE="ITALIC">Praxis des Internationalen Privat- und Verfahrensrechts</HT> (IPRax), Verlag Ernst und Werner Gieseking GmbH, Köln, zvezek 2, 2013, str. 109–111).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Sklicevati bi se bilo mogoče tudi na to, da člen 21(2) te uredbe določa, da je delodajalec <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/><HT TYPE="ITALIC">lahko</HT> tožen pred sodiščem države članice v skladu s točko (b) odstavka 1<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> Delavec naj bi torej imel možnost, da izbira med pristojnostjo, ki temelji na navedeni uredbi, in tisto, ki izhaja iz nacionalnega prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Glej Nord, N., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>Refonte du règlement ,Bruxelles I‘ et protection du travailleur<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>, <HT TYPE="ITALIC">La Semaine Juridique Social</HT>, LexisNexis, št. 52, Pariz, 2014, str. 3, točka 19.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Vendar bi bilo glede na drugi stavek uvodne izjave 14 Uredbe št. 1215/2012, ki se nanaša na pravila o pristojnosti, ki jim je treba dati prednost glede na cilje te uredbe,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>Da bi zagotovili varstvo potrošnikov in zaposlenih, zaščitili pristojnost sodišč držav članic v situacijah, ko imajo izključno pristojnost, in spoštovali avtonomnost strank, pa bi morala določena pravila o pristojnosti iz te uredbe veljati ne glede na to, kje ima toženec stalno prebivališče.<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/></P></QUOT.S></NOTE> mogoče trditi tudi, da pravila iz poglavja II, oddelkov 4 in 5, navedene uredbe brez razlikovanja izključujejo uporabo nacionalnega prava, čeprav bi to lahko bilo ugodnejše za tožečo stranko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Glej v zvezi s tem Nord, N., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>Refonte du règlement ,Bruxelles I‘ et protection du travailleur<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>, <HT TYPE="ITALIC">La Semaine Juridique Social</HT>, LexisNexis, št. 52, Pariz, 2014, str. 3 in 4, točka 20. V zvezi s pravili na področju pogodbe o zaposlitvi glej Cuniberti, G., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>La réforme du Règlement Bruxelles I<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>, <HT TYPE="ITALIC">Droit et procédure – EJT</HT>, Dalloz, Pariz, št. 2, 2013, točka 37.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Nagibam se k strinjanju s to analizo, ki temelji na skladnosti Uredbe št. 1215/2012, njenem ujemanju s prejšnjimi določbami in njihovimi cilji, zaradi česar je mogoče odpraviti dvome, ki izhajajo iz razhajanj med jezikovnimi različicami.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Na prvem mestu naj spomnim, da je bila v členu 6 Uredbe št. 1215/2012 na podlagi splošnih določb v zvezi s primerom, v katerem toženec nima stalnega prebivališča v državi članici, izključitev nacionalnega prava, ki je bila pred tem določena za izključna pravila o pristojnosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Glej v zvezi s tem Poročilo P. Jenarda o Konvenciji z dne <DATE ISO="19680927">27. septembra 1968</DATE> o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="059" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="1979">UL 1979, C 59, str. 1</REF.DOC.OJ>), zlasti str. 21. V nadaljevanju: Jenardovo poročilo.</P></NOTE> posebej razširjena v korist potrošnikov in delavcev, pri čemer se je ohranilo načelo uporabe nacionalnih pravil o pristojnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Glej v zvezi s preteklostjo te določbe med drugim Gaudemet-Tallon, H., in Ancel, M.- É., <HT TYPE="ITALIC">Compétence et exécution des jugements en Europe - Règlements 44/2001 et 1215/2012, Conventions de Bruxelles (1968) et de Lugano (1998 et 2007)</HT>, 6. izdaja, L.G.D.J., Pariz, 2018, str. 137.</P></NOTE> Po mojem mnenju gre torej za izjeme od tega načela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Na drugem mestu ugotavljam, da se je v oddelkih Uredbe št. 1215/2012 v zvezi s potrošniki in delavci, opredeljenimi za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>šibkejšo stranko<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Uvodna izjava 18 te uredbe.</P></NOTE> ohranil pridržek<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Ta izraz je iz Jenardovega poročila (str. 33).</P></NOTE> uporabe nekaterih splošnih določb, med njimi člena 6 te uredbe. Iz povezane razlage teh besedil sklepam, da se člen 6 navedene uredbe nanaša na splošni primer vsakega toženca s stalnim prebivališčem v tretji državi in da so z napotitvijo v tej določbi na člen 21(2) iste uredbe opredeljena pravila, ki se uporabljajo za posebni primer, ko delavec toži delodajalca. Tako je zakonodajalec izbral, da se nacionalna pravila uporabljajo, če je toženec delavec.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Zato ni mogoče odstopati od načela Sodišča, da kadar se uporabljajo pravila o pristojnosti iz poglavja II, oddelek 5, Uredbe št. 1215/2012, morajo ta prevladati nad nacionalnimi pravili o pristojnosti, čeprav so zadnja ugodnejša za delavca, in sicer zaradi svoje specifičnosti in tudi izčrpnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080522">22. maja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Glaxosmithkline in Laboratoires Glaxosmithkline</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑462/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:299">EU:C:2008:299</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210225">25. februarja 2021</DATE>, <NAME.CASE>Markt24</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑804/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:134">EU:C:2021:134</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah menim, da sta bila izpolnjena cilj uredb, ki se uporabljajo na področju sodelovanja v civilni zadevah, in sicer poenotenje kolizijskih pravil glede pristojnosti, ter zahteva po predvidljivosti pravil o pristojnosti in omejitvi pristojnih sodišč v razmerah, ki ščitijo zadevne šibkejše stranke, ker se predpostavlja, da se ta pravila o pristojnosti uporabljajo zanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>Glej v sitem smislu Nord, N., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>Refonte du règlement ,Bruxelles I‘ et protection du travailleur<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/>, <HT TYPE="ITALIC">La Semaine Juridique Social</HT>, LexisNexis, Pariz, št. 52, 2014, str. 3 in 4, točka 20, ter Cuniberti, G., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>La réforme du Règlement Bruxelles I<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/>, <HT TYPE="ITALIC">Droit et procédure - EJT</HT>, Dalloz, Pariz, št. 2, 2013, točka 37. Glej tudi Temming, F., in Glatz, P., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>Vorlagen an den EuGH, Arbeitsrecht, Haftung aus Arbeitsvertrag/Rechtsnachfolger<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/>, <HT TYPE="ITALIC">Zeitschrift für europäisches Sozial- und Arbeitsrecht</HT> (ZESAR), Erich Schmidt Verlag, Berlin, št. 5/6, 2021, str. 230, zlasti str. 232.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Glede na vse navedeno Sodišču predlagam, naj na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba člen 6(1) Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da je uporaba nacionalnih pravil o pristojnosti izključena, kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo člena 21(2) te uredbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pristojnost za potrošniške pogodbe</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče se s tretjim in četrtim vprašanjem za predhodno odločanje sprašuje o možnosti, da delavec, ki je v položaju, kakršen je ta v obravnavanem primeru, uveljavlja zaščitne določbe za potrošnike, da bi utemeljilo svojo pristojnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Tretje vprašanje se nanaša na določbe člena 17(1) Uredbe št. 1215/2012. Četrto vprašanje se nanaša na določbe člena 6(1) Uredbe Rim I. Oba se nanašata na pogodbe, ki jih fizična oseba sklene <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>za namen, ki ga ni mogoče obravnavati kot poslovno ali poklicno dejavnost te osebe<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Po mnenju predložitvenega sodišča<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>Glej točko 26 in opombo 74 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> je treba določiti, ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>poslovna ali poklicna dejavnost<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/> v smislu teh določb ne zajema le samostojnih dejavnosti, temveč tudi dejavnost zaposlene osebe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Ker morajo biti stvarno področje uporabe in določbe Uredbe Rim I med drugim skladni glede na uredbe v zvezi s sodno pristojnostjo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Glej točko 35 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> bom skupaj preučil tretje in četrto vprašanje za predhodno odločanje, in sicer najprej njun prvi in nato drugi del. Predložitveno sodišče je glede Uredbe št. 1215/2012 svoje tretje vprašanje za predhodno odločanje postavilo, če bi bil odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje nikalen. Ker Sodišču predlagam, naj nanj odgovori pritrdilno, je spodnja analiza predstavljena podredno.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>poklicna dejavnost<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/> v smislu Uredbe št. 1215/2012 in Uredbe Rim I</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim delom tretjega in četrtega vprašanja za predhodno odločanje Sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 17(1) Uredbe št. 1215/2012 in člen 6(1) Uredbe Rim I razlagati tako, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>poklicna dejavnost<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/> zajema dejavnost zaposlene osebe v delovnem razmerju.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Naj spomnim, da gre za enega od pogojev za uporabo pravil o pristojnosti, ki ščitijo potrošnike.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200326">26. marca 2020</DATE>, <NAME.CASE>Primera Air Scandinavia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑215/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:235">EU:C:2020:235</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in sodbo Personal Exchange International (točka 27).</P></NOTE> Razlaga pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>poklicna dejavnost<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/> se izkazuje za težavno, ker se različne jezikovne različice člena 17 Uredbe št. 1215/2012<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>Člen 15 prejšnje Uredbe št. 44/2001 je bil ubeseden enako. Glej v zvezi s tem v zadevi, v kateri je bila izdana sodba Personal Exchange International, dvome predložitvenega sodišča na podlagi različice v slovenščini (točka 21 te sodbe).</P></NOTE> ne ujemajo niti znotraj te uredbe niti z jezikovnimi različicami člena 6 Uredbe Rim I.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>V francoski in drugih jezikovnih različicah je namreč potrošnik v členu 17(1), prvi stavek, Uredbe št. 1215/2012 opredeljen kot oseba, ki je sklenila pogodbo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>pour un usage pouvant être considéré comme étranger à son <HT TYPE="ITALIC">activité professionnelle</HT><QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>za namen, za katerega se šteje, da je izven njegove <HT TYPE="ITALIC">poklicne ali pridobitne dejavnosti</HT><QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/>), medtem ko je v istem odstavku, točka (c), druga pogodbena stranka oseba, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>qui exerce des <HT TYPE="ITALIC">activités commerciales ou professionnelles</HT><QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>ki opravlja <HT TYPE="ITALIC">gospodarsko ali poklicno dejavnost</HT><QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/>).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>Moj poudarek. Enaka dihotomija obstaja v različicah v španščini in italijanščini.</P></NOTE> V nemški<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>V teh dveh odstavkih je uporabljen izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>berufliche oder gewerbliche Tätigkeit<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/>. Po pojasnilih predložitvenega sodišča je razlaga tega izraza težka, ker je bil izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>gewerblich<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/> dodan izrazu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0082" REF.END="QE0082"/>beruflich<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/>, ki ima zelo širok pomen. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da so zajete le samostojne ali svobodne dejavnosti.</P></NOTE> in drugih jezikovnih različicah<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P>Glej na primer različico v poljščini (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0083" REF.END="QE0083"/>zawodową lub gospodarczą<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/>) ali portugalščini (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0084" REF.END="QE0084"/>atividade comercial ou profissional<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/>). V različici v danščini je uporabljen en sam izraz (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0085" REF.END="QE0085"/>erhvervsmæssige virksomhed<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/>), vendar prav tako dvakrat na enak način.</P></NOTE> pa so za dejavnosti potrošnika in njegovega sopogodbenika uporabljeni isti izrazi. V drugih jezikovnih različicah so uporabljeni različni izrazi, brez skupnih izrazov za opredelitev potrošnika in dejavnosti toženca.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0076"><P>Glej na primer različice v angleščini (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0086" REF.END="QE0086"/>trade or profession<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/>/<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0087" REF.END="QE0087"/>commercial or professional activities<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="201C" ID="QE0087"/>), nizozemščini (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0088" REF.END="QE0088"/>bedrijfs of beroepsmatig<QUOT.END REF.START="QS0088" CODE="201C" ID="QE0088"/>/<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0089" REF.END="QE0089"/>commerciële of beroepsactiviteiten<QUOT.END REF.START="QS0089" CODE="201C" ID="QE0089"/>) ali švedščini (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0090" REF.END="QE0090"/>affärsverksamhet eller yrkesverksamhet<QUOT.END REF.START="QS0090" CODE="201C" ID="QE0090"/>/<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0091" REF.END="QE0091"/>kommersiell verksamhet eller yrkesverksamhet<QUOT.END REF.START="QS0091" CODE="201C" ID="QE0091"/>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Poleg tega izrazi, ki so v členu 6(1) Uredbe Rim I uporabljeni za opredelitev potrošnika in podjetnika, ne ustrezajo vedno tistim, uporabljenim v členu 17 Uredbe št. 1215/2012. Tako je na primer v različici v francoščini <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0092" REF.END="QE0092"/>professionel<QUOT.END REF.START="QS0092" CODE="201C" ID="QE0092"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0093" REF.END="QE0093"/>podjetnik<QUOT.END REF.START="QS0093" CODE="201C" ID="QE0093"/>) opredeljen glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0094" REF.END="QE0094"/>activité professionnelle<QUOT.END REF.START="QS0094" CODE="201C" ID="QE0094"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0095" REF.END="QE0095"/>poklicna dejavnost<QUOT.END REF.START="QS0095" CODE="201C" ID="QE0095"/>) in ne <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0096" REF.END="QE0096"/>activité commerciale et professionnelle<QUOT.END REF.START="QS0096" CODE="201C" ID="QE0096"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0097" REF.END="QE0097"/>gospodarska in poklicna dejavnost<QUOT.END REF.START="QS0097" CODE="201C" ID="QE0097"/>) kot v členu 17(1)(c) te uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da bi bilo treba v teh okoliščinah razlago zadevnih določb opreti na opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0098" REF.END="QE0098"/>potrošnik<QUOT.END REF.START="QS0098" CODE="201C" ID="QE0098"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0077"><P>Ugotavljam, da v jezikovnih različicah, ki sem jih preučil, izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0099" REF.END="QE0099"/>potrošnik<QUOT.END REF.START="QS0099" CODE="201C" ID="QE0099"/> pomeni osebo, ki zgolj uporablja blago ali storitev. Tako je potrošnik v obratnem položaju kot delavec, ki proizvaja blago ali ponuja storitve za račun svojega delodajalca. Glej v tem smislu sodbo Personal Exchange International (točka 38).</P></NOTE> Sodišče je nedavno v zvezi z Uredbo št. 1215/2012 opozorilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0100" REF.END="QE0100"/>se le za pogodbe, ki so sklenjene <HT TYPE="ITALIC">zunaj in neodvisno od kakršne koli poklicne ali pridobitne dejavnosti ali namena, z edinim ciljem, da se zadovoljijo potrebe zasebne potrošnje posameznika</HT>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0078"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> uporablja posebna ureditev, ki jo navedena uredba določa na področju varstva potrošnika kot stranke, ki velja za šibkejšo<QUOT.END REF.START="QS0100" CODE="201C" ID="QE0100"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0079"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191003">3. oktobra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Petruchová</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑208/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:825">EU:C:2019:825</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glej tudi za ista merila v splošnem delu v zvezi s členi od 15 do 17 Uredbe št. 44/2001 sodbo Personal Exchange International (točke od 29 do 31 in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Sodišče torej v svoji ustaljeni sodni praksi, ki temelji na preteklem razvoju določb za zaščito potrošnika, ki so bile najprej vključene v Bruseljsko konvencijo iz leta 1968, očitno ni uvedlo razlikovanja glede na to, ali je poklicna dejavnost samostojna ali ne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0080"><P>Glej Poročilo P. Schlosserja o Konvenciji o pristopu Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska h Konvenciji o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ter protokolu o njeni razlagi s strani Sodišča (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="059" PAGE.FIRST="71" DATE.PUB="1979">UL 1979, C 59, str. 71</REF.DOC.OJ>, zlasti str. 118, točka 153) in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130314">14. marca 2013</DATE>, <NAME.CASE>Česká spořitelna</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑419/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:165">EU:C:2013:165</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Oseba FD trdi, da je nemško sodišče pristojno, ker je bila patronatska izjava, na kateri temelji njena tožba, sklenjena za namen, za katerega se šteje, da je zunaj njene poklicne dejavnosti. Da bi se dejavnosti zaposlenih oseb štele kot vključene v pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0101" REF.END="QE0101"/>potrošnik<QUOT.END REF.START="QS0101" CODE="201C" ID="QE0101"/>, trdi, da zaposlene osebe uporabljajo svoje plačilo za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0102" REF.END="QE0102"/>kritje lastnih potreb<QUOT.END REF.START="QS0102" CODE="201C" ID="QE0102"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Če bi sledili taki logiki, pa bi bilo treba vključiti tudi druge podjetnike, ki niso zaposlene osebe, kot so samostojni obrtniki, industrialci, kmetje ali trgovci, ki za vsakdanje življenje uporabljajo svoj dobiček tako kot delavci svojo plačo. Poleg tega, čeprav potrošnik uporablja ali potroši blago ali storitve in za ta namen uporablja svojo plačo, se ta ne more šteti za predmet potrošnje v smislu poglavja II, oddelek 4, Uredbe št. 1215/2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Poleg tega bi bilo mogoče uporabiti sistematičen argument. Zakonodajalec Unije je namreč določil različna sodišča za potrošnike in delavce. S široko razlago področja uporabe pravil o pristojnosti v korist potrošnikov v takem položaju<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0081"><P>Glej za primerjavo sodbo Personal Exchange International v zvezi s pogodbo za igranje pokra, ki jo je prek spleta sklenila oseba, ki redno prejema velike dobitke.</P></NOTE> bi se zaobšla izbira zakonodajalca, da se določijo posebna pravila v zvezi z delavci, v skladu s katerimi zadeve ne morejo predložiti sodišču v kraju svojega stalnega prebivališča, tako kot potrošniki, da bi se prednost dala bližini zadevnega sodišča njihovemu kraju opravljanja dela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Naj na koncu tako kot Komisija dodam, da take razlage ni mogoče utemeljiti z neobstojem določbe, ki bi se uporabljala za položaj, ki v Uredbi št. 1215/2012 ni bil predviden.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0082"><P>Predložitveno sodišče je v zvezi s tem poudarilo, da v sedanjem stanju pozitivnega prava cilj zaščite šibkejše stranke iz uvodnih izjav 14 in 18 Uredbe št. 1215/2012 ne bi bil izpolnjen, če bi se dopustilo, da se zoper zaposleno osebo znotraj skupine družb uveljavlja njeno delovno razmerje in se jo s tem izključi iz uveljavljanja pravil o pristojnosti, ki se uporabljajo za potrošnike, ali, nasprotno, neobstoj takega delovnega razmerja, da bi se utemeljila neuporaba pravil, ki jih prav tako določa ta uredba v interesu delavcev.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Zato Sodišču predlagam, naj na prvi del tretjega in četrtega vprašanja za predhodno odločanje predložitvenega sodišča odgovori, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0103" REF.END="QE0103"/>poklicna dejavnost<QUOT.END REF.START="QS0103" CODE="201C" ID="QE0103"/> iz člena 17(1) Uredbe št. 1215/2012 in člena 6(1) Uredbe Rim I, zajema dejavnost zaposlene osebe v delovnem razmerju.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Opredelitev izjave, ki delavcu zagotavlja izpolnjevanje obveznosti delodajalca</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z drugim delom tretjega in četrtega vprašanja za predhodno odločanje v bistvu Sodišče sprašuje, ali je treba člen 17(1) Uredbe št. 1215/2012 in člen 6(1) Uredbe Rim I razlagati tako, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0104" REF.END="QE0104"/>poklicna dejavnost<QUOT.END REF.START="QS0104" CODE="201C" ID="QE0104"/> zajema patronatsko izjavo, v skladu s katero je tretja oseba neposredno odgovorna za izpolnjevanje obveznosti do delavca, ki izhajajo iz individualne pogodbe o zaposlitvi z njegovim delodajalcem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>To vprašanje se postavlja samo, če pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0105" REF.END="QE0105"/>poklicna dejavnost<QUOT.END REF.START="QS0105" CODE="201C" ID="QE0105"/> ne zajema dejavnosti zaposlene osebe, s čimer bi se lahko utemeljilo, da ima predložitveno sodišče mednarodno pristojnost.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="19"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Ker sem pred tem zavrnil tako rešitev, Sodišču predlagam, naj predložitvenemu sodišču podredno odgovori, da je obveznost, čeprav enostranska,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0083"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090514">14. maja 2009</DATE>, <NAME.CASE>Ilsinger</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑180/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:303">EU:C:2009:303</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> sklenjena z delavcem, katere namen je zagotoviti spoštovanje obveznosti njegovega delodajalca in ne zadovoljiti zasebne potrebe, neposredno povezana s pogodbo o zaposlitvi. Zato ni sklenjena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0106" REF.END="QE0106"/>zunaj in neodvisno od kakršne koli poklicne ali pridobitne dejavnosti ali namena<QUOT.END REF.START="QS0106" CODE="201C" ID="QE0106"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0084"><P>Glej točko 96 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Ker je treba v obravnavanem primeru glede na okoliščine, v katerih je bila sklenjena patronatska izjava, in njeno vsebino šteti, da je sestavni del pogodbe o zaposlitvi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0085"><P>Glej točko 52 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> bi bilo treba iz tega skleniti, da je odvisna od poklicne dejavnosti osebe FD. V zvezi s tem bi bilo mogoče prenesti odločitev Sodišča v zvezi z izključitvijo pogodb o zaposlitvi s področja uporabe Direktive 93/13/EGS<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0086"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19930405">5. aprila 1993</DATE> o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288).</P></NOTE>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0087"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190321">21. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>Pouvin in Dijoux</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑590/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:232">EU:C:2019:232</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>Zato Sodišču podredno predlagam, naj na drugi del tretjega in četrtega vprašanja za predhodno odločanje predložitvenega sodišča odgovori, da patronatska izjava, ki je sestavni del pogodbe o zaposlitvi in v skladu s katero je oseba odgovorna za izpolnjevanje obveznosti delodajalca do delavca, spada pod pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0107" REF.END="QE0107"/>poklicna dejavnost<QUOT.END REF.START="QS0107" CODE="201C" ID="QE0107"/> v smislu člena 17(1) Uredbe št. 1215/2012 in člena 6(1) Uredbe Rim I.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Glede na vse zgornje preudarke Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče, Nemčija), odgovori:</TXT><P>– primarno:</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Člen 21(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da se fizična ali pravna oseba, ki ima stalno prebivališče oziroma sedež lahko, vendar ne nujno, na ozemlju države članice in s katero delavec ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, temveč izjavo, ki je sestavni del te pogodbe in v skladu s katero je ta oseba odgovorna za izpolnjevanje obveznosti delodajalca do tega delavca, lahko šteje za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0108" REF.END="QE0108"/>delodajalca<QUOT.END REF.START="QS0108" CODE="201C" ID="QE0108"/>, če ima neposreden interes za dobro izpolnjevanje navedene pogodbe. Predložitveno sodišče mora o obstoju takega neposrednega interesa opraviti celovito presojo in pri tem upoštevati vse okoliščine obravnavanega primera.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Člen 6(1) Uredbe št. 1215/2012 je treba razlagati tako, da je uporaba nacionalnih pravil o pristojnosti izključena, če so izpolnjeni pogoji za uporabo člena 21(2) te uredbe.</TXT><P>– Podredno, če bi Sodišče menilo, da spor ne spada na področje uporabe člena 21(2) Uredbe št. 1215/2012:</P></NP></ITEM><?PAGE NO="20"?><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 17(1) Uredbe št. 1215/2012 in člen 6(1) Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20080617">17. junija 2008</DATE> o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I), je treba razlagati tako, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0109" REF.END="QE0109"/>poklicna dejavnost<QUOT.END REF.START="QS0109" CODE="201C" ID="QE0109"/> zajema dejavnost zaposlene osebe v delovnem razmerju.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 17(1) Uredbe št. 1215/2012 in člen 6(1) Uredbe št. 593/2008 je treba razlagati tako, da patronatska izjava, ki je sestavni del pogodbe o zaposlitvi in v skladu s katero je oseba odgovorna za izpolnjevanje obveznosti delodajalca do delavca, spada pod pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0110" REF.END="QE0110"/>poklicna dejavnost<QUOT.END REF.START="QS0110" CODE="201C" ID="QE0110"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>