<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑249/16</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62016CJ0249</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:472">EU:C:2017:472</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>9</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>9</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SODBA Z DNE <DATE ISO="20170615">15. 6. 2017</DATE> – ZADEVA C 249/16</P><P>KAREDA</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (tretji senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20170615">15. junija 2017</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: nemščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Sodna pristojnost v civilnih in gospodarskih zadevah</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (EU) št. 1215/2012</KEYWORD><KEYWORD>Člen 7, točka 1</KEYWORD><KEYWORD>Pojma <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/> in <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>pogodba o opravljanju storitev<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="2018" ID="QE0002"/></KEYWORD><KEYWORD>Regresni zahtevek med solidarnimi sodolžniki kreditne pogodbe</KEYWORD><KEYWORD>Določitev kraja izpolnitve kreditne pogodbe</KEYWORD></INDEX><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑249/16,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija) z odločbo z dne <DATE ISO="20160331">31. marca 2016</DATE>, ki je na Sodišče prispela <DATE ISO="20160502">2. maja 2016</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Saale Kareda</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Stefanu Benköju,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (tretji senat),</P><P>v sestavi L. Bay Larsen, predsednik senata, M. Vilaras, J. Malenovský, M. Safjan (poročevalec) in D. Šváby, sodniki,</P><P>generalni pravobranilec: Y. Bot,</P><P>sodni tajnik: A. Calot Escobar,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>za S. Karedo C. Függer, odvetnik,</P></ITEM><ITEM><P>za S. Benköja S. Alessandro, odvetnik,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo M. Heller in M. Wilderspin, agenta,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20170426">26. aprila 2017</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><?PAGE NO="2"?><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P>Sodbo</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 7, točka 1, Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="351" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 351, str. 1</REF.DOC.OJ>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Stefanom Benköjem in Saale Karedo glede povračila zneska mesečnih obrokov v zvezi s skupno kreditno pogodbo, ki jih je plačal S. Benkö zaradi neplačila s strani S. Karede.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Pravni okvir</P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Uredba št. 1215/2012</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Iz uvodne izjave 4 Uredbe št. 1215/2012 je razvidno, da je zaradi nemotenega delovanja notranjega trga njen namen uvesti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>določb[e] za poenotenje kolizijskih pravil glede pristojnosti v civilnih in gospodarskih zadevah ter zagotavljanje hitrega in enostavnega priznanja ter izvršitve sodnih odločb, sprejetih v državi članici<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 15 in 16 te uredbe je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>(15)</NO.P><TXT>Pravila o pristojnosti bi morala biti čim bolj predvidljiva in morajo temeljiti na načelu, da se pristojnost praviloma določa po stalnem prebivališču toženca. Pri tem bi morala taka pristojnost vedno obstajati, razen v nekaterih točno opredeljenih primerih, v katerih je zaradi predmeta spora ali avtonomije strank upravičena druga navezna okoliščina. Da bi postala skupna pravila preglednejša in da ne pride do kolizije pristojnosti, je treba stalno prebivališče pravne osebe opredeliti kot avtonomen koncept.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(16)</NO.P><TXT>Poleg stalnega prebivališča toženca bi morala obstajati tudi alternativna podlaga pristojnosti, ki temelji na tesni povezavi med sodiščem in sporom, ali ki pripomore k pravilnemu delovanju pravosodja. Obstoj tesne povezave bi moral zagotoviti pravno varnost in preprečiti možnost, da bi bil toženec tožen pred sodiščem države članice, katerega pristojnosti razumno ni bilo mogoče predvideti. To je pomembno zlasti v sporih v zvezi z nepogodbenimi obveznostmi, ki izvirajo iz kršitev zasebnosti in osebnostnih pravic, vključno z obrekovanjem.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Pravila o pristojnosti so zajeta v poglavju II te uredbe. To poglavje med drugim vključuje oddelke 1, 2 in 4, ki so naslovljeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Splošne določbe<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Posebna pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Pristojnost za potrošniške pogodbe<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 4(1) Uredbe št. 1215/2012, ki je uvrščen v oddelek 1 tega poglavja II, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Ob upoštevanju določb te uredbe so osebe s stalnim prebivališčem v državi članici ne glede na njihovo državljanstvo tožene pred sodišči te države članice.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 7 Uredbe št. 1215/2012, ki je uvrščen v oddelek 2 navedenega poglavja II, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici:</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti [obveznosti, ki je podlaga tožbe];</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="3"?><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>za namene te določbe in razen, če ni drugače dogovorjeno, je kraj izpolnitve zadevne obveznosti [obveznosti, ki je podlaga tožbe]:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno,</P></ITEM><ITEM><P>v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene;</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>če se ne uporabi točka (b), potem se uporabi točka (a);</TXT></NP></ITEM></LIST></TXT><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></P></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Besedilo člena 7, točka 1, Uredbe št. 1215/2012 je enako besedilu člena 5, točka 1, Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne <DATE ISO="20001222">22. decembra 2000</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42), ki je bila razveljavljena z Uredbo št. 1215/2012. Poleg tega ta člen 7, točka 1, ustreza členu 5, točka 1, Konvencije z dne <DATE ISO="19680927">27. septembra 1968</DATE> o pristojnosti in izvrševanju sodb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="299" PAGE.FIRST="32" DATE.PUB="1972">UL 1972, L 299, p. 32</REF.DOC.OJ>), kakor je bila spremenjena s poznejšimi konvencijami o pristopu novih držav članic k tej konvenciji (v nadaljevanju: Bruseljska konvencija).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Člen 17(1) Uredbe št. 1215/2012, ki je v oddelku 4 poglavja II te uredbe, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>V zadevah v zvezi s pogodbami, ki jih sklene oseba – potrošnik – za namen, za katerega se šteje, da je izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti, se pristojnost določi v skladu s tem oddelkom brez poseganja v člen 6 in točko 5 člena 7:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>če gre za pogodbo o prodaji blaga na obroke;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>če gre za pogodbo o posojilu z obročnim odplačevanjem ali za kakršno koli drugo obliko posojila za financiranje prodaje blaga; ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>v vseh drugih primerih, če je bila pogodba sklenjena z osebo, ki opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost v državi članici, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče, ali če na kakršen koli način usmerja to svojo dejavnost v to državo članico ali v več držav, vključno s to državo članico, pogodba pa spada v okvir te dejavnosti.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Člen 18(1) in (2) te uredbe, ki je prav tako uvrščen v ta oddelek 4, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="018.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Potrošnik lahko začne postopek zoper drugo pogodbeno stranko bodisi pred sodišči države članice, v kateri ima ta stranka stalno prebivališče, ne glede na stalno prebivališče druge stranke, bodisi pred sodišči v kraju, kjer ima potrošnik stalno prebivališče.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="018.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Druga pogodbena stranka lahko začne postopek zoper potrošnika samo pred sodišči države članice, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Besedilo členov 17 in 18 Uredbe št. 1215/2012 ustreza besedilu členov 15 in 16 Uredbe št. 44/2001.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Uredba (ES) št. 593/2008</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 7 in 17 Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20080617">17. junija 2008</DATE> o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="177" PAGE.FIRST="6" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 177, str. 6</REF.DOC.OJ>, in popravek v <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="309" PAGE.FIRST="87" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 309, str. 87</REF.DOC.OJ>) je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>(7)</NO.P><TXT>Vsebinsko področje uporabe in določbe te uredbe morajo biti skladne z Uredbo [št. 44/2001] in Uredbo (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20070711">11. julija 2007</DATE> o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) […].</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(17)</NO.P><TXT>Če pogodbeni stranki nista izbrali prava, bi se v zvezi s pravom, ki naj se uporabi, koncepta <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>opravljanja storitev<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="2018" ID="QE0013"/> in <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>prodaje blaga<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="2018" ID="QE0014"/> morala razlagati na enak način kot pri uporabi člena 5 Uredbe [št. 44/2001], če prodaja blaga in opravljanje storitev sodita na področje uporabe navedene uredbe. Čeprav so franšizne pogodbe in pogodbe o distribuciji pogodbe o storitvah, veljajo zanje posebna pravila.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Člen 15 te uredbe, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Subrogacija po zakonu<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Kadar ima oseba (<QUOT.START CODE="201A" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>upnik<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="2018" ID="QE0017"/>) nasproti drugi osebi (<QUOT.START CODE="201A" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>dolžnik<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="2018" ID="QE0018"/>) pogodbeno terjatev, tretja oseba pa ima obveznost poravnati to terjatev upniku ali je to terjatev na podlagi svoje obveznosti že poravnala upniku, se upravičenost tretje osebe, da uveljavlja pravice, ki jih je imel upnik nasproti dolžniku po pravu, ki se je uporabljalo za njuno razmerje, in obseg te upravičenosti presojata po pravu, ki se uporablja za obveznost te tretje osebe, da poravna terjatev.<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Člen 16 navedene uredbe, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>Več dolžnikov<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>Če ima upnik terjatev do več dolžnikov, ki odgovarjajo za isto terjatev, in je eden od dolžnikov terjatev že deloma ali v celoti poravnal, se pravo, ki se uporablja za obveznost dolžnika do upnika, uporablja tudi za pravico dolžnika zahtevati povračilo od ostalih sodolžnikov. Ostali sodolžniki lahko proti temu dolžniku uveljavljajo ugovore, ki so jih imeli nasproti upniku po pravu, ki se uporablja za njihove obveznosti do upnika.<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Avstrijsko pravo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Člen 896 Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch (splošni civilni zakonik, v nadaljevanju: ABGB) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>Solidarni sodolžnik, ki je sam plačal ves dolg, lahko, tudi če ni bilo prenosa pravic, od drugih dolžnikov zahteva povračilo, in to v enakih delih, če se niso dogovorili o drugačnem deležu.<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Preden je bil člen 905(2) ABGB spremenjen z Zahlungsverzugsgesetz (zakon o zamudah pri plačilu, BGBl. I, 2013/50), je določal, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>mora dolžnik denarno obveznost v primeru dvoma izpolniti na lastno odgovornost in stroške upniku v kraju njegovega stalnega prebivališča (sedeža)<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Člen 1042 ABGB določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>Kdor za drugega izpolni obveznost, ki bi jo ta na podlagi določb tega zakonika moral izpolniti sam, ima pravico zahtevati povračilo.<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>S. Benkö, avstrijski državljan s stalnim prebivališčem v Avstriji, je pri Landesgericht St. Pölten (deželno sodišče v Sankt Pöltnu, Avstrija) vložil tožbo proti svoji nekdanji zunajzakonski partnerici S. Karedi, estonski državljanki s prebivališčem na neznanem naslovu v Estoniji, zaradi povračila zneska <FT TYPE="DECIMAL">17.145,41</FT> EUR, povečanega za obresti in stroške. Iz predložitvene odločbe izhaja, da sta S. Benkö in S. Kareda leta 2007 med skupnim prebivanjem v Avstriji kupila enodružinsko hišo za ceno 190.000 EUR, katere lastnika sta vsak do ene polovice. Ker nista imela lastnih sredstev, sta marca 2007 pri avstrijski banki najela tri posojila v znesku 150.000 EUR, 100.000 EUR in 50.000 EUR za financiranje tega nakupa in potrebnih gradbenih del. S. Benkö in S. Kareda sta posojilojemalca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>S. Kareda naj bi konec leta 2011 razdrla zunajzakonsko skupnost z S. Benköjem in odšla živet v Estonijo, na kraj, ki S. Benköju ni znan. Od junija 2012 naj ne bi več izpolnjevala teh kreditnih obveznosti, zaradi česar je S. Benkö od takrat sam vračal kredite. S tožbo, ki jo je vložil S. Benkö, se torej predlaga, naj se S. Karedi naloži, da mu na podlagi člena 1042 ABGB povrne zneske plačil, ki naj bi jih opravil namesto nje do vključno junija 2014.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Prvostopenjsko sodišče, Landesgericht St. Pölten (deželno sodišče v Sankt Pöltnu, Avstrija), je vzpostavilo stik z estonskim veleposlaništvom v Avstriji, da bi izvedelo, kje je stalno prebivališče S. Karede, vendar pri tem ni bilo uspešno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Pooblaščenec za vročanje, ki je bil imenovan za S. Karedo, je vložil ugovor nepristojnosti in zatrjeval, da je njeno stalno prebivališče v Estoniji. Na eni strani je menil, da dejstva, ki jih opisuje S. Benkö, ne spadajo pod določbe iz oddelkov od 2 do 7 poglavja II Uredbe št. 1215/2012. Na drugi strani naj sodišče, ki mu je bila zadeva predložena, ne bi bilo krajevno pristojno, zlasti ker kraj, v katerem je sedež banke, pri kateri so bila najeta zadevna posojila, in ki naj bi ustrezal kraju izpolnitve obveznosti vračila teh posojil, ni na območju, za katero je Landesgericht St. Pölten (deželno sodišče v Sankt Pöltnu) krajevno pristojno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Navedeno sodišče je sprejelo te trditve in zavrnilo svojo mednarodno pristojnost za odločanje o zadevi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Oberlandesgericht Wien (višje deželno sodišče na Dunaju, Avstrija), pri katerem je S. Benkö vložil pritožbo, je odločilo, da se pristojnost iz naslova člena 7, točka 1, Uredbe št. 1215/2012 določi glede na kraj izpolnitve pogodbene obveznosti vračila, ki je po mnenju navedenega sodišča stalno prebivališče dolžnika. Landesgericht St. Pölten (deželno sodišče v Sankt Pöltnu) naj bi bilo torej mednarodno in krajevno pristojno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Pooblaščenec S. Karede je zoper to odločbo pritožbenega sodišča vložil revizijo pri predložitvenem sodišču Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija), da bi se ugotovila nepristojnost avstrijskih sodišč.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče) je v teh okoliščinah prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 7, točka 1, Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da zahtevek za vračilo (nadomestilo/regresni zahtevek), ki ga dolžnik, ki je sam plačeval obroke kredita v okviru (skupne) kreditne pogodbe, sklenjene z banko, uveljavlja zoper drugega dolžnika iz te kreditne pogodbe, spada med zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji, ker (sekundarno) izhaja iz kreditne pogodbe?</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="6"?><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:</TXT><P>Ali se kraj izpolnitve v zvezi s pravico dolžnika do povračila (na podlagi zahtevka za nadomestilo/regresni zahtevek) zoper drugega dolžnika iz kreditne pogodbe, ki je podlaga za zahtevek, določa:</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>na podlagi člena 7, točka 1(b), druga alinea, Uredbe št. 1215/2012 (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>opravljanje storitev<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>) ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>na podlagi člena 7, točka 1(c) v povezavi s točko (a), Uredbe št. 1215/2012 na podlagi <HT TYPE="ITALIC">lex causae</HT>?</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Če je odgovor na drugo vprašanje, točka (a), pritrdilen:</TXT><P>Ali odobritev kredita, ki jo poda banka, pomeni značilno izpolnitev iz kreditne pogodbe, zaradi česar se kraj izpolnitve za opravljanje te storitve določi na podlagi člena 7, točka 1(b), druga alinea, Uredbe št. 1215/2012 glede na sedež banke, če se je kredit odobril izključno v tem kraju?</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Če je odgovor na drugo vprašanje, točka (b), pritrdilen:</TXT><P>Ali je na podlagi člena 7, točka 1(a), Uredbe št. 1215/2012 za določitev kraja izpolnitve v primeru kršitve pogodbene obveznosti:</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>upošteven trenutek najema kredita obeh dolžnikov (marec 2007) ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>obdobje, v katerem je dolžnik, ki ima pravico do regresnega zahtevka, izvedel plačila banki, na podlagi katerih uveljavlja svoje zahtevke (od junija 2012 do junija 2014)?<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Vprašanja za predhodno odločanje</P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi s prvim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člen 7, točka 1, Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da regresni zahtevek med solidarnimi sodolžniki kreditne pogodbe spada med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> iz te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Za odgovor na to vprašanje se je treba sklicevati na razlago, ki jo je podalo Sodišče v zvezi s členom 5, točka 1, Uredbe št. 44/2001 in členom 5, točka 1, Bruseljske konvencije in ki velja tudi za člen 7, točka 1, Uredbe št. 1215/2012 v delu, v katerem je te določbe mogoče opredeliti kot enakovredne (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130718">18. julija 2013</DATE>, <NAME.CASE>ÖFAB</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑147/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:490">EU:C:2013:490</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Iz te sodne prakse izhaja, prvič, da je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> v smislu člena 5, točka 1, Uredbe št. 44/2001 razlagati avtonomno, zato da se zagotovi njegova enotna uporaba v vseh državah članicah, in drugič, da se mora z zahtevkom tožnika, da bi ta spadal med takšne zadeve, izpodbijati pravna obveznost, ki jo je ena oseba v korist druge svobodno sprejela (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130314">14. marca 2013</DATE>, <NAME.CASE>Česká spořitelna</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑419/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:165">EU:C:2013:165</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 45 do 47, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150128">28. januarja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Kolassa</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑375/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:37">EU:C:2015:37</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Glede tega je treba najprej opozoriti, da se navezne okoliščine iz člena 5, točka 1(b), Uredbe št. 44/2001 uporabijo za vse zahtevke, ki temeljijo na isti pogodbi (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090709">9. julija 2009</DATE>, <NAME.CASE>Rehder</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑204/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:439">EU:C:2009:439</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Dalje, šteti je treba, da med zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji spadajo vse obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe, katere neizvršitev se zatrjuje v utemeljitev zahtevka tožnika (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19761006">6. oktobra 1976</DATE>, <NAME.CASE>De Bloos</NAME.CASE>, <NO.CASE>14/76</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:134">EU:C:1976:134</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19880308">8. marca 1988</DATE>, <NAME.CASE>Arcado</NAME.CASE>, <NO.CASE>9/87</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1988:127">EU:C:1988:127</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Enako velja za obveznosti, ki nastanejo med dvema solidarnima sodolžnikoma, kot sta stranki iz postopka v glavni stvari, in zlasti za možnost, da eden od sodolžnikov, ki je v celoti ali delno plačal del skupnega dolga, ki pripada drugemu sodolžniku, doseže povračilo tako plačanega zneska z vložitvijo regresnega zahtevka (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161012">12. oktobra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Kostanjevec</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑185/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:763">EU:C:2016:763</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Kot je navedel generalni pravobranilec v točki 31 sklepnih predlogov, ker je namreč razlog za ta zahtevek povezan z obstojem te pogodbe, za namene uporabe Uredbe št. 1215/2012 ne bi bilo naravno ločiti teh pravnih razmerij od pogodbe, na podlagi katere so nastala in na kateri temeljijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Nazadnje, čeprav je treba določbe Uredbe št. 1215/2012 razlagati ob upoštevanju sistema, ki je z njo uveden, in ciljev, na katerih ta uredba temelji (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140116">16. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Kainz</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑45/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:7">EU:C:2014:7</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), je treba upoštevati cilj skladnosti pri uporabi zlasti te zadnje uredbe in Uredbe Rim I (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160121">21. januarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>ERGO Insurance in Gjensidige Baltic</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑359/14 in C‑475/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:40">EU:C:2016:40</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Razlaga, po kateri je treba za regresni zahtevek, kot je ta iz postopka v glavni stvari, šteti, da spada med zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji v smislu Uredbe št. 1215/2012, pa je usklajena tudi s tem ciljem skladnosti. Člen 16 Uredbe Rim I namreč razmerje med več dolžniki izrecno povezuje z razmerjem, ki obstaja med dolžnikom in upnikom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Glede na navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 7, točka 1, Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da regresni zahtevek med solidarnimi sodolžniki iz naslova kreditne pogodbe spada med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> iz te določbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi z drugim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člen 7, točka 1(b), druga alinea, Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da je treba kreditno pogodbo, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, ki je sklenjena med kreditno ustanovo in dvema solidarnima sodolžnikoma, opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>pogodbo o opravljanju storitev<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> iz te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>V skladu s sodno prakso Sodišča pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>storitve<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> v smislu člena 5, točka 1(b), Uredbe št. 44/2001, katerega besedilo je enako besedilu člena 7, točka 1(b), Uredbe št. 1215/2012, pomeni vsaj to, da stranka, ki jih opravlja, opravlja določeno dejavnost za plačilo (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160714">14. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Granarolo</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑196/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:559">EU:C:2016:559</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Kot je navedel generalni pravobranilec v točki 40 sklepnih predlogov, gre pri kreditni pogodbi, ki je sklenjena med kreditno ustanovo in posojilojemalcem, za opravljanje storitev v tem, da prvonavedena drugonavedenemu izroči denarni znesek v zameno za plačilo, ki ga posojilojemalec načeloma opravi v obliki obresti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Ugotoviti je torej treba, da se mora ta kreditna pogodba opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>pogodba o opravljanju storitev<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> v smislu člena 7, točka 1(b), druga alinea, Uredbe št. 1215/2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Zato je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 7, točka 1(b), druga alinea, Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da se mora kreditna pogodba, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, ki je sklenjena med kreditno ustanovo in dvema solidarnima sodolžnikoma, opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>pogodba o opravljanju storitev<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> iz te določbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Tretje vprašanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi s tretjim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člen 7, točka 1(b), druga alinea, Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da kadar kreditna ustanova odobri kredit dvema solidarnima sodolžnikoma, je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene<?PAGE NO="8"?> ali bi morale biti opravljene<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> v smislu te določbe, če ni drugače dogovorjeno, kraj, v katerem ima ta ustanova sedež, tudi za namene določitve krajevne pristojnosti sodišča, ki mora odločiti o regresnem zahtevku med tema sodolžnikoma.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Glede tega je treba v skladu s sodno prakso Sodišča določiti obveznost, ki je značilna za pogodbo (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160714">14. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Granarolo</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑196/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:559">EU:C:2016:559</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Kot pa je navedel generalni pravobranilec v točki 45 sklepnih predlogov, je značilna obveznost v okviru kreditne pogodbe sama dodelitev posojenega zneska, medtem ko je obveznost posojilojemalca, da vrne navedeni znesek, zgolj posledica opravljene storitve posojilodajalca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Ugotoviti je torej treba, da je – razen v primeru, ki ga navaja predložitveno sodišče v svojem vprašanju, in sicer da obstaja drugačen dogovor – kraj, kjer so bile storitve opravljene, v smislu člena 7, točka 1(b), druga alinea, Uredbe št. 1215/2012, kadar gre za odobritev kredita s strani kreditne ustanove, kraj, v katerem je sedež te ustanove.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>V zvezi z vprašanjem, ali je ta preudarek upošteven tudi za določitev sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje o regresnem zahtevku med solidarnimi sodolžniki iz naslova obveznosti vračila, je treba opozoriti, da, kot izhaja iz točke 31 te sodbe, ima ta zahtevek podlago v kreditni pogodbi, ki je bila sklenjena med solidarnimi sodolžniki in kreditno ustanovo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Iz zgoraj navedenega ter ciljev predvidljivosti, poenotenja in učinkovitega izvajanja sodne oblasti, kot se uresničujejo z Uredbo št. 1215/2012 v skladu z uvodnima izjavama 15 in 16 te uredbe, izhaja, da je treba člen 7, točka 1(b), druga alinea, te uredbe razlagati tako, da je za odločanje o tem zahtevku pristojno sodišče v kraju države članice, kjer je sedež te kreditne ustanove, in sicer kot kraju izpolnitve obveznosti, ki je podlaga za ta regresni zahtevek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Glede tega stališče, ki ga je podala vsaka od strank postopka v glavni stvari, in sicer da imata obe položaj potrošnika in da bi se posledično zanju morala uporabiti pravila o pristojnosti, ki so na področju potrošniških pogodb določena v členih 17 in 18 Uredbe št. 1215/2012, ni upoštevno. Kot je namreč Sodišče navedlo v zvezi s členoma 15 in 16 Uredbe št. 44/2001, se ta pravila ne morejo uporabljati za razmerja med dvema potrošnikoma (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131205">5. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Vapenik</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑508/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:790">EU:C:2013:790</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Glede na navedeno je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 7, točka 1(b), druga alinea, Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da kadar kreditna ustanova odobri kredit dvema solidarnima sodolžnikoma, je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> v smislu te določbe, če ni drugače dogovorjeno, kraj, v katerem ima ta ustanova sedež, tudi za namene določitve krajevne pristojnosti sodišča, ki mora odločiti o regresnem zahtevku med tema sodolžnikoma.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Četrto vprašanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Glede na odgovor na tretje vprašanje ni treba odgovoriti na četrto vprašanje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Stroški</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="9"?><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:</INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Člen 7, točka 1, Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da regresni zahtevek med solidarnimi sodolžniki kreditne pogodbe spada med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> iz te določbe.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Člen 7, točka 1(b), druga alinea, Uredbe št. 1215/2012 je treba razlagati tako, da je treba kreditno pogodbo, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, ki je sklenjena med kreditno ustanovo in dvema solidarnima sodolžnikoma, opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>pogodbo o opravljanju storitev<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> iz te določbe.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Člen 7, točka 1(b), druga alinea, Uredbe št. 1215/2012 je treba razlagati tako, da kadar kreditna ustanova odobri kredit dvema solidarnima sodolžnikoma, je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> v smislu te določbe, če ni drugače dogovorjeno, kraj, v katerem ima ta ustanova sedež, tudi za namene določitve krajevne pristojnosti sodišča, ki mora odločiti o regresnem zahtevku med tema sodolžnikoma.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>