<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-640/18</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62018CC0640</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:1022">EU:C:2019:1022</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>13</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>13</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi G. Pitruzzelle – Zadeva C‑640/18</HT></P><P><HT TYPE="SC">Wagram Invest</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Giovannija Pitruzzelle,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20191127">27. novembra 2019</DATE><NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑640/18</HT></P><P>Wagram Invest SA</P><P>proti</P><P>državi Belgiji</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo cour d’appel de Mons (Belgija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Četrta direktiva 78/660/EGS</KEYWORD><KEYWORD>Letni računovodski izkazi posameznih vrst družb</KEYWORD><KEYWORD>Načelo resničnega in poštenega prikaza</KEYWORD><KEYWORD>Člen 2, od (3) do (5)</KEYWORD><KEYWORD>Nakup finančnega stalnega sredstva s strani delniške družbe</KEYWORD><KEYWORD>Knjiženje diskonta v zvezi z brezobrestnim dolgom z rokom vračila nad eno leto kot odhodka v poslovni izid in knjiženje nabavne cene stalnega sredstva med sredstva v bilanco stanja z odbitkom diskonta</KEYWORD><KEYWORD>Obveznost predložitve dodatnih podatkov</KEYWORD><KEYWORD>Opustitev določbe direktive v <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>izjemnih primerih<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Obravnavana zadeva se nanaša na predlog cour d’appel de Mons (pritožbeno sodišče v Monsu, Belgija) za sprejetje predhodne odločbe o razlagi Četrte direktive 78/660/EGS<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Četrta direktiva Sveta 78/660/EGS z dne <DATE ISO="19780725">25. julija 1978</DATE> o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na [členu 50(2)(g) PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 21). Direktiva 78/660, ki se je uporabljala v času dejanskega stanja v zadevi pred predložitvenim sodiščem, je bila razveljavljena z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE> o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="182" PAGE.FIRST="19" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 182, str. 19</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> (v nadaljevanju: Direktiva 78/660) o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Namen tega predloga za sprejetje predhodne odločbe je v bistvu preveriti, ali je metoda knjiženja nakupa delnic s strani družbe Wagram Invest SA skladna z načelom resničnega in poštenega prikaza iz člena 2, od (3) do (5) Direktive 78/660<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Te določbe so bile prevzete v členu 4(3) in (4) Direktive 2013/34.</P></NOTE> v povezavi z drugimi določbami te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ta zadeva izhaja iz davčnega spora med družbo Wagram Invest in belgijskimi davčnimi organi, Sodišče pa bo v njej lahko ponovno pojasnilo področje uporabe načela resničnega in poštenega prikaza letnih računovodskih izkazov, ki je poglavitni cilj predpisov Evropske unije o računovodskih izkazih in finančnem stanju podjetij.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Glej točko 45 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Sodišče je pozvano tudi, naj pojasni razmerje med, na eni strani, obveznostjo predložitve dodatnih podatkov iz člena 2(4) Direktive 78/660, in na drugi strani tem, da je v skladu s členom 2(5) navedene direktive v izjemnih primerih mogoče posamezno določbo iste direktive opustiti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 2, od (3) do (5), Direktive 78/660 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.003"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>3.</NO.PARAG><ALINEA>Letni računovodski izkazi prikazujejo resnično in pošteno sliko sredstev in obveznosti, finančnega stanja in dobička ali izgube družbe.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="002.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Kjer uporaba te direktive ne bi zadoščala za prikaz resnične in poštene slike v smislu odstavka 3, je treba predložiti dodatne podatke.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="002.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Kadar je v izjemnih primerih uporaba določbe te direktive nezdružljiva z obveznostmi, določenimi v odstavku 3, je treba to določbo opustiti, da bi prikazali resnično in pošteno sliko v smislu odstavka 3. Vsako takšno opustitev je treba razkriti v pojasnilih k računovodskim izkazom skupaj z razlago vzrokov zanjo in z ugotovitvijo njenega vpliva na sredstva, obveznosti, finančno stanje in na dobiček ali izgubo. Države članice lahko opredelijo izjemne primere in določijo ustrezna izjemna pravila.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 31(1) Direktive 78/660 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>Države članice zagotovijo, da se postavke, prikazane v izkazu poslovnega izida, vrednotijo v skladu z naslednjimi splošnimi načeli:</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA><ALINEA><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>c)</NO.P><TXT>vrednotenje se mora opraviti na preudarni osnovi […]<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 32 Direktive 78/660 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>Postavke, prikazane v letnih računovodskih izkazih, se vrednotijo v skladu s členi 34 do 42, ki temeljijo na načelu nabavne cene ali proizvodnih stroškov.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 35 Direktive 78/660 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="035.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>(a) Stalna sredstva se morajo vrednotiti po nabavni ceni ali proizvodnih stroških, brez vpliva na (b) in (c) spodaj.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="035.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Nabavna cena se izračuna tako, da se k plačani ceni dodajo z njo povezani stroški.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Belgijsko pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 24 kraljeve uredbe z dne <DATE ISO="20010130">30. januarja 2001</DATE> o izvajanju code des sociétés<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P><HT TYPE="ITALIC">Moniteur Belge</HT> z dne <DATE ISO="20010206">6. februarja 2001</DATE>, str. 3008.</P></NOTE> (zakonik o družbah, v nadaljevanju: kraljeva uredba) v prvem odstavku določa, da morajo letni računovodski izkazi resnično in pošteno prikazati sredstva in obveznosti, finančno stanje in poslovni izid podjetja, v drugem odstavku pa, da če uporaba določb navedene uredbe ne zadostuje za spoštovanje te obveznosti, je treba v pojasnilih k računovodskim izkazom predložiti dodatne informacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>V skladu s členom 29, prvi odstavek, kraljeve uredbe je treba izjemoma, kadar z uporabo pravil vrednotenja ne bi bilo doseženo spoštovanje člena 24, prvega odstavka, odstopiti od uporabe teh pravil in uporabiti navedeni člen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>V skladu s členom 35 kraljeve uredbe se brez poseganja v uporabo členov 29, 67 in 77 sredstva ovrednotijo po njihovi nabavni vrednosti in se v bilanco stanja knjižijo po tej vrednosti, od katere se odštevata amortizacija in zmanjšanje vrednosti v zvezi z njimi. Z nabavno vrednostjo je treba razumeti bodisi nabavno ceno bodisi proizvodne stroške bodisi vrednost vložka<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Kot so opredeljeni v členih 36, 37 oziroma 39 kraljeve uredbe.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 67 kraljeve uredbe se nanaša na knjiženje terjatev v bilanco stanja. V skladu z odstavkom 1 se <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>[b]rez poseganja v odstavek 2 tega člena […] terjatve v bilanci stanja knjižijo po nominalni vrednosti<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Vendar odstavek 2(c) člena 67 določa posebno ureditev knjiženja nekaterih vrst terjatev. Natančneje, v skladu s to določbo se v bilanco stanja poleg knjiženja terjatev po njihovi nominalni vrednosti v časovne razmejitve knjižijo obveznosti in prihodki <HT TYPE="ITALIC">prorata temporis</HT> na podlagi obrestnih obresti diskonta terjatev, ki se ne obrestujejo ali so obresti nanje neobičajno nizke, če so te terjatve: (1) vračljive čez več kot eno leto od knjiženja med sredstva družbe in (2) povezane bodisi z zneski, ki so v izkazu poslovnega izida knjiženi kot prihodki, bodisi s prodajo sredstev ali delov dejavnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 77 kraljeve uredbe določa, da ureditev v zvezi s terjatvami iz člena 67 tega kraljeve uredbe velja tudi za dolgove. Člen 77 kraljeve uredbe med drugim določa, da se člen 67 smiselno uporablja za dolgove takega značaja in trajanja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Družba Wagram Invest je z dvema pogodbama, prvo z dne <DATE ISO="19970110">10. januarja 1997</DATE> in drugo z dne <DATE ISO="19990310">10. marca 1999</DATE>, dvakrat od svojega poslovodja kupila delnice neke družbe. S prvo pogodbo je družba Wagram Invest kupila 2005 delnic navedene družbe po ceni 594.944,45 EUR, plačljivi v 16 polletnih obrokih brez obresti. Z drugo pogodbo je družba Wagram Invest kupila 1993 delnic navedene družbe po ceni 787.319,75 EUR, plačljivi v 12 polletnih obrokih brez obresti<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Cena pri prvem nakupu je bila, natančneje, 24.000.000 belgijskih frankov (BEF), cena pri drugem nakupu pa 31.760.400 BEF. Cena, ki je bila podlaga za obe pogodbi o nakupu delnic, je cena, ki so jo delničarji navedene družbe plačali pri vpisu povečanja kapitala malo pred tem.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Družba Wagram Invest je v zvezi z navedenimi nakupi delnic na podlagi člena 77 kraljeve uredbe izvedla naslednje računovodske vknjižbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Prvič, dolgove do poslovodja je med bilančne obveznosti knjižila kot dolg z rokom vračila nad eno leto po nominalni vrednosti, torej po vrednosti 594.944,45 EUR za nakup iz leta 1997 in po vrednosti 787.319,75 EUR za nakup iz leta 1999.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Natančneje, po nominalni vrednosti 24.000.000 BEF za prvi nakup in 31.760.400 BEF za drugi nakup.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Drugič, leta 1997 kupljenih 2005 delnic je knjižila med sredstva po diskontirani vrednosti 452.004,76 EUR, leta 1999 kupljenih 1993 delnic pa po diskontirani vrednosti 641.332,82 EUR.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Natančneje, po diskontirani vrednosti 18.233,827 BEF oziroma 25.871 302 BEF.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Diskontna stopnja, uporabljena za diskontiranje, je bila tržna stopnja za take dolgove v času, ko so postali del sredstev, to je 8 %.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Tretjič, upoštevala je popravek diskonta v višini razlike med nominalno vrednostjo dolga in diskontirano vrednostjo stalnih sredstev, torej vrednost 142.939,69 EUR za nakup iz leta 1997 in vrednost 145.986,93 EUR za nakup iz leta 1999.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Natančneje, diskont v višini 5.766.173 BEF oziroma 5.889.098 BEF.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Četrtič, ob koncu vsakega poslovnega leta je kot finančni odhodek upoštevala ustrezen del <HT TYPE="ITALIC">pro rata</HT> odhodkov v zvezi z diskontiranim dolgom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Tako je družba Wagram Invest ob koncu davčnega leta 2000 knjižila <HT TYPE="ITALIC">pro rata</HT> odhodke v višini 48.843,41 EUR, kar je 24.801,9 EUR za delnice, kupljene leta 1997, in 24.041,5 EUR za delnice, kupljene leta 1999.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Natančneje, <HT TYPE="ITALIC">pro rata</HT> v višini 1.970.339 BEF, ki ustreza 1.000.506 BEF za prvi nakup in 969.833 BEF za drugi nakup.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Družba Wagram Invest je ob koncu davčnega leta 2001 knjižila <HT TYPE="ITALIC">pro rata</HT> odhodke v višini 66.344,17 EUR, kar je 20.899,7 EUR za delnice, kupljene leta 1997, in 45.444,5 EUR za delnice, kupljene leta 1999.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Natančneje, <HT TYPE="ITALIC">pro rata</HT> v višini 2.676.318 BEF, ki ustreza 843.090 BEF za prvi nakup in 1.833.228 BEF za drugi nakup.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Belgijska davčna uprava je po preverjanju menila, da je treba zavrniti odhodke v zvezi z diskontom, knjižene in odbite za davčni leti 2000 in 2001, ter družbi Wagram Invest kljub njenemu nestrinjanju izdala odmerno odločbo z dne <DATE ISO="20021028">28. oktobra 2002</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Belgijska davčna uprava je med drugim menila, da je posledica knjiženja fiktivnega diskonta kot odhodka z znižanjem nabavne cene stalnih sredstev prikaz izgube iz delnic, ki ni ekonomsko upravičena, zato časovno odloženo knjiženje odhodkov davčno ni dopustno.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Iz predložitvene odločbe je razvidno, da je v obravnavanem primeru upoštevna davčna določba, na kateri temelji davčni spor med družbo Wagram Invest in belgijsko davčno upravo, člen 198, točka 7, code des impôts sur les revenus de 1992 (zakonik o davkih na dohodke iz leta 1992).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Davčna uprava je na tej podlagi družbi Wagram Invest za davčni leti 2000 in 2001 odmerila dve dodatni plačili davka od dohodka pravnih oseb, in sicer <DATE ISO="20021120">20. novembra 2002</DATE> in <DATE ISO="20021118">18. novembra 2002</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Družba Wagram Invest je, potem ko je vložila pritožbo, ker v predpisanem roku ni prejela odločbe, <DATE ISO="20050310">10. marca 2005</DATE> zoper odločbo belgijske davčne uprave vložila ničnostno tožbo pri tribunal de première instance de Namur (prvostopenjsko sodišče v Namurju, Belgija). To sodišče je s sodbo z dne <DATE ISO="20071220">20. decembra 2007</DATE> navedeno tožbo zavrnilo in potrdilo plačilo spornih davkov za davčni leti 2000 in 2001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Družba Wagram Invest je nato zoper navedeno sodbo vložila pritožbo pri cour d’appel de Liège (pritožbeno sodišče v Liègeu, Belgija), ki je v sodbi z dne <DATE ISO="20111014">14. oktobra 2011</DATE> potrdilo prvostopenjsko sodbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Družba Wagram Invest je zato <DATE ISO="20140702">2. julija 2014</DATE> vložila kasacijsko pritožbo. Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Belgija) je s sodbo z dne <DATE ISO="20160311">11. marca 2016</DATE> razveljavilo sodbo pritožbenega sodišča v Liègeu in zadevo vrnilo v odločanje predložitvenemu sodišču.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče ugotavlja, da je metoda knjiženja, ki jo je uporabljala družba Wagram Invest, skladna z belgijskim računovodskim pravom, natančneje s členom 77 kraljeve uredbe. Sprašuje pa se, ali je taka metoda skladna z določbami Direktive 78/660.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je predložitveno sodišče prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>1.</NO.P><TXT>Ali pojem resničnega in poštenega prikaza iz člena 2(3) [Direktive 78/660] omogoča, da se, kadar delniška družba kupi finančna stalna sredstva, diskont v zvezi z brezobrestnim dolgom z rokom vračila nad eno leto v izkaz poslovnega izida knjiži kot odhodek, nabavna cena za sredstvo pa se v bilanco stanja knjiži med stalna sredstva z odbitkom navedenega diskonta, ob upoštevanju načel vrednotenja iz člena 32 navedene direktive?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba besedilo <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>v izjemnih primerih<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="2018" ID="QE0008"/>, ki je pogoj za uporabo člena 2(5) [Direktive 78/660] in ki omogoča, da se ne uporabi (druga) določba navedene direktive, razlagati tako, da se ta določba lahko uporablja le, če se ugotovi, da resničnega in poštenega prikaza ni mogoče doseči s spoštovanjem zahtev te direktive, po potrebi z dopolnitvijo z dodatnimi podatki v skladu s členom 2(4) navedene direktive?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 2(4) [Direktive 78/660] uporabiti prednostno, tako da se lahko možnost odstopanja od uporabe določbe navedene direktive iz njenega člena 2(5) izključno v izjemnih primerih uporabi samo, če dodatna pojasnila ne omogočajo zagotovitve učinkovite uporabe načela resničnega in poštenega prikaza iz člena 2(3) te direktive?<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uvodne ugotovitve</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Pred vsebinsko analizo vprašanj za predhodno odločanje, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, je treba obravnavati dve predhodni vprašanji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Najprej je treba poudariti, da predložitveno sodišče sprašuje Sodišče o skladnosti metode, ki jo je družba Wagram Invest uporabila za knjiženje dolgov v zvezi z dvema nakupoma zadevnih delnic, z načelom resničnega in poštenega prikaza, kot je določeno v členu 2, od (3) do (5), Direktive 78/660. Zato se predlog za sprejetje predhodne odločbe nanaša na razlago Direktive 78/660, ki se nanaša na letne računovodske izkaze posameznih vrst družb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Čeprav se predložitvena odločba osredotoča zgolj na računovodski vidik zadeve, je iz odločbe vseeno izrecno razvidno, da je spor o glavni stvari pred predložitvenim sodiščem dejansko davčne narave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Iz navedene odločbe prav tako izhaja, da bi lahko razlaga upoštevnih določb Direktive 78/660 imela davčne posledice, ker računovodsko knjiženje diskonta kot razlike med nominalno vrednostjo dolga v zvezi z obema zadevnima nakupoma delnic in diskontirano vrednostjo teh delnic ter odloženo knjiženje le-tega kot odhodka vpliva na obdavčitev družbe Wagram Invest z davkom od dohodkov pravnih oseb za davčni leti 2000 in 2001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba, na prvem mestu, v zvezi z razmerjem med računovodskim in davčnim vidikom zadeve poudariti, da je Sodišče že imelo priložnost pojasniti, da namen Direktive 78/660 ni določiti pogoje, pod katerimi so letni računovodski izkazi družb lahko ali morajo biti podlaga za to, da davčni organi držav članic določijo davčno osnovo in znesek davkov, tudi davka od dohodkov pravnih<?PAGE NO="6"?> oseb, ki je predmet zadeve iz postopka v glavni stvari.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170615">15. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Immo Chiaradia in Docteur De Bruyne</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑444/16 in C‑445/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:465">EU:C:2017:465</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Vendar je Sodišče potrdilo, da lahko države članice za davčne namene kot referenčno podlago uporabijo letne računovodske izkaze, in da državam članicam z nobeno določbo Direktive 78/660 ni prepovedano, da na davčnem področju popravijo učinke računovodskih pravil iz te direktive zaradi določitve obdavčljivega dobička, ki bi bolj ustrezal gospodarski realnosti.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131003">3. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>GIMLE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑322/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:632">EU:C:2013:632</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170615">15. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Immo Chiaradia in Docteur De Bruyne</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑444/16 in C‑445/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:465">EU:C:2017:465</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Strinjam se z Evropsko komisijo, da iz te sodne prakse izhaja, da namen računovodskih pravil iz Direktive 78/660 sicer ni urejanje davčnih sistemov držav članic, zaradi česar razlaga določb te direktive nujno ne vpliva na davčno področje, vendar lahko države članice pri izvajanju svoje pristojnosti glede opredeljevanja metode obdavčitve dolgoročnih brezobrestnih terjatev prosto izbirajo, ali se bodo pri opredelitvi davčne ureditve za te terjatve oprle na navedena računovodska pravila ali ne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, v zvezi z dopustnostjo vprašanj za predhodno odločanje, prvič, družba Wagram Invest v svojih stališčih izpodbija upoštevnost teh vprašanj, ker naj bi bila pravilnost njenih računovodskih izkazov potrjena s sodbo pritožbenega sodišča v Liègeu, navedeno v točki 27 teh sklepnih predlogov, ki je postala pravnomočna. Drugič, na obravnavi o dopustnosti vprašanj za predhodno odločanje se je razpravljalo z vidika njihove morebitne hipotetičnosti. Poudarjeno je bilo namreč, da ker skladnost računovodskih izkazov družbe Wagram Invest z belgijskim pravom ni sporna, se spor o glavni stvari nanaša izključno na uporabo belgijskih davčnih določb, ki nimajo nobene zveze z Direktivo 78/660, zato naj njena razlaga ne bi vplivala na spor o glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>V zvezi s tem naj spomnim, da lahko v skladu z ustaljeno sodno prakso le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, ob upoštevanju posebnosti zadeve presodi potrebo po predhodni odločbi, da bo lahko izdalo sodbo, in tudi upoštevnost vprašanj, ki jih predloži Sodišču. Zato Sodišče, kadar se predložena vprašanja nacionalnega sodišča nanašajo na razlago pravnega pravila Unije, načeloma mora odločiti o teh vprašanjih.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150616">16. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Gauweiler in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑62/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:400">EU:C:2015:400</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181210">10. decembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Wightman in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑621/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:999">EU:C:2018:999</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Iz tega v skladu s sodno prakso sledi, da za vprašanja, ki se nanašajo na pravo Unije, velja domneva upoštevnosti. Sodišče lahko zavrne odločanje o vprašanju za predhodno odločanje, ki ga postavi nacionalno sodišče, samo kadar je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nikakršne zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, kadar gre za hipotetičen problem oziroma kadar Sodišče nima na voljo dejanskih in pravnih elementov, ki so potrebni, da bi lahko na postavljena vprašanja dalo koristne odgovore.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150616">16. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Gauweiler in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑62/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:400">EU:C:2015:400</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181210">10. decembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Wightman in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑621/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:999">EU:C:2018:999</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju pa v obravnavani zadevi ni izpolnjen noben od teh treh pogojev. Kot je namreč na eni strani razvidno iz točke 34 teh sklepnih predlogov, lahko razlaga upoštevnih določb Direktive 78/660 vpliva na obdavčitev, zato je razlaga navedenih določb, za katero prosi predložitveno sodišče, nedvomno povezana z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, in zato problem, na katerega se nanašajo vprašanja za predhodno odločanje, ni hipotetičen. Na drugi strani ima Sodišče v obravnavanem primeru na voljo potrebne dejanske in pravne elemente, da bi lahko koristno odgovorilo na predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je postavilo predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Na podlagi navedenega menim, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe dopusten.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem za predhodno odločanje sprašuje, ali je treba člen 2(3) Direktive 78/660, ki določa načelo resničnega in poštenega prikaza, ob upoštevanju načel vrednotenja iz člena 32 navedene direktive razlagati tako, da dovoljuje – kadar družba kupi finančna stalna sredstva – knjiženje diskonta v zvezi z brezobrestnim dolgom z rokom vračila nad eno leto v računovodski izkaz kot odhodka in knjiženje nabavne cene med sredstva v bilanco stanja z odbitkom navedenega diskonta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Že na začetku je treba v zvezi s tem opozoriti, da se želi z Direktivo 78/660 zagotoviti usklajenost nacionalnih določb o prikazu in vsebini letnih računovodskih izkazov in letnih poročil ter o metodah vrednotenja zaradi varstva članov in tretjih oseb. V ta namen je v tretji uvodni izjavi te direktive navedeno, da je njen namen zgolj vzpostaviti minimalne pravne zahteve glede obsega finančnih podatkov, ki morajo biti na razpolago javnosti.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131003">3. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>GIMLE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑322/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:632">EU:C:2013:632</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170615">15. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Immo Chiaradia in Docteur De Bruyne</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑444/16 in C‑445/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:465">EU:C:2017:465</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Kot je razvidno iz sodne prakse Sodišča, je glavni cilj Direktive 78/660 spoštovanje načela resničnega in poštenega prikaza. V skladu s tem načelom, ki je določeno v členu 2, od (3) do (5), navedene direktive, morajo letni računovodski izkazi prikazovati resnično in pošteno sliko sredstev in obveznosti, finančnega stanja in dobička ali izgube družbe.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131003">3. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>GIMLE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑322/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:632">EU:C:2013:632</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170615">15. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Immo Chiaradia in Docteur De Bruyne</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑444/16 in C‑445/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:465">EU:C:2017:465</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Z načelom resničnega in poštenega prikaza se zahteva, prvič, da letni računovodski izkazi družb odražajo dejavnosti in transakcije, ki jih morajo izkazovati, in drugič, da morajo biti računovodski podatki prikazani v najbolj veljavni in prilagojeni obliki za zadovoljitev potreb tretjih oseb po informacijah, ne da bi bili ogroženi interesi družbe.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030107">7. januarja 2003</DATE>, <NAME.CASE>BIAO</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑306/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:3">EU:C:2003:3</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170615">15. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Immo Chiaradia in Docteur De Bruyne</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑444/16 in C‑445/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:465">EU:C:2017:465</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Sodišče je že imelo priložnost pojasniti, da je treba pri uporabi načela resničnega in poštenega prikaza, kolikor je mogoče, upoštevati splošna načela iz člena 31 Direktive 78/660, med katerimi je načelo preudarnosti, ki je določeno v členu 31(1)(c) navedene direktive, še posebej pomembno.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131003">3. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>GIMLE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑322/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:632">EU:C:2013:632</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170615">15. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Immo Chiaradia in Docteur De Bruyne</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑444/16 in C‑445/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:465">EU:C:2017:465</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Na podlagi določb člena 31(1)(c) Direktive 78/660, v katerih je določeno načelo preudarnosti, se z upoštevanjem vseh elementov – dobičkov, odhodkov, prihodkov, morebitnih obveznosti in izgub – ki so dejansko povezani z zadevnim poslovnim letom, zagotavlja spoštovanje načela resničnega in poštenega prikaza.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131003">3. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>GIMLE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑322/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:632">EU:C:2013:632</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170615">15. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Immo Chiaradia in Docteur De Bruyne</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑444/16 in C‑445/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:465">EU:C:2017:465</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Iz sodne prakse izhaja tudi, da je treba načelo resničnega in poštenega prikaza razumeti tudi ob upoštevanju načela, ki je določeno v členu 32 Direktive 78/660 in na podlagi katerega se postavke, prikazane v letnih računovodskih izkazih, vrednotijo na podlagi nabavne cene ali proizvodnih stroškov sredstev.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131003">3. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>GIMLE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑322/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:632">EU:C:2013:632</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Sodišče je pojasnilo, da na podlagi te določbe resničen in pošten prikaz, ki ga morajo vsebovati letni računovodski izkazi družb, temelji na vrednotenju sredstev ne po njihovi dejanski vrednosti, ampak po njihovi izvirni vrednosti.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131003">3. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>GIMLE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑322/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:632">EU:C:2013:632</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>V skladu s členom 2(5) Direktive 78/660 je treba določbo člena 32 zaradi resničnega in poštenega prikaza v smislu odstavka 3 navedenega člena 2 opustiti samo v izjemnih primerih, kadar je uporaba določbe te direktive nezdružljiva z obveznostmi, določenimi v odstavku 3 navedenega člena 2.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131003">3. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>GIMLE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑322/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:632">EU:C:2013:632</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glede področja uporabe člena 2(5) Direktive 78/660 glej točko 76 in naslednje teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Na podlagi zgoraj navedenih načel iz sodne prakse je treba presoditi, ali je z načelom resničnega in poštenega prikaza skladna metoda knjiženja, ki – kadar družba kupi finančna stalna sredstva kot so delnice – dovoljuje knjiženje diskonta v zvezi z brezobrestnim dolgom z rokom vračila nad eno leto v zvezi s tem nakupom v izkaz poslovnega izida kot odhodka in knjiženje nabavne cene med sredstva v bilanco stanja z odbitkom navedenega diskonta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Med strankami, ki so Sodišču predložile stališča, družba Wagram Invest, belgijska in avstrijska vlada ter Evropska komisija v bistvu menijo, da je taka metoda združljiva z načelom resničnega in poštenega prikaza. Nasprotno stališče zagovarja samo nemška vlada.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>V zvezi s tem ugotavljam, da iz člena 32 Direktive 78/660, na podlagi katerega je treba – kot sem navedel v točki 49 teh sklepnih predlogov – razlagati načelo resničnega in poštenega prikaza, izhaja, da se postavke, prikazane v letnih računovodskih izkazih, vrednotijo v skladu s členi 34 do 42, ki temeljijo na načelu nabavne cene ali proizvodnih stroškov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Člen 35(1)(a) Direktive 78/660 določa, da se morajo stalna sredstva vrednotiti po nabavni ceni ali proizvodnih stroških.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Člen 35(1) Direktive 78/660 se uporablja brez poseganja v točki (b) in (c) istega odstavka, ki v skladu z načelom preudarnosti določata pogoje, pod katerimi so lahko ali morajo biti izvedeni popravki vrednosti stalnih sredstev.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Vendar Direktiva 78/660 ne vsebuje opredelitve pojma nabavne cene.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>V členu 35(2) Direktive 78/660 je določeno, da se nabavna cena izračuna tako, da se k plačani ceni dodajo z njo povezani stroški.</P></NOTE> Ne glede na to je Sodišče – kot je razvidno iz točke 50 zgoraj – pojasnilo, da se sredstva ne vrednotijo po njihovi dejanski, ampak izvirni vrednosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Ugotoviti pa je mogoče, da izvirna vrednost finančnega stalnega sredstva na splošno ustreza nominalni vrednosti nabavne cene, to je ceni, ki jo je družba, ki je kupila stalno sredstvo, plačala za nakup. Knjiženje take nominalne vrednosti sredstva zato običajno omogoča resničen in pošten prikaz vpliva tega elementa na računovodske izkaze družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Če pa pogodba o nakupu dela sredstev določa dolgoročno odloženo brezobrestno plačilo cene, bi bilo mogoče transakcijo nakupa navedenega elementa, kljub temu da je formalno enovita, dejansko obravnavati kot zapleteno transakcijo, sestavljeno iz dveh elementov, in sicer, prvič, iz nakupa finančnega stalnega sredstva kot takega in, drugič, iz implicitne posojilne transakcije.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Avstrijska vlada uporablja izraz <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>prikrito posojilo<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Če je tako, bi bilo mogoče šteti, da nominalna vrednost cene, plačane za nakup sredstva, dejansko zajema dva elementa, in sicer na eni strani resnično nabavno ceno sredstva, ki ustreza diskontirani vrednosti te cene – torej nabavno ceno brez implicitnih obresti za posojilo – na drugi strani pa znesek, ki ustreza tem implicitnim obrestim.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>V takem položaju se strinjam z družbo Wagram Invest, belgijsko in avstrijsko vlado ter Komisijo, da metoda knjiženja, ki na eni strani določa, da se diskontirana vrednost nabavne cene za finančno stalno sredstvo (torej nominalna vrednost brez implicitnih obresti) knjiži med sredstva, in da se na drugi strani kot odhodek knjiži diskont, ki pomeni implicitne obresti (zneska, ki ustreza razliki med nominalno vrednostjo dolga za nakup stalnega sredstva in diskontirano vrednostjo tega dolga), omogoča ustrezen prikaz gospodarske realnosti zadevne zapletene transakcije, zato je skladna z zahtevami glede spoštovanja načela resničnega in poštenega prikaza iz Direktive 78/660.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>V takem primeru je namreč dogovorjena diskontirana vrednost za nakup stalnega sredstva – in ne njegova nominalna vrednost – tista, ki ustreza dejanski vrednosti tega nakupa, obresti – četudi implicitne – na znesek diskonta pa posojilni odhodek. V takem položaju bi bila posledica knjiženja nominalne vrednosti dogovorjene cene za nakup stalnih sredstev izkrivljenje poslovnega izida zadevne transakcije in torej zatrjevanega skupnega poslovnega izida.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej v tem smislu tudi poročilo h kraljevi uredbi z dne <DATE ISO="19871106">6. novembra 1987</DATE> o spremembi kraljeve uredbe z dne 8. oktobra o letnih računovodskih izkazih podjetij (<HT TYPE="ITALIC">Moniteur belge</HT> z dne <DATE ISO="19871124">24. novembra 1987</DATE>, str. 17309) v zvezi s členom 27a kraljeve uredbe z dne <DATE ISO="19761008">8. oktobra 1976</DATE>, torej določbo, ki ustreza členu 67 kraljeve uredbe (z dne <DATE ISO="20010130">30. januarja 2001</DATE>). Na to poročilo sta se v svojih stališčih sklicevali tako belgijska vlada kot družba Wagram Invest.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Metoda knjiženja, navedena v točki 60 teh sklepnih predlogov, je poleg tega v skladu z načelom preudarnosti iz člena 31(1)(c) Direktive 78/660, ki je navedeno v točkah 47 in 48 teh sklepnih predlogov. S tem, ko daje prednost vsebini pred obliko,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Komisija se je v svojih stališčih sklicevala na načelo vsebine, ki je bilo v Direktivo 78/660 uvedeno z Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20030618">18. junija 2003</DATE> o spremembah Direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS, 86/635/EGS in 91/674/EGS o letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, bank in drugih finančnih institucij ter zavarovalnic (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="178" PAGE.FIRST="16" DATE.PUB="2003">UL L 178, str. 16</REF.DOC.OJ>), ki se <HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT> ne uporablja, ker je bila sprejeta po nastanku dejanskega stanja v sporu o glavni stvari. Kljub temu pa je to načelo upoštevno za analizo.</P></NOTE> je namreč zadevni element sredstev podcenjen<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131003">3. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>GIMLE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑322/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:632">EU:C:2013:632</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, prvi stavek).</P></NOTE> na podlagi vrednotenja, pri katerem se v skladu z navedenim načelom<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej točko 48 teh sklepnih predlogov in tam navedeno sodno prakso.</P></NOTE> upoštevajo vsi upoštevni dejavniki, v obravnavani zadevi zlasti finančni odhodki, čeprav ti odhodki, ker so implicitni, formalno ne izhajajo iz nominalne vrednosti nabavne cene navedenega elementa. Taka metoda knjiženja torej upnikom družbe prikazuje resničen in ne preoptimističen premoženjski položaj zadevne družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Ugotovitev, da je uporaba navedene metode knjiženja skladna z načelom resničnega in poštenega prikaza, po mojem mnenju nikakor ni v nasprotju s sodbo GIMLE z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131003">3. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE><HT TYPE="UNDERLINE">GIMLE</HT></NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑322/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:632">EU:C:2013:632</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>. V navedeni sodbi, ki vsebuje pomembne načelne smernice, se je vprašanje namreč nanašalo na to, ali je z načelom resničnega in poštenega prikaza združljivo morebitno knjiženje finančnega stalnega sredstva med sredstva po vrednosti, ki je <HT TYPE="ITALIC">višja</HT> od njegove nabavne cene, medtem ko se v obravnavani zadevi vprašanje nanaša na knjiženje med sredstva po vrednosti, ki je <HT TYPE="ITALIC">nižja</HT> od skupne nominalne vrednosti dogovorjene cene za nakup finančnega stalnega sredstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Vendar so zgoraj navedeni preudarki in sklep, da je metoda knjiženja iz točke 60 teh sklepnih predlogov skladna z načelom resničnega in poštenega prikaza, po mojem mnenju upoštevni samo, če bi bilo treba transakcijo nakupa finančnega stalnega sredstva, pri kateri je predvideno dolgoročno odloženo brezobrestno plačilo cene, z ekonomskega vidika dejansko obravnavati kot zapleteno transakcijo, sestavljeno iz, na eni strani, nakupa finančnega stalnega sredstva kot takega in, na drugi strani, potencialno implicitne posojilne transakcije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>To mora preveriti nacionalno sodišče s posamično presojo tako dejanskih kot pravnih okoliščin<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Pri tej analizi bo morda treba upoštevati področje uporabe upoštevnih nacionalnih določb ali sodno prakso nacionalnih sodišč.</P></NOTE> obravnavane zadeve, o kateri odloča.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Navedeno sodišče bo morda moralo pri tej presoji med drugim oceniti, ali je bila zadevna transakcija izvedena v običajnih tržnih razmerah. Če je bila namreč dogovorjena cena nakupa stalnega sredstva očitno nižja ali višja od tržne cene, je mogoče izključiti opredelitev nakupne transakcije kot zapletene, kakor je opredeljena v točki 58 teh sklepnih predlogov. Kot navaja Komisija, je ta okoliščina lahko upoštevna pri transakciji med povezanimi osebami, kakršne so te iz postopka v glavni stvari.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Kot izhaja iz točke 14 teh sklepnih predlogov, je družba Wagram Invest zadevne delnice kupila od svojega poslovodja.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Pri navedeni presoji bo predložitveno sodišče morda moralo preveriti, ali ni implicitna posojilna transakcija, ki izhaja iz predvidenega odloženega dolgoročnega brezobrestnega plačila v resnici odplačna transakcija, katere dogovorjeno plačilo je ugodnost, ki se prejme v poznejših poslovnih letih.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Belgijska vlada je v svojih stališčih pred Sodiščem navedla različne primere takih položajev, med drugim posojilo stranki v zameno za obveznost nakupa blaga, ki ga proizvaja posojilodajalec.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Na podlagi navedenega je treba na prvo vprašanje predložitvenega sodišča za predhodno odločanje odgovoriti, da kadar delniška družba kupi finančno stalno sredstvo, pri čemer je plačilo cene dolgoročno odloženo in brezobrestno, načelo resničnega in poštenega prikaza iz člena 2, od (3) do (5), Direktive 78/660, ob upoštevanju načel iz člena 31(1)(c) in člena 32 navedene direktive ne nasprotuje uporabi metode knjiženja, ki določa knjiženje diskonta v zvezi z brezobrestnim dolgom z rokom vračila nad eno leto v zvezi s tem nakupom v poslovni izid kot odhodka in knjiženje nabavne cene stalnega sredstva med sredstva v bilanco stanja z odbitkom navedenega diskonta, kadar je treba navedeno nakupno transakcijo obravnavati kot dejansko zapleteno transakcijo, sestavljeno na eni strani iz nakupa finančnega stalnega sredstva kot takega in na drugi strani iz posojilne transakcije, četudi implicitne. To mora nacionalno sodišče preveriti s posamično presojo na podlagi analize dejanskih in pravnih okoliščin obravnavane zadeve, o kateri odloča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z drugim in tretjim vprašanjem za predhodno odločanje, ki ju je treba po mojem mnenju obravnavati skupaj, prosi za pojasnila v zvezi razmerjem med določbami člena 2(4) in (5) Direktive 78/660<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Odgovor na ti dve vprašanji v okviru postopka v glavni stvari bi bil upošteven samo, če bi predložitveno sodišče po posamični analizi, omenjeni v odgovoru na prvo vprašanje za predhodno odločanje, ugotovilo, da uporabljena metoda knjiženja ni skladna z načelom resničnega in poštenega prikaza. Samo v teh okoliščinah je mogoča opustitev določb Direktive 78/660. V predložitveni odločbi pa ni navedeno, katera določba bi bila lahko opuščena.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Natančneje, predložitveno sodišče želi v bistvu izvedeti, ali uporaba določbe člena 2(5) Direktive 78/660 predpostavlja, da morebitna predložitev dodatnih informacij v skladu s členom 2(4) navedene direktive ne omogoča zagotavljanja spoštovanja načela resničnega in poštenega prikaza.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Za odgovor na to vprašanje je treba z razlago obeh zadevnih določb preveriti, ali sta medsebojno pogojeni, v smislu da je treba prvo uporabiti prednostno glede na drugo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba spomniti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi sobesedilo in cilje, ki jih uresničuje ureditev, katere del je.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191107">7. novembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Kanyeba in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑349/18 do C‑351/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:936">EU:C:2019:936</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Člen 2(4) Direktive 78/660 pa določa, da je treba, kadar uporaba navedene direktive ne zadostuje za resničen in pošten prikaz iz odstavka 3 tega člena, predložiti dodatne podatke.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Iz besedila te določbe in njenega položaja neposredno za odstavkom 3 istega člena 2, ki določa načelo resničnega in poštenega prikaza, je razvidno, da je v razmerju do določbe iz odstavka 3 dopolnilna<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Navedeno razlago potrjuje ugotovitev, da so v novi Direktivi 2013/34 določbe, ki ustrezajo členu 2(3) in (4) Direktive 78/660, zdaj umeščene v isti odstavek, in sicer v člen 4(3).</P></NOTE>, ker zadevni družbi nalaga predložitev dodatnih podatkov, če je to potrebno zaradi zagotovitve resničnega in poštenega prikaza njenih računovodskih izkazov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Zato mora po mnenju Sodišča na primer družba, ki ve, da bo realizirala velik dobiček na podlagi zaveze o prihodnji prodaji sredstva, na podlagi člena 2(4) te direktive predložiti dodatne podatke o tem.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131003">3. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>GIMLE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑322/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:632">EU:C:2013:632</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Na drugi strani člen 2(5) Direktive 78/660 določa, da kadar je v izjemnih primerih uporaba določbe navedene direktive nezdružljiva z obveznostjo resničnega in poštenega prikaza sredstev in obveznosti, finančnega stanja in dobička ali izgube družbe iz odstavka 3 istega člena, je treba to določbo zaradi resničnega in poštenega prikaza opustiti. Vsako tako opustitev pa je treba razkriti v pojasnilih k računovodskim izkazom skupaj z razlago vzrokov zanjo in z ugotovitvijo njenega vpliva na sredstva, obveznosti, finančno stanje in na dobiček ali izgubo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Člen 2(5), tretji stavek, Direktive 78/660 določa, da so države članice – in torej ne družbe – pristojne za določitev izjemnih primerov in določitev ustreznih izjemnih pravil. Namen te določbe je zmanjšati diskrecijsko pravico družb, da same ugotavljajo obstoj takih izjemnih primerov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Iz vsebine navedenega odstavka 5 je torej razvidno, da se ta nanaša na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/><HT TYPE="ITALIC">izjemne primere</HT><QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>, v katerih naj bi bil rezultat uporabe določbe Direktive 78/660 s strani zadevne družbe <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/><HT TYPE="ITALIC">nezdružljiv</HT><QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> z načelom resničnega in poštenega prikaza, zato bi bilo treba tako določbo opustiti, države članice pa bi bile pristojne za določitev izjemnih primerov in pravil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Sodišče je že ugotovilo, da v Direktivi 78/660 ni pojasnjeno, kaj je treba razumeti z izrazom <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>izjemni primeri<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>, zato je treba ta izraz razlagati ob upoštevanju cilja te direktive, v skladu s katerim morajo letni računovodski izkazi navedenih družb resnično in pošteno prikazovati njihovo premoženje, finančno stanje in dobiček ali izgubo.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990914">14. septembra 1999</DATE>, <NAME.CASE>DE + ES Bauunternehmung</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑275/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:406">EU:C:1999:406</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Tako je Sodišče pojasnilo, da so <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>izjemni primeri<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> tisti, v katerih uporaba določb Direktive 78/660 ne bi dajala najbolj resničnega in poštenega prikaza dejanskega finančnega položaja zadevne družbe.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej v tem smislu po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990914">14. septembra 1999</DATE>, <NAME.CASE>DE + ES Bauunternehmung</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑275/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:406">EU:C:1999:406</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) glede pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>izjemni primeri<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> iz člena 31(2) Direktive 78/660.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Za izjemne primere pa bi morale veljati le zelo neobičajne transakcije in neobičajne okoliščine; izjemni primeri na primer ne bi smeli biti povezani s celotnimi specifičnimi sektorji.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>V zvezi s tem glej uvodno izjavo 9 Direktive 2013/34, ki se – kot sem že ugotovil – <HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT> ne uporablja za dejansko stanje spora o glavni stvari, lahko pa vseeno vsebuje elemente za razlago določb Direktive 78/660, ki ustrezajo tistim iz Direktive 2013/34.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je Sodišče pojasnilo, da podcenjenost sredstev v računovodskih izkazih družb sama po sebi ne more pomeniti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>izjemnega primera<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> v smislu člena 2(5) Direktive 78/660.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131003">3. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>GIMLE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑322/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:632">EU:C:2013:632</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju iz zgornje analize obeh zadevnih določb izhaja, da nič kaže na to, da bi bilo izvajanje člena 2(5) Direktive 78/660 pogojeno s predhodno uporabo določbe iz odstavka 4 tega člena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Čeprav je namen obeh določb zagotovitev, da letni računovodski izkazi dejansko vsebujejo resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega stanja ter dobička ali izgube družbe, se nanašata na različne in medsebojno neodvisne položaje. Zato nista v podrednem razmerju.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Člen 2(4) Direktive 78/660 dopolnjuje in natančno opredeljuje vsebino odstavka 3 tega člena, s tem da zadevni družbi omogoča posredovanje dodatnih informacij, če je to potrebno za spoštovanje načela resničnega in poštenega prikaza.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Člen 2(5) Direktive 78/660 pa določa možnost, da se pravila Direktive 78/660 ne uporabijo. Zadnjenavedena določba se poleg tega sploh ne sklicuje na določbo odstavka 4 navedenega člena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Ugotovitev, da sta zadevni določbi avtonomni, je po mojem mnenju podkrepljena s tem – na kar je pravilno opozorila Komisija – da v določenih okoliščinah nikakor ni izključena hkratna uporaba obeh določb. Dejansko je namreč mogoče, da je treba, kljub temu da mora družba v skladu s členom 2(4) Direktive 78/660 predložiti dodatne podatke zaradi zagotovitve resničnega in poštenega prikaza svojih računovodskih izkazov za uresničitev istega cilja, na podlagi člena 2(5) opustiti kakšno od določb navedene direktive, in to ne glede na predložene dodatne informacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba poudariti – tako kot Komisija – da je treba določbo člena 2(5) Direktive 78/660 kot odstopanje od načela uporabe vseh določb navedene direktive uporabiti za vsak primer posebej ter ozko in omejeno. To pa pomeni, da je treba opustitev ustrezno obrazložiti, kot je navedeno v drugem stavku navedenega odstavka, z navedbo, zakaj je taka opustitev potrebna za zagotovitev spoštovanja resničnega in poštenega prikaza računovodskih izkazov družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>V tem okviru, čeprav v nekaterih primerih predložitev dodatnih informacij v skladu s členom 2(4) Direktive 78/660 omogoča resničen in pošten prikaz, ne da bi bilo treba v skladu s členom 2(5) opustiti kakšno od pravil iste direktive, taka okoliščina nikakor ne pomeni, da je uporaba druge določbe vedno pogojena z uporabo prve določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Nazadnje je treba še poudariti, da nič ne kaže na to, da je Kraljevina Belgija v obravnavani zadevi uporabila možnost na podlagi tretjega stavka navedenega odstavka 5, da določi izjemne primere in ustrezno ureditev odstopanja<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>V zvezi s tem glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131003">3. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>GIMLE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑322/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:632">EU:C:2013:632</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Na podlagi navedenega je treba po mojem mnenju na drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da je treba člen 2(4) in (5) Direktive 78/660 razlagati tako, da odstavka 4 in 5 nista medsebojno pogojena v tem smislu, da bi bilo treba odstavek 4 nujno uporabiti pred odstavkom 5. Vsekakor pa so države članice – in ne družbe – pristojne za določitev <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>izjemnih primerov<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, v katerih je v skladu z odstavkom 5 mogoča opustitev katere od določb Direktive 78/660, ter določitev ustrezne ureditve za opustitev.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Na podlagi navedenega Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo cour d’appel de Mons (pritožbeno sodišče v Monsu, Belgija), odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1)</NO.P><TXT>Kadar delniška družba opravi nakup finančnih stalnih sredstev, pri katerem je določeno dolgoročno odloženo in brezobrestno plačilo cene, načelo resničnega in poštenega prikaza iz člena 2, od (3) do (5), Četrte direktive Sveta z dne <DATE ISO="19780725">25. julija 1978</DATE> o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 50(2)(g) PDEU, ob upoštevanju načel iz členov 31(1)(c) in 32 Direktive, ne nasprotuje uporabi metode knjiženja, po kateri se kot odhodek v izkaz poslovnega izida knjiži diskont v zvezi z brezobrestnim dolgom z rokom vračila nad eno leto v zvezi z navedenim nakupom, in knjiženje nabavne cene finančnega stalnega sredstva med sredstva v bilanco stanja z odbitkom navedenega diskonta, če je treba navedeno transakcijo obravnavati kot dejansko zapleteno transakcijo, ki je na eni strani sestavljena iz nakupa finančnega sredstva kot takega in na<?PAGE NO="13"?> drugi strani iz posojilne transakcije, četudi implicitne. To mora nacionalno sodišče preveriti s posamično presojo na podlagi analize dejanskih in pravnih okoliščin obravnavane zadeve, o kateri odloča.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2)</NO.P><TXT>Člen 2(4) in (5) Četrte direktive 78/660 je treba razlagati tako, da odstavka 4 in 5 nista medsebojno pogojena v tem smislu, da bi bilo treba določbo odstavka 4 nujno uporabiti pred določbo odstavka 5. Vsekakor pa so države članice – in ne družbe – pristojne za določitev <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>izjemnih primerov<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, v katerih je v skladu z odstavkom 5 mogoča opustitev katere od določb Direktive 78/660, ter določitev ustrezne ureditve za opustitev.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>