<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>T‑106/13</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62013TJ0106</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:860">EU:T:2015:860</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>11</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>11</PAGE.TOTAL><AUTHOR>T</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SODBA Z DNE <DATE ISO="20151118">18. 11. 2015</DATE> – ZADEVA T‑106/13 (ODLOMKI)</P><P>SYNERGY HELLAS/KOMISIJA</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Splošnega sodišča</HT> (četrti senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20151118">18. novembra 2015</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: grščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Arbitražna klavzula</KEYWORD><KEYWORD>Šesti in sedmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti</KEYWORD><KEYWORD>Predčasna odpoved pogodb</KEYWORD><KEYWORD>Legitimno pričakovanje</KEYWORD><KEYWORD>Sorazmernost</KEYWORD><KEYWORD>Dobra vera</KEYWORD><KEYWORD>Nepogodbena odgovornost</KEYWORD><KEYWORD>Sprememba opredelitve tožbe</KEYWORD><KEYWORD>Soobstoj zahtevka za plačilo pogodbene odškodnine in zahtevka za plačilo nepogodbene odškodnine</KEYWORD><KEYWORD>Sistem zgodnjega opozarjanja (SZO)</KEYWORD><KEYWORD>Dovolj resna kršitev pravnega pravila, s katerim so posameznikom podeljene pravice</KEYWORD><KEYWORD>Vzročna zveza</KEYWORD></INDEX><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi T‑106/13,</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">d.d. Synergy Hellas Anonymi Emporiki Etaireia Parochis Ypiresion Pliroforikis</HT> s sedežem v Atenah (Grčija), ki jo zastopata M. Angelopoulos in K. Damis, odvetnika,</P><PARTY.STATUS>tožeča stranka,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Evropski komisiji</HT>, ki jo zastopajo R. Lyal in A. Sauka, agenta, skupaj z L. Athanassioujem in G. Gerapetritisom, odvetnikoma,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS></PARTIES><P>zaradi zahtevkov za plačilo pogodbene in nepogodbene odškodnine, vloženih v okviru izpolnjevanja več pogodb, ki jih je Komisija sklenila s tožečo stranko na podlagi šestega in sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, ki prispevata k oblikovanju evropskega raziskovalnega prostora in inovacijam,</P><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),</P><P>v sestavi M. Prek, predsednik, I. Labucka in V. Kreuschitz (poročevalec), sodnika,</P><P>sodna tajnica: S. Spyropoulos, administratorka,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20150429">29. aprila 2015</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><?PAGE NO="2"?><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Navedene so le točke zadevne sodbe, za katere Splošno sodišče meni, da je njihova objava koristna.</P></NOTE></P></TI></TITLE><P>[…]</P><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravo</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>I –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Zahtevek za plačilo pogodbene odškodnine</HT></TXT></NP></TI></TITLE><P>[…]</P><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Dopustnost</HT></TXT></NP></TI></TITLE><P>[…]</P><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Dopustnost trditev glede drugih projektov, razen projekta ARTreat</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>44</NO.P><TXT>Komisija meni, da tožeča stranka ne more veljavno navajati trditev glede drugih projektov, ampak le glede projekta ARTreat, ki je predmet te zadeve. Poleg tega meni, da so bile trditve glede projekta J‑WeB navedene že v okviru tožbe v zadevi Τ-365/12, ki jo je tožeča stranka umaknila (zgoraj v točki 22 navedeni sklep Synergy Hellas/Komisija, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2012:461">EU:T:2012:461</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Meni, da bi bilo v nasprotju z učinkovitim izvajanjem sodne oblasti in zahtevo po ekonomičnosti postopka, če se strankam dovoli, da ponovno predložijo predloge in navedbe, ki so jih umaknile. Tožeča stranka naj bi tako povsem izgubila pravni interes za navedbo očitkov zoper ugotovitve revizije, opravljene v okviru pogodbe J‑WeB. Tožeča stranka izpodbija nedopustnost teh trditev.</TXT></NP><NP><NO.P>45</NO.P><TXT>Glede teh trditev je treba opozoriti, da je Komisija pogodbo ARTreat, sklenjeno s tožečo stranko, odpovedala na podlagi člena II.38(1)(c) navedene pogodbe zaradi nepravilnosti, ki jih je tožeča stranka storila pri izpolnjevanju pogodbe J‑WeB. Ker je razlog za odpoved pogodbe ARTreat nepravilno izpolnjevanje pogodbe J‑WeB, mora tožeča stranka imeti možnost izpodbijati mnenje o nepravilnosti navedenega izpolnjevanja v tožbi zaradi pogodbene odgovornosti zoper navedeno odločitev o odpovedi. Zato Komisija napačno trdi, da se tožeča stranka na trditve v zvezi s projektom J‑WeB ne more sklicevati v okviru tožbe zaradi pogodbene odgovornosti, ki temelji na pogodbi ARTreat.</TXT></NP><NP><NO.P>46</NO.P><TXT>Umik tožbe tožeče stranke v zadevi T‑365/12, Synergy Hellas/Komisija (glej točko 22 zgoraj), katere predmet je pogodba J‑WeB, ne vpliva na njeno pravico, da se v okviru teh predlogov glede pogodbene odgovornosti Komisije zaradi odpovedi pogodbe ARTreat sklicuje na nepravilnosti v zvezi z izpolnjevanjem pogodbe J‑WeB.</TXT></NP><NP><NO.P>47</NO.P><TXT>Splošno sodišče se namreč v primeru umika tožbe ne izreče ne o dopustnosti ne o vsebini, ampak se zgolj seznani z željo tožeče stranke, da ne bo nadaljevala sodnega postopka. Sklep o umiku nima učinka <HT TYPE="ITALIC">res iudicata</HT>. Tako je bilo že odločeno, da kadar tožeča stranka umakne tožbo, o kateri je tekel postopek, spor, ki izhaja iz te tožbe, preneha obstajati in zato ni več litispendence z drugo tožbo. Sodišče je pojasnilo, da zaradi interesa, da se upravičenci ne bi posluževali te možnosti v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, ni treba, da litispendenca obstaja tudi glede tožbe, ki jo je tožeča stranka umaknila, ker je ta interes dovolj varovan z naložitvijo stroškov tožeči stranki (glej v tem smislu sodbo z dne <DATE ISO="20110609">9. junija 2011</DATE>, Comitato <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>Venezia vuole vivere<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> in drugi/Komisija, C‑71/09 P, C‑73/09 P in C‑76/09 P, ZOdl., <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:368">EU:C:2011:368</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 32).</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Dopustnost drugega dela prvega tožbenega predloga</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>48</NO.P><TXT>Po mnenju Komisije je treba predloge v zvezi s plačilom <FT TYPE="DECIMAL">343.828,88</FT> EUR zavreči kot nedopustne, ker revizija projekta ARTreat še vedno poteka. Komisija navaja, da pristojni revizorji preučujejo stališča, nove izjave o stroških in obsežno dodatno dokumentacijo, ki jih je tožeča stranka predložila po obvestitvi o začasnem revizijskem poročilu za projekt ARTreat. Komisija iz tega sklepa, da je bilo<?PAGE NO="3"?> njeno neplačilo zahtevanih <FT TYPE="DECIMAL">343.828,88</FT> EUR na dan vložitve te tožbe negotovo in hipotetično (glej v tem smislu sklep z dne <DATE ISO="20130909">9. septembra 2013</DATE>, Planet/Komisija, T‑489/12, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2013:496">EU:T:2013:496</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točki 38 in 42). Tožeča stranka se ne more sklicevati na prihodnje in negotove pravne položaje za utemeljitev obstoječega in dejanskega interesa za rešitev tega spora. Poleg tega bi se tako od Splošnega sodišča zahtevalo, naj se izreče o neobstoječem vprašanju oziroma neobstoječem dejanju. Tožeča stranka izpodbija to presojo in meni, da je upravičena do <FT TYPE="DECIMAL">343.828,88</FT> EUR.</TXT></NP><NP><NO.P>49</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora vsaka oseba, ki vloži tožbo, imeti obstoječi in dejanski pravni interes (sodba z dne <DATE ISO="20090930">30. septembra 2009</DATE>, Lior/Komisija in Komisija/Lior, T‑192/01 in T‑245/04, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2009:365">EU:T:2009:365</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 247) in da obstoj pravnega interesa predpostavlja, da ima lahko tožeča stranka zaradi njenega izida koristi (glej v tem smislu sodbo z dne <DATE ISO="20091006">6. oktobra 2009</DATE>, GlaxoSmithKline Services in drugi/Komisija in drugi, C‑501/06 P, C‑513/06 P, C‑515/06 P in C‑519/06 P, ZOdl., <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:610">EU:C:2009:610</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 23 in navedena sodna praksa).</TXT></NP><NP><NO.P>50</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je cilj zadevnih predlogov doseči, da se Komisiji naloži plačilo za izpolnitev pogodbe ARTreat. Tožeča stranka namreč Splošnemu sodišču predlaga, naj Komisiji naloži, da ji plača <FT TYPE="DECIMAL">343.828,88</FT> EUR iz naslova izplačil, dolgovanih v okviru projekta ARTreat, skupaj z obrestmi.</TXT></NP><NP><NO.P>51</NO.P><TXT>To, da Komisija trenutno presoja, ali so stroški, ki jih navaja tožeča stranka, upravičeni in zato, ali je treba plačati <FT TYPE="DECIMAL">343.828,88</FT> EUR, ne more biti podlaga za sklep, da tožeča stranka nima obstoječega in dejanskega pravnega interesa v smislu navedene sodne prakse. Od vložitve tožbe je namreč očitno, da bi tožeča stranka imela korist, če s svojo tožbo uspe. Tožeča stranka ima torej obstoječi in dejanski interes, da Splošno sodišče Komisiji zaradi izpolnitve pogodbe ARTreat naloži plačilo <FT TYPE="DECIMAL">343.828,88</FT> EUR skupaj z obrestmi.</TXT></NP><NP><NO.P>52</NO.P><TXT>Poleg tega Komisija ne more trditi, da tožeča stranka nima pravnega interesa, ker je bilo njeno neplačilo <FT TYPE="DECIMAL">343.828,88</FT> EUR tožeči stranki ob vložitvi tožbe negotovo in hipotetično. Ob vložitvi tožbe je bilo namreč očitno, da Komisija ni plačala zadevnega zneska.</TXT></NP><NP><NO.P>53</NO.P><TXT>Vprašanja, ali je bila Komisija zavezana zadevni znesek plačati pred vložitvijo te tožbe, ali bi lahko plačilo odložila zaradi revizije, ki je takrat potekala in ali bi Splošno sodišče moralo sodni postopek odložiti do konca revizije Komisije oziroma, nasprotno, ali bi se moralo izreči neposredno o upravičenosti stroškov, zahtevajo presojo elementov v zvezi z vsebino tožbe, in ne z njeno dopustnostjo. Tako je bilo že presojeno v primeru tožbe, ki je temeljila na arbitražni klavzuli, da obstoj nesporne, zapadle in izterljive terjatve v skladu s pravom, ki se uporablja za ta spor, pomeni pogoj za utemeljenost zahtevka za plačilo, ki ga vloži upnik navedene terjatve (glej v tem smislu sodbo z dne <DATE ISO="20140716">16. julija 2014</DATE>, Isotis/Komisija, T‑59/11, ZOdl., <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:679">EU:T:2014:679</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 280).</TXT></NP><NP><NO.P>54</NO.P><TXT>Dopustnosti predlogov tožeče stranke, naj se Komisiji naloži plačilo zneska, ne omaja sklep Planet/Komisija (naveden zgoraj v točki 48, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2013:496">EU:T:2013:496</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), na katerega se sklicuje Komisija. Namreč, drugače kot v obravnavani zadevi, v kateri tožeča stranka s tožbo predlaga, da Komisija nekaj plača, je tožeča stranka s tožbo, ki jo je vložila pri Splošnem sodišču v zadevi Planet, predlagala le, naj sodišče Unije ugotovi, da sme obdržati izplačila, ki jih je Komisija že plačala na podlagi zadevnih pogodb (glej sodbo z dne <DATE ISO="20150226">26. februarja 2015</DATE>, Planet/Komisija, C‑564/13 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:124">EU:C:2015:124</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 18).</TXT></NP><NP><NO.P>55</NO.P><TXT>Vendar kot je navedla generalna pravobranilka J. Kokott v sklepnih predlogih v zadevi Planet/Komisija (C‑564/13 P, ZOdl., <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2352">EU:C:2014:2352</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), medtem ko je pri dajatvenih tožbah, ki se nanašajo na izpolnitev konkretnih zahtevkov, pravni interes na splošno brez težav mogoče izpeljati iz konteksta samega tožbenega predloga, pa je treba upravičeni interes tožeče stranke za abstraktno sodno ugotovitev glede obstoja ali neobstoja pravnega razmerja ali neke pravice praviloma posebej utemeljiti. Ni namreč naloga sodišč Unije, da bi izdajala abstraktna pravna mnenja (zgoraj navedeni sklepni predlogi generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi Planet/Komisija, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2352">EU:C:2014:2352</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 41).</TXT></NP><NP><NO.P>56</NO.P><TXT>Zato je treba ugovor nedopustnosti, ki ga je v zvezi s tem vložila Komisija, zavrniti.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>C –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Vsebinska presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Uvodne ugotovitve</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>57</NO.P><TXT>Člen II.38(1) priloge II k pogodbi ARTreat določa, da:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>[…] Komisija lahko odpove pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev ali prekine sodelovanje upravičenca v teh primerih: […]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>če je upravičenec namerno ali iz malomarnosti storil nepravilnosti pri izpolnjevanju katere koli pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev, sklenjene s Komisijo<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>58</NO.P><TXT>Pojem nepravilnost je v členu II.1(10) priloge II k pogodbi ARTreat opredeljen kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>vsaka kršitev določbe prava Skupnosti ali vsako nespoštovanje pogodbene obveznosti, ki izhaja iz dejanja ali opustitve pogodbene stranke, ki z ustvarjanjem neupravičenih izdatkov škoduje ali lahko škoduje splošnemu proračunu Evropskih skupnosti ali proračunom, s katerimi upravljajo Evropske skupnosti<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>59</NO.P><TXT>Komisija je odpovedala pogodbo, ki jo je s tožečo stranko sklenila za projekt ARTreat na podlagi zgorajnavedenega člena II.38, ker je finančna revizija pogodbe J‑WeB, ki jo je družba Kypris &amp; Associates opravila v njenem imenu, razkrila, da je bil velik del stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka, neupravičen (glej končno poročilo o reviziji pogodbe J‑WeB).</TXT></NP><NP><NO.P>60</NO.P><TXT>Tožeča stranka meni, da je ta odpoved nezakonita, ker je Komisija napačno ugotovila, da so stroški projekta J‑WeB neupravičeni. Svoj zahtevek za plačilo pogodbene odškodnine je oprla na trditev, da navedena odpoved krši načelo varstva legitimnih pričakovanj in načelo sorazmernosti (glej točko 42 zgoraj). Tožeča stranka meni, da ji je nezakonita odpoved pogodbe ARTreat povzročila škodo v znesku <FT TYPE="DECIMAL">343.828,88</FT> EUR. Od tega zneska naj bi bilo <FT TYPE="DECIMAL">94.112,93</FT> EUR dolgovanega zaradi izgube dobička od dneva odpovedi pogodbe ARTreat do konca projekta ARTreat, <FT TYPE="DECIMAL">249.715,95</FT> EUR pa naj bi bilo dolgovanega zaradi stroškov, nastalih pred odpovedjo pogodbe ARTreat.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>61</NO.P><TXT>Tožeča stranka v utemeljitev tožbenega razloga, da naj bi bila odpoved pogodbe ARTreat v nasprotju z načelom varstva legitimnih pričakovanj, prvič, izpodbija zanesljivost končnega revizijskega poročila o projektu J‑WeB. Revizijska poročila družbe Ernst &amp; Young glede projekta Metabo in revizijska poročila družbe BDO glede projekta J‑WeB naj bi namreč potrjevala zanesljivost sistema izpiskov delovnih ur tožeče stranke in upravičenost njenih stroškov. Drugič, tožeča stranka meni, da mora Splošno sodišče, da bi se izreklo o nujnosti varstva njenih legitimnih pričakovanj, upoštevati to, da zavrnitev priglasitve njenih stroškov šestnajst mesecev po reviziji pogodbe Metabo, ki jo je opravila družba Ernst &amp; Young, presega razumni rok. Tretjič, tožeča stranka meni, da zapisnik sestanka z dne <DATE ISO="20120822">22. avgusta 2012</DATE> in dopis z dne <DATE ISO="20120924">24. septembra 2012</DATE> dokazujeta, da je s Komisijo sklenila dogovor o neodpovedi pogodbe ARTreat. Komisija pa naj bi nezakonito odstopila od tega dogovora in ji s tem povzročila veliko premoženjsko in nepremoženjsko škodo.</TXT></NP><NP><NO.P>62</NO.P><TXT>Komisija izpodbija trditve tožeče stranke. Najprej, Komisija glede na njeno očitno pogodbeno razmerje s tožečo stranko meni, da ji ta ne more očitati kršitve načela varstva legitimnih pričakovanj, h kateremu je kot upravni organ zavezana proti državljanom. Poleg tega meni, da tožeča stranka ni predložila nobenega dokaza o navedbah varstva legitimnih pričakovanj v pogodbenem pravu. Dalje, očitki glede kršitve načela dobre vere in glede zlorabe pravice naj bi bili nedopustni, ker so bili prvič navedeni v fazi replike in so preveč nejasni. Nazadnje Komisija meni, da pri tožeči stranki nikakor ni vzbudila nobenih legitimnih pričakovanj in da ni kršila razumnega roka.</TXT></NP><?PAGE NO="5"?><NP><NO.P>63</NO.P><TXT>Glede teh trditev je treba opozoriti, da je Pogodba DEU vzpostavila sistem samostojnih pravnih sredstev. Člen 272 PDEU določa, da je Sodišče pristojno za izrekanje sodb na podlagi arbitražne klavzule v pogodbah, ki jih sklene Unija ali so sklenjene v njenem imenu, ne glede na to, ali jih ureja javno ali zasebno pravo.</TXT></NP><NP><NO.P>64</NO.P><TXT>Tožeča stranka je zahtevek za plačilo pogodbene odškodnine vložila na podlagi arbitražne klavzule iz člena 9 pogodbe ARTreat, ki določa, da je Splošno sodišče edino pristojno za odločanje na prvi stopnji o sporih med Komisijo in upravičencem v zvezi z razlago, uporabo in veljavnostjo navedene pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev (glej točko 38 zgoraj).</TXT></NP><NP><NO.P>65</NO.P><TXT>Tožeča stranka se je v okviru tega zahtevka za plačilo pogodbene odškodnine, iz razlogov iz točke 61 zgoraj, sklicevala na kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj. Pri tem je pojasnila, da se navedena legitimna pričakovanja <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>presojajo z vidika posameznika<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>zahtevajo varstvo zaupanja tega posameznika v kontinuirano in zanesljivo delovanje države, na katero se lahko zanese pri sprejemanju nekaterih ukrepov in opre nekatera pričakovanja<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>. Poleg tega po mnenju tožeče stranke to načelo pomeni <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>omejitev pravice do preklica nezakonitih upravnih ukrepov<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>66</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba ugotoviti, da načelo varstva legitimnih pričakovanj, kot ga navaja tožeča stranka, ureja podredno razmerje med posameznikom in upravnim organom, in opozoriti, da ima v skladu z ustaljeno sodno prakso pravico zahtevati varstvo legitimnih pričakovanj od uprave Unije vsak posameznik, ki je v položaju, v katerem je jasno, da mu je uprava, s tem da mu je dala natančna zagotovila, vzbudila legitimna pričakovanja. Taka zagotovila, ne glede na obliko, v kateri so bila sporočena, so natančne, brezpogojne ter skladne informacije pooblaščenih in zanesljivih virov. Nasprotno pa se nihče ne more sklicevati na kršitev tega načela, če ni jasnih zagotovil uprave (glej sodbo z dne <DATE ISO="20030319">19. marca 2003</DATE>, Innova Privat-Akademie/Komisija, T‑273/01, Recueil, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2003:78">EU:T:2003:78</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 26 in navedena sodna praksa). To načelo torej spada na področje nadzora zakonitosti na podlagi člena 263 PDEU, ki ga Splošno sodišče lahko izvaja nad akti institucij.</TXT></NP><NP><NO.P>67</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi pa Splošno sodišče odloča kot sodišče, pristojno po pogodbi. Čeprav na podlagi člena 9 pogodbe ARTreat (glej točko 39 zgoraj) to pogodbo med drugim ureja pravo Unije, pa ni dvoma, da ta okoliščina ne dopušča spremembe pristojnosti Splošnega sodišča, ki je določena v okviru pravnega sredstva, ki ga je izbrala tožeča stranka. Tožeča stranka v svojem zahtevku za plačilo pogodbene odškodnine torej lahko Komisiji očita le kršitve pogodbenega prava, namreč kršitve pogodbenih določb, finančne uredbe ali načel pogodbenega prava Unije ter podredno načel belgijskega pogodbenega prava (glej v tem smislu sodbo z dne <DATE ISO="20090603">3. junija 2009</DATE>, Komisija/Burie Onderzoek en Advies, T‑179/06, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2009:171">EU:T:2009:171</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 118).</TXT></NP><NP><NO.P>68</NO.P><TXT>Zato mora Splošno sodišče v okviru zahtevka za plačilo pogodbene odškodnine, ki ga je vložila tožeča stranka, razglasiti nedopustnost očitka glede Komisijine kršitve načela varstva legitimnih pričakovanj pri izpolnjevanju pogodbe ARTreat, kot je opredeljeno v točki 66 zgoraj.</TXT></NP><NP><NO.P>69</NO.P><TXT>Vendar je tožeča stranka v repliki poudarila, da je treba njen očitek glede kršitve načela varstva legitimnih pričakovanj obravnavati v okviru dobrovernega izpolnjevanja pogodb in prepovedi zlorabe pogodbenih določb.</TXT></NP><NP><NO.P>70</NO.P><TXT>V nasprotju s trditvami Komisije v pisnih odgovorih na vprašanja Splošnega sodišča ta navedba ni nedopustna, ker bi bila prepozna ali nenatančna. Tožbeni razlog ali trditev, ki je razširitev tožbenega razloga, predhodno neposredno ali implicitno navedenega v tožbi, in ki je z njim tesno povezan, je treba namreč razglasiti za dopusten (glej sodbo z dne <DATE ISO="20070314">14. marca 2007</DATE>, Aluminium Silicon Mill Products/Svet, T‑107/04, ZOdl., <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2007:85">EU:T:2007:85</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 60 in navedena sodna praksa). V obravnavani zadevi se je tožeča stranka v tožbi sklicevala na uporabo člena 1134 belgijskega civilnega zakonika, ki na podlagi njegovega člena 9 velja za pogodbo ARTreat. Ta člen belgijskega civilnega zakonika določa<?PAGE NO="6"?> obveznost, da morajo pogodbene stranke pogodbo dobroverno izpolniti. Poleg tega se je v pogodbenem pravu mogoče sklicevati na obliko legitimnega pričakovanja, če ta prispeva k spoštovanju obveznosti pogodbenih strank, da dobroverno izpolnijo pogodbo.</TXT></NP><NP><NO.P>71</NO.P><TXT>Poleg tega se Komisija ne more sklicevati na nenatančnost očitkov tožeče stranke, saj je v dupliki pojasnila, da se prejemnik finančne pomoči Unije, ki ni upošteval bistvenega pogoja za dodelitev sredstev, ne more sklicevati na načelo varstva legitimnih pričakovanj pri izpodbijanju zavrnitve s strani Komisije, da mu dodeli znesek, ki je bil prvotno dogovorjen, in da se tožeča stranka ne more sklicevati na načelo varstva legitimnih pričakovanj, če ni izpolnila finančnih obveznosti, s katerimi je pogojeno prispevanje finančnih sredstev.</TXT></NP><NP><NO.P>72</NO.P><TXT>To, da v pogodbenem pravu ni mogoče izključiti možnosti sklicevanja na določeno obliko legitimnega pričakovanja, če prispeva k temu, da pogodbene stranke spoštujejo obveznost dobroverne izpolnitve pogodbe, izhaja iz dejstva, da to načelo dobrovernega izpolnjevanja pogodb onemogoča izpolnjevanje pogodbe, ki pomeni zlorabo pravice.</TXT></NP><NP><NO.P>73</NO.P><TXT>Belgijsko kasacijsko sodišče je tako razsodilo, da načelo, določeno v členu 1134 belgijskega civilnega zakonika, na podlagi katerega je treba pogodbe izpolnjevati v dobri veri, prepoveduje pogodbeni stranki, da zlorabi pravico, ki ji je dana s pogodbo. Zloraba pravice pomeni uresničevanje pravice na način, ki očitno presega meje običajnega uresničevanja te pravice s strani preudarne in skrbne osebe (Cass z dne <DATE ISO="20071116">16. novembra 2007</DATE>, AR nr C.06.0349.F.1). Vendar ni mogoče izključiti, da gre za zlorabo pravice, če imetnik pravice uporabi to pravico, potem ko je pri drugi stranki vzbudil legitimno pričakovanje, da je ne bo uporabil na način, ki je objektivno v nasprotju z običajnim uresničevanjem te pravice.</TXT></NP><NP><NO.P>74</NO.P><TXT>Vendar v obravnavani zadevi Komisija pri tožeči stranki nikakor ni vzbudila legitimnih pričakovanj, da pogodbe ARTreat ne bo odpovedala na podlagi člena II.38(1)(c) priloge II k navedeni pogodbi zaradi rezultatov revizije pogodbe J‑WeB, ki jo je opravila družba Kypris &amp; Associates in ki je razkrila zelo veliko neupravičenih stroškov.</TXT></NP><NP><NO.P>75</NO.P><TXT>V zvezi s tem, da tožeča stranka meni, da je lahko legitimno pričakovala, da bodo njeni stroški za projekt J‑Web upravičeni, ker je družba Ernst &amp; Young opravila podobno revizijo glede projekta Metabo in je bilo ocenjeno, da so njeni stroški upravičeni, je treba opozoriti, da je bilo revizijsko poročilo glede projekta Metabo, na katerega se sklicuje tožeča stranka, le osnutek revizijskega poročila. Tožeča stranka si zaradi začasnosti tega poročila ni mogla ustvariti nobenih legitimnih pričakovanj.</TXT></NP><NP><NO.P>76</NO.P><TXT>Poleg tega tožeča stranka ni dovolj natančno pojasnila, zakaj meni, da je oceno stroškov pogodbe Metabo mogoče uporabiti za stroške projekta J‑WeB. Tudi ni navedla, na podlagi česa meni, da je Komisija sprejela to revizijsko poročilo o projektu Metabo. V tem osnutku revizijskega poročila je navedeno, da je bilo navedeno poročilo pripravljeno na zahtevo Komisije, vendar so v njem navedena stališča stališča neodvisnega revizorja, in to ni uradno stališče Komisije. Poleg tega je Komisija v dupliki navedla, da ta osnutek revizijskega poročila ni bil nikoli finaliziran, ker ni bil sprejet, in da ga je bilo treba nadomestiti s poročilom o reviziji projekta ARTreat.</TXT></NP><NP><NO.P>77</NO.P><TXT>Teh ugotovitev ne omaja okoliščina, ki jo navaja tožeča stranka, da je od sprejetja osnutka revizijskega poročila družbe Ernst &amp; Young glede izpolnjevanja pogodbe Metabo do zavrnitve številnih stroškov na podlagi revizije izpolnjevanja pogodbe J‑WeB preteklo šestnajst mesecev. Rok, ki se je iztekel med tema dvema revizijama, namreč ne vpliva na natančnost ocen v zadevnih revizijah. Iztek navedenega roka poleg tega ne daje večje verodostojnosti oceni v prvem revizijskem poročilu.</TXT><P>[…]</P></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Kršitev načela sorazmernosti</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="6"><TITLE><TI><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>Sorazmernost odpovedi</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>87</NO.P><TXT>Tožeča stranka v bistvu meni, da je odpoved pogodbe ARTreat zaradi poročila o reviziji pogodbe J‑Web nesorazmerna. V utemeljitev tega očitka navaja, prvič, da so v revizijskem poročilu glede projekta J‑WeB napačno ugotovljene finančne nepravilnosti, kot to dokazujejo revizijska poročila, ki sta jih opravili družbi BDO in Ernst &amp; Young, ter da je revizijsko poročilo glede projekta J‑WeB rezultat samovoljne ocene zaradi pristranskosti družbe Kypris &amp; Associates. Drugič, tožeča stranka meni, da je zadevna odpoved v nasprotju s tem, kar se je dogovorila s Komisijo na sestanku <DATE ISO="20120822">22. avgusta 2012</DATE>. Tretjič, navaja kršitev rokov, določenih v točki 5.3 priloge k Sklepu 2011/161 za preizkus odpovedi pogodbe ARTreat s strani odbora za pritožbe in v členu II.22 priloge II k pogodbi ARTreat za predložitev končnega revizijskega poročila. Četrtič, tožeča stranka meni, da je odpoved pogodb ARTreat in Metabo nezakonita, ker je do nje prišlo pred iztekom roka za vložitev pritožbe pri odboru za pritožbe in pred izdajo odločbe tega odbora. Komisija izpodbija te trditve in meni, da je bila navedena odpoved sorazmerna.</TXT></NP><NP><NO.P>88</NO.P><TXT>Glede teh očitkov je treba opozoriti, da je načelo sorazmernosti splošno načelo prava Unije, določeno v členu 5(4) PEU. To načelo zahteva, da ukrepi institucij Unije ne smejo prekoračiti okvirov, ki so primerni in nujni za doseganje želenega cilja (glej sodbo z dne <DATE ISO="20130913">13. septembra 2013</DATE>, Makhlouf/Svet, T‑383/11, ZOdl., <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2013:431">EU:T:2013:431</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 98 in navedena sodna praksa).</TXT></NP><NP><NO.P>89</NO.P><TXT>To načelo ureja vse oblike ukrepov Unije, tako pogodbene kot nepogodbene (sodba z dne <DATE ISO="20040525">25. maja 2004</DATE>, Distilleria Palma/Komisija, T‑154/01, ZOdl., <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2004:154">EU:T:2004:154</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 44). V okviru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti namreč upoštevanje tega načela prispeva k splošnejši obveznosti pogodbenih strank, da jo izpolnijo v dobri veri. Na podlagi belgijskega prava, ki velja za pogodbo ARTreat (glej točko 39 zgoraj), obveznost izpolnjevanja pogodb v dobri veri prepoveduje pogodbeni stranki, da uresničuje pravico na način, ki očitno presega meje običajnega uresničevanja te pravice s strani preudarne in skrbne osebe (glej točko 73 zgoraj).</TXT></NP><NP><NO.P>90</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je Komisija na podlagi člena II.38(1)(c) priloge II k pogodbi ARTreat enostransko prekinila sodelovanje tožeče stranke v tej pogodbi na podlagi končnega poročila o reviziji pogodbe J‑WeB. Komisija je menila, da je končno revizijsko poročilo o projektu J‑WeB pokazalo, da je tožeča stranka storila nepravilnosti v smislu člena II.1 priloge II k pogodbi ARTreat, zaradi katerih je lahko navedeno pogodbo enostransko odpovedala na podlagi člena II.38(1)(c) priloge II k navedeni pogodbi.</TXT></NP><NP><NO.P>91</NO.P><TXT>Za presojo, ali je Komisija sorazmerno uporabila člen II.38(1)(c) priloge II k pogodbi ARTreat, je treba opozoriti, da so revizorji družbe Kypris &amp; Associates v končnem revizijskem poročilu glede pogodbe, ki jo je Komisija sklenila s tožečo stranko za financiranje projekta J‑WeB, zavrnili vse priglašene stroške za osebje, ker so menili, da so ti stroški neupravičeni. Do te ugotovitve so prišli ob upoštevanju teh ugotovitev:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>nezanesljivost sistema tožeče stranke za evidentiranje delovnega časa;</P></ITEM><ITEM><P>neobstoj zadostnih in ustreznih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče potrditi število delovnih ur in prispevek osebja pri izvedbi projekta, ki jih je navedla tožeča stranka, in</P></ITEM><ITEM><P>obstoj pogodbe s podizvajalcem – sklenjene med tožečo stranko in tretjo družbo, na podlagi katere so bili izdani računi, v katerih se sklicuje na pogodbo J‑WeB – ki ni bila priglašena Komisiji niti je ta ni odobrila ter vzbuja dvome o tem, kateri gospodarski subjekt je dejansko izvedel projekt J‑WeB.</P></ITEM></LIST></P></NP><?PAGE NO="8"?><NP><NO.P>92</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da priglasitev teh stroškov s strani tožeče stranke, da bi jih Komisija povrnila, ni bila zanesljiva, in da tožeča stranka ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti, da priglasi le upravičene stroške. Ta neizpolnitev pomeni nepravilnosti v smislu člena II.1(10) priloge II k pogodbi ARTreat. Te nepravilnosti namreč škodijo ali bi lahko škodovale splošnemu proračunu Unije. Na podlagi člena II.38(1)(c) priloge II k pogodbi ARTreat upravičujejo odpoved navedene pogodbe, ne da bi se ta odpoved lahko štela za nesorazmerno ali da bi pomenila zlorabo pravice. Tožeča stranka ne izpodbija zakonitosti razlogov za odpoved, določenih v členu II.38(1)(c) priloge II k pogodbi ARTreat. Poleg tega so nepravilnosti, ugotovljene z revizijo, dovolj resne, tako da odpoved pogodbe ARTreat ne pomeni uresničitve pravice do enostranske odpovedi, ki očitno presega meje običajnega uresničevanja te pravice s strani preudarne in skrbne osebe.</TXT><P>[…]</P></NP></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>II –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Zahtevek za plačilo nepogodbene odškodnine</HT></TXT></NP></TI></TITLE><P>[…]</P><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>C –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Vsebinska presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><P>[…]</P><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Kršitve obveznosti varovanja zaupnosti in dogovora, navedenega v zapisniku sestanka z dne <DATE ISO="20120822">22. avgusta 2012</DATE>, nesprejetje stališč glede začasnega poročila o reviziji pogodb ARTreat in Metabo, nesprejetje končnega revizijskega poročila in kršitev načela <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>dobrega upravljanja<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>141</NO.P><TXT>Komisija meni, da se predmet zahtevka tožeče stranke za plačilo nepogodbene odškodnine v obravnavani zadevi nanaša na pogodbeno škodo. Iz tega sklepa, da bi bilo treba navedbe tožeče stranke, navedene v podporo njenemu zahtevku za plačilo nepogodbene odškodnine, presojati glede na pogodbene določbe.</TXT></NP><NP><NO.P>142</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba opozoriti, da Pogodba DEU določa celovit sistem pravnih sredstev. Vsako od teh pravnih sredstev je samostojno, ima v okviru sistema pravnih sredstev poseben namen in zanj veljajo pogoji izvajanja, ki so bili postavljeni zaradi njegovega posebnega namena (glej v tem smislu sodbi z dne <DATE ISO="20040323">23. marca 2004</DATE>, Médiateur/Lamberts, C‑234/02 P, Recueil, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:174">EU:C:2004:174</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 59, in z dne <DATE ISO="20080903">3. septembra 2008</DATE>, Kadi in Al Barakaat International Foundation/Svet in Komisija, C‑402/05 P in C‑415/05 P, ZOdl., <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:461">EU:C:2008:461</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 281).</TXT></NP><NP><NO.P>143</NO.P><TXT>Predmet tožbe zaradi nepogodbene odgovornosti, določene v členu 268 PDEU, je predlog za povračilo škode, ki izhaja iz nezakonitega akta ali ravnanja, ki ga je treba pripisati instituciji ali organu Unije (zgoraj v točki 142 navedena sodba Médiateur/Lamberts, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:174">EU:C:2004:174</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 59). Kot je opozorjeno zgoraj v točki 124, je nepogodbena odgovornost Unije podana ob izpolnitvi vseh kumulativno določenih pogojev, ki se nanašajo na nezakonitost ravnanja, ki se očita instituciji Unije, resničnost škode ter vzročno zvezo med očitanim ravnanjem in zatrjevano škodo.</TXT></NP><NP><NO.P>144</NO.P><TXT>Predmet tožbe zaradi pogodbene odgovornosti, določene v členu 272 PDEU, je predlog za povračilo škode, ki izhaja iz pogodbe, ki jo sklene Unija ali je sklenjena v njenem imenu. Pristojnost sodišča Unije in odgovornost pogodbenih strank sta odvisni od obsega pogodbenih določb in zlasti določb o dodelitvi pristojnosti in določitvi prava, ki se uporabi za pogodbo. Ta pristojnost odstopa od splošne ureditve, zato jo je treba razlagati ozko (sodbi z dne <DATE ISO="19861218">18. decembra 1986</DATE>, Komisija/Zoubek, 426/85, Recueil, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1986:501">EU:C:1986:501</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 11, in z dne <DATE ISO="20101216">16. decembra 2010</DATE>, Komisija/Arci Nuova associazione comitato di Cagliari et Gessa, T‑259/09, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2010:536">EU:T:2010:536</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 39). Zato Splošno sodišče lahko obravnava le zahtevke, ki izhajajo iz pogodbe, ki vsebuje arbitražno klavzulo, ali so neposredno povezani z obveznostmi iz pogodbe (zgoraj navedena sodba Komisija/Zoubek, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1986:501">EU:C:1986:501</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 11).</TXT></NP><?PAGE NO="9"?><NP><NO.P>145</NO.P><TXT>Glede na samostojnost zgoraj navedenih pravnih sredstev in pogoje za uveljavljanje odgovornosti, ki so posebni za vsako od teh pravnih sredstev, mora Splošno sodišče preveriti, ali je predmet pri njem vložene odškodninske tožbe odškodninski zahtevek, ki objektivno in splošno temelji na pravicah in obveznostih pogodbenega ali nepogodbenega prava (glej po analogiji sodbo z dne <DATE ISO="20130418">18. aprila 2013</DATE>, Komisija/Systran in Systran Luxembourg, C‑103/11 P, ZOdl., <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:245">EU:C:2013:245</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 66).</TXT></NP><NP><NO.P>146</NO.P><TXT>Sodišče je že presodilo, da le z navedbo pravnih pravil ali načel, ki ne izhajajo iz obojestransko zavezujoče pogodbe, vendar jih morajo stranke upoštevati, ni mogoče spremeniti pogodbene narave spora (glej sodbo z dne <DATE ISO="20090520">20. maja 2009</DATE>, Guigard/Komisija, C‑214/08 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:330">EU:C:2009:330</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 43; zgoraj v točki 145 navedeno sodbo Komisija/Systran in Systran Luxembourg, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:245">EU:C:2013:245</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 65, in sodbo z dne <DATE ISO="20100519">19. maja 2010</DATE>, Nexus Europe (Irska)/Komisija, T‑424/08, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2010:211">EU:T:2010:211</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 60].</TXT></NP><NP><NO.P>147</NO.P><TXT>Vendar ker so sodišča Unije na podlagi Pogodbe DEU načeloma pristojna za odločanje tako o tožbah zaradi nepogodbene odgovornosti institucij kot o tožbah zaradi pogodbene odgovornosti institucij, če so te sklenile pogodbo, ki vsebuje arbitražno klavzulo, je bilo že presojeno, da Splošno sodišče, kadar je pri njem vložena tožba zaradi nepogodbene odgovornosti, spor pa dejansko izvira iz pogodbe, drugače opredeli tožbo, če so pogoji za tako spremembo izpolnjeni (sodba z dne <DATE ISO="20010919">19. septembra 2001</DATE>, Lecureur/Komisija, T‑26/00, Recueil, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2001:222">EU:T:2001:222</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 38; sklep z dne <DATE ISO="20040510">10. maja 2004</DATE>, Musée Grévin/Komisija, T‑314/03 in T‑378/03, ZOdl., <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2004:139">EU:T:2004:139</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 88, in sodba z dne <DATE ISO="20141024">24. oktobra 2014</DATE>, Technische Universität Dresden/Komisija, T‑29/11, ZOdl., <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:912">EU:T:2014:912</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 42).</TXT></NP><NP><NO.P>148</NO.P><TXT>Povedano natančneje, kot je potrdila sodna praksa, Splošno sodišče v primeru takega spora ne more drugače opredeliti tožbe, kadar izrecna volja tožeče stranke, da svojega predloga ne utemelji s členom 272 PDEU, nasprotuje taki spremembi (glej v tem smislu zgoraj v točki 147 navedeni sklep Musée Grévin/Komisija, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2004:139">EU:T:2004:139</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 88; zgoraj v točki 99 navedeno sodbo CEVA/Komisija, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2010:240">EU:T:2010:240</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 59, in sklep z dne <DATE ISO="20120906">6. septembra 2012</DATE>, Technion in Technion Research &amp; Development Foundation/Komisija, T‑657/11, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2012:411">EU:T:2012:411</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 55), ali kadar tožba ne temelji na nobenem tožbenem razlogu glede kršitve pravil, ki urejajo zadevno pogodbeno razmerje, ne glede na to, ali gre za pogodbena določila ali za določbe nacionalnega prava, navedenega v pogodbi (glej sodbo z dne <DATE ISO="20141016">16. oktobra 2014</DATE>, Federación Española de Hostelería/EACEA, T‑340/13, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:889">EU:T:2014:889</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 35 in navedena sodna praksa).</TXT></NP><NP><NO.P>149</NO.P><TXT>Poleg tega je treba ugotoviti, da kršitev pogodbene določbe s strani institucije ne more sama po sebi povzročiti nepogodbene odgovornosti navedene institucije glede ene od strank, s katero je ta sklenila pogodbo, ki vsebuje navedeno določbo. V takem primeru namreč nezakonitost, ki jo je mogoče pripisati navedeni instituciji, očitno izvira iz pogodbe in izhaja iz njene zavezanosti kot pogodbene stranke, in ne zaradi katere koli druge lastnosti, kot je npr. status upravnega organa. Zato je treba v teh okoliščinah sklicevanje na kršitev pogodbene določbe za utemeljitev zahtevka za plačilo nepogodbene odškodnine razglasiti za brezpredmetno.</TXT></NP><NP><NO.P>150</NO.P><TXT>Vendar ni mogoče izključiti, da lahko pogodbena in nepogodbena odgovornost institucije Unije soobstajata glede ene od njenih pogodbenic. Narava nezakonitega ravnanja, ki ga je mogoče pripisati instituciji in ki povzroča škodo, ki je lahko predmet zahtevka za plačilo nepogodbene odškodnine, namreč ni vnaprej opredeljena (glej v tem smislu zgoraj v točki 142 navedeno sodbo Médiateur/Lamberts, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:174">EU:C:2004:174</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 59 in navedena sodna praksa, in sodbo z dne <DATE ISO="20091218">18. decembra 2009</DATE>, Arizmendi in drugi/Svet in Komisija, T‑440/03, T‑121/04, T‑171/04, T‑208/04, T‑365/04 in T‑484/04, ZOdl., <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2009:530">EU:T:2009:530</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 65). Ob predpostavki, da tak soobstoj odgovornosti institucij obstaja, je ta mogoč le pod pogojem, prvič, da nezakonitost, ki je pripisana zadevni instituciji, pomeni ne le neizpolnitev pogodbene obveznosti, ampak tudi neizpolnitev splošne obveznosti, ki ji je naložena, in drugič, da je ta nezakonitost v zvezi z navedeno splošno obveznostjo povzročila škodo, ki ni posledica nepravilne izpolnitve pogodbe.</TXT></NP><?PAGE NO="10"?><NP><NO.P>151</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi trije od štirih očitkov, ki jih tožeča stranka navaja v podporo svojemu zahtevku za plačilo nepogodbene odškodnine in ki so povzeti zgoraj v točki 125 in naslednjih, objektivno temeljijo na domnevni neizpolnitvi pogodbe, navedena pa ni tudi nobena druga škoda, razen te, ki je posledica nepravilne izpolnitve pogodbe.</TXT></NP><NP><NO.P>152</NO.P><TXT>V zvezi z očitkom, da naj bi Komisija razkrila zaupne podatke, je treba ugotoviti, da je šlo za obvestitev koordinatorjev projektov ARTreat in Metabo o odpovedi pogodbe ARTreat in pogodbe Metabo. Domnevno zaupni podatek, namreč Komisijina odpoved pogodb ARTreat in Metabo tožeči stranki, je podatek Komisije, ki ga ima kot pogodbena stranka, in ne kot upravni organ. Poleg tega koordinatorji zadevnih projektov, ki so bili obveščeni o domnevno zaupnem podatku, z vidika zadevnih pogodb niso tretje osebe. To so sopogodbeniki tožeče stranke in Komisije. Nazadnje, tožeča stranka v podporo temu očitku sama navaja kršitev členov II.22(8) priloge II k tema pogodbama, na podlagi katerih Komisija lahko opravi inšpekcijske preglede na kraju samem v skladu z Uredbo št. 2185/96 in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="19990525">25. maja 1999</DATE> o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 91), in ne upošteva dejstva, da člen II.38(2) priloge II k navedenima pogodbama določa, da se o prekinitvi sodelovanja enega ali več upravičencev na pobudo Komisije obvestijo zadevni upravičenci, kopija pa se pošlje koordinatorju. Zato obveznost varovanja zaupnosti, za katero tožeča stranka očita Komisiji, da jo je kršila, objektivno temelji na pogodbenih pravicah in obveznostih, in ne na obveznostih iz člena 339 PDEU in člena 41 Listine o temeljnih pravicah, na katere se je prav tako sklicevala.</TXT></NP><NP><NO.P>153</NO.P><TXT>Poleg tega je Splošno sodišče ugotovilo, da tožeča stranka ni niti pojasnila niti dokazala, da ji je navedeno razkritje domnevno zaupnih podatkov koordinatorjem pogodb povzročilo kako drugo škodo, razen te, ki izhaja iz nepravilne izpolnitve pogodbe, zlasti členov II.22 in II.38 priloge II k navedenima pogodbama.</TXT></NP><NP><NO.P>154</NO.P><TXT>Glede kršitve domnevnega dogovora, ki naj bi bil sklenjen med tožečo stranko in Komisijo in je naveden v zapisniku sestanka z dne <DATE ISO="20120822">22. avgusta 2012</DATE>, je treba ugotoviti, da se ta očitek nanaša na način, kako so pogodbene stranke izpolnjevale pogodbi ARTreat in Metabo. Te ugotovitve ne omaja dejstvo, da tožeča stranka meni, da je Komisija z neupoštevanjem dogovora kršila pravila dobre vere in lojalnosti, zlorabila svoja pooblastila, ravnala diskriminatorno ter kršila načeli sorazmernosti in doslednega upravnega ravnanja. Ti očitki se dejansko nanašajo na domnevne kršitve, ki so objektivno povezane s pogodbenimi pravicami in obveznostmi. Poleg tega tožeča stranka nikakor ni pojasnila, še manj pa dokazala, da so ji navedene kršitve povzročile kako drugo škodo, razen te, ki naj bi izhajala iz nepravilne izpolnitve zadevnih pogodb.</TXT></NP><NP><NO.P>155</NO.P><TXT>Nazadnje, glede domnevnega nesprejetja stališč o začasnih revizijskih poročilih o projektih ARTreat in Metabo ter glede domnevnih zamud pri sprejetju končnih revizijskih poročil o izpolnjevanju pogodb ARTreat in Metabo pa je treba ugotoviti, da se ti očitki očitno nanašajo na izpolnjevanje zadevnih pogodb s strani Komisije kot pogodbene stranke. Tožeča stranka poleg tega v podporo tem očitkom navaja kršitev člena II.22(5) zadevnih pogodb. Zgolj sklicevanje, da mora Komisija upoštevati načeli razumnega roka in pravice do obrambe, ne more spremeniti pogodbene narave spora. Nazadnje, tožeča stranka nikakor ni pojasnila, še manj pa dokazala, da so ji navedene kršitve povzročile kako drugo škodo, razen te, ki naj bi izhajala iz nepravilne izpolnitve zadevnih pogodb.</TXT></NP><NP><NO.P>156</NO.P><TXT>Splošno sodišče je na obravnavi vprašalo tožečo stranko, ali nasprotuje temu, da njen zahtevek za plačilo nepogodbene odškodnine spremeni v zahtevek za plačilo pogodbene odškodnine, in sicer v delu, v katerem zahtevek za plačilo nepogodbene odškodnine temelji na očitkih v zvezi s kršitvijo pravil zadevnih pogodb. Tožeča stranka je na to vprašanje odgovorila, da nasprotuje taki spremembi.</TXT></NP><NP><NO.P>157</NO.P><TXT>Ker tožeča stranka nasprotuje tej spremembi in ker se trije očitki, ki so povzeti zgoraj v točkah 151 in naslednjih in ki so navedeni v podporo zahtevku tožeče stranke za plačilo nepogodbene odškodnine, objektivno nanašajo na izpolnjevanje zadevnih pogodb, je treba zahtevek tožeče stranke za plačilo nepogodbene odškodnine, ki temelji na navedenih očitkih, zavrniti kot brezpredmeten.</TXT><?PAGE NO="11"?><P>[…]</P></NP></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je</P><P>SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)</P><P>razsodilo:</P></INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Tožba se zavrne.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Družbi d.d. Synergy Hellas Anonymi Emporiki Etaireia Parochis Ypiresion Pliroforikis se naloži plačilo stroškov.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>M. Prek</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>I. Labucka</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>V. Kreuschitz</P></SIGNATORY><P>Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, <DATE ISO="20151118">18. novembra 2015</DATE>.</P><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>