SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
LAILE MEDINA,
predstavljeni 3. marca 2022(1)
Zadeva C‑659/20
ET
proti
Ministerstvo životního prostředí
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Nejvyšší správní soud (vrhovno upravno sodišče, Češka republika)
„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Člen 267 PDEU – Varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi – Uredba (ES) št. 338/97 in Uredba (ES) št. 865/2006 – Izjeme od prepovedi komercialnih dejavnosti – V ujetništvu rojeni in gojeni osebki živalskih vrst – Pojem ‚matična skupina‘ – Določitev prednikov matične skupine“
Uvod
1. „[P]rosto živeče živalske in rastlinske vrste v mnogih lepih in raznovrstnih oblikah [so] nenadomestljiv del naravnih sistemov zemlje, ki ga moramo varovati za te in prihodnje rodove.“ Navedeno temeljno trditev vsebuje preambula h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (v nadaljevanju: CITES)(2).
2. CITES je mednarodna okoljska pogodba, katere cilj je varstvo nekaterih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst pred pretiranim izkoriščanjem zaradi mednarodne trgovine. Komentatorji so jo opisali kot „verjetno najuspešnejšo od vseh mednarodnih pogodb s področja ohranjanja prostoživečih vrst“, pri tem pa priznavajo, da „težave zagotovo še ostajajo“.(3) Natančneje, nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami „ostaja resna težava“.(4) Vrednost svetovne nezakonite trgovine nekateri ocenjujejo med 7 in 23 milijardami USD na leto.(5) Iz najnovejšega poročila Združenih narodov o svetovnem kriminalu, povezanem s prostoživečimi vrstami, izhaja, da je ta kriminal „donosen svetovni posel, saj veliko povpraševanje omogoča visoke cene, in izredno razširjen“.(6) V istem poročilu so poudarjene povezave med globalno zdravstveno krizo in nezakonitim izkoriščanjem prostoživečih vrst, preprečevanje kriminala, povezanega s prostoživečimi vrstami, pa je „bistveni del boljše obnove po krizi zaradi covida‑19“.(7)
3. Na podlagi zgornjih splošnih vidikov nameravam opraviti analizo predloga za predhodno odločanje, ki ga je predložilo Nejvyšší správní soud (vrhovno upravno sodišče, Češka republika). Navedeni predlog se nanaša na razlago dveh uredb EU, ki se nanašata na varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovo ohranjanje z nadzorom mednarodne trgovine z osebki navedenih vrst, in sicer Uredbe Sveta (ES) št. 338/97(8) in Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006(9).
4. Uredba št. 338/97 vsebuje nekatere izjeme, ki se uporabljajo za v ujetništvu rojene in gojene osebke živalskih vrst, uvrščenih na seznam iz Priloge A k navedeni uredbi. Glavno vprašanje v tej zadevi je v bistvu, ali lahko pristojni organi za ugotavljanje, ali se za osebke lahko uporabi izjema od prepovedi trgovanja, ki se uporablja za v ujetništvu gojene osebke živalske vrste, preverijo izvor matične skupine tudi takrat, kadar se tako preverjanje nanaša na druge osebke kot tiste, ki jih je rejec pridobil v skladu s predpisi. Kot nameravam pokazati v svoji analizi, bi organi morali imeti tako pristojnost, da lahko presodijo, ali naj se izjema odobri.
Pravni okvir
Mednarodno pravo
CITES
5. Cilj CITES je varstvo nekaterih ogroženih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst z urejanjem mednarodne trgovine. Določa ločena pravila za varstvo različnih vrst, ki so razdeljene v tri kategorije, te pa ustrezajo trem dodatkom k tej konvenciji, glede na to, kako močno neki vrsti grozi izumrtje.
6. Ta konvencija, katere pogodbenica je Evropska unija postala 8. julija 2015, se je v Uniji začela izvajati 1. januarja 1984, in sicer na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 3626/82(10). Navedena uredba je bila razveljavljena z Uredbo št. 338/97.
7. Dodatek I k CITES vsebuje najbolj ogrožene vrste in najstrožja pravila varstva. V skladu s členom II(1) CITES se lahko trgovanje z osebki teh vrst dovoli le v „izjemnih okoliščinah“.
8. V skladu s členom II(2)(a) CITES Dodatek II k navedeni konvenciji vključuje „vse vrste, ki jim trenutno še ne grozi izumrtje, lahko pa bi postale tako ogrožene, če za trgovanje z osebki teh vrst ne bi veljali strogi predpisi, s katerimi se onemogoča izkoriščanje, ki ogroža njihovo preživetje“. Zahteve glede uvoza vrst iz Dodatka II so manj stroge od tistih, ki se uporabljajo za vrste iz Dodatka I.
9. Člen VII(4) CITES določa, da se osebki živalske vrste iz Dodatka I, vzrejeni v ujetništvu za komercialne namene, štejejo za osebke vrst iz Dodatka II.
Pravo Evropske unije
Uredba št. 338/97
10. Člen 1 Uredbe št. 338/97 določa, da je cilj navedene uredbe varovati prostoživeče živalske in rastlinske vrste ter zagotoviti njihovo ohranitev, tako da se uredi trgovina z njimi. Določa tudi, da se ta uredba uporablja v skladu s cilji, načeli in določbami CITES.
11. Člen 2 navedene uredbe vsebuje naslednje opredelitve pojmov:
„[…]
(g) ,upravni organ‘ pomeni državni upravni organ, ki se v državah članicah določi v skladu s členom 13(1)(a) […];
[…]
(s) ,vrsta‘ pomeni vrsto, podvrsto ali njeno populacijo;
(t) ,osebek‘ pomeni katero koli živo ali mrtvo žival ali rastlino vrste iz prilog A do D […]“.
12. Člen 8 Uredbe št. 338/97 določa:
„1. Osebke vrst iz Priloge A je prepovedano kupovati, ponujati v odkup, jih pridobivati v komercialne namene, javno prikazovati v komercialne namene, uporabljati za komercialno korist ter jih prodajati, posedovati za prodajo, ponujati za prodajo ali prevažati za prodajo.
[…]
3. V skladu z zahtevami druge zakonodaje Skupnosti o ohranjanju prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst lahko upravni organ države članice, kjer so osebki, odobri izjeme za prepovedi iz odstavka 1, tako da za vsak primer posebej izda potrdilo v ta namen, kadar gre za osebke:
[…]
(d) ki so osebki živalskih vrst, rojeni in gojeni v ujetništvu, ali umetno razmnoženi osebki rastlinskih vrst ali deli ali izdelki iz takih osebkov; […]
[…]“
Uredba št. 865/2006
13. Člen 1(3) Uredbe št. 865/2006 vsebuje naslednjo opredelitev pojma:
„,matična skupina‘ pomeni vse živali, ki se v procesu gojitve uporabljajo za razmnoževanje“.
14. Člen 54 Uredbe št. 865/2006 z naslovom „Osebki živalskih vrst, rojeni in gojeni v ujetništvu“ določa:
„Brez poseganja v člen 55 se šteje, da je osebek živalske vrste rojen in gojen v ujetništvu le, kadar se pristojni upravni organ po posvetovanju s pristojnim strokovnim organom zadevne države članice prepriča, da so izpolnjena naslednja merila:
[…]
(2) matična skupina je bila osnovana v skladu s predpisi, ki so se uporabljali zanjo v času pridobitve, in na način, ki ne škoduje preživetju te vrste v naravi;
[…]“
Dejansko stanje, postopek in vprašanja za predhodno odločanje
15. Tožeča stranka je rejec papig. Ta rejec je 21. januarja 2015 zaprosil za izvzetje iz prepovedi trgovanja za pet osebkov papige vrste ara hijacinta (Anodorhynchus hyacinthimus), ki so bili izvaljeni leta 2014 in ki jih je sam vzredil. Ta vrsta je uvrščena na seznam iz Priloge A k Uredbi št. 338/97 in Dodatka I k CITES. Pristojni upravni organ je prošnjo zavrnil na podlagi mnenja pristojnega strokovnega organa.
16. Upravni organ je za namene svoje ocene glede izvora papig, ki so bile predmet presoje, ugotovil naslednje. Urugvajski državljan je junija 1993 v sumljivih okoliščinah v Bratislavo (Slovaška) uvozil stara starša navedenih papig (v nadaljevanju: stara starša). Stara starša je nato oseba FU z avtomobilom prepeljala v Češko republiko. Na meji so avtomobil ustavili carinski organi, ki so ju z upravno odločbo osebi FU odvzeli. Vendar je leta 1996 Vrchní soud v Praze (pritožbeno sodišče v Pragi, Češka republika) navedeno upravno odločbo razveljavilo.
17. Organi so stara starša vrnili FU, ki ju je nato posodil GV. GV je leta 2000 vzgojil starša zadevnih papig (v nadaljevanju: starševska osebka). Nato je GV stara starša vrnil FU, ki ju je nato predal živalskemu vrtu v mestu Zlín (Zlín, Češka republika). Tožeča stranka je starševska osebka od GV pridobila leta 2000. Veljavnost prenosa lastništva starševskih osebkov na tožečo stranko ni sporna.
18. Strokovni organ je ocenjeval, ali sta starševska osebka v skladu s pogoji iz člena 54(2) Uredbe št. 865/2006 upravičena do izjeme od prepovedi trgovanja, ki se uporablja za v ujetništvu gojene osebke živalskih vrst. V skladu z navedeno določbo mora biti matična skupina osnovana „v skladu s predpisi, ki so se uporabljali zanjo v času pridobitve, in na način, ki ne škoduje preživetju te vrste v naravi“. Strokovni organ je izdal priporočilo, da se izjema ne odobri. Po mnenju tega organa so obstajale številne neskladnosti v registracijskih listinah starih staršev, poleg tega pa niso bile predložene nobene informacije o izvoru starševskih osebkov.
19. Na podlagi mnenja strokovnega organa je pristojni upravni organ zavrnil odobritev izjeme, ki bi omogočala trgovanje z zadevnimi osebki. Tožeča stranka se je na navedeno odločbo pritožila pri Ministerstvo životního prostředí (ministrstvo za okolje, Češka republika). V svoji pritožbi je navedla, da je bil pojem „matične skupine“ narobe uporabljen. Po mnenju tožeče stranke se pojem nanaša le na starševska osebka in njune potomce. Organi zato niso bili pristojni preverjati izvora starih staršev. Ministerstvo životního prostředí (ministrstvo za okolje) je pritožbo zavrnilo, saj je menilo, da je način pridobitve prvega razmnoževalnega para odločilen za oceno, ali je matična skupina osnovana v skladu s pravili, ki se uporabljajo. Glede na to, da tožeča stranka ni mogla dokazati izvora starih staršev, ni bilo mogoče odobriti izjeme, ki bi omogočala trgovanje z zadevnimi osebki.
20. Tožeča stranka je izpodbijala odločbo Ministerstvo životního prostředí (ministrstvo za okolje) pred Krajský soud v Hradci Králové (regionalno sodišče v Hradec Králové, Češka republika). Regionalno sodišče je v sodbi navedlo, da je trgovanje s papigami vrste Anodorhynchus prepovedano in da se lahko dovoli le v izjemnih okoliščinah iz člena 54(2) Uredbe št. 865/2006, to pa niso okoliščine, v katerih se je znašla tožeča stranka. Ugotovilo je, da je v času pridobitve starih staršev v Češki republiki že veljala CITES, ki je bila prenesena v nacionalno pravo. Navedeno sodišče je menilo, da je v skladu z zakonodajo o izvajanju CITES preverjanje izvora matične skupine dovoljeno in da se preverjanje lahko razširi na stare starše. Pojem „matične skupine“, opredeljen v Uredbi št. 865/2006, se torej nanaša na vse tri generacije papig.
21. Tožeča stranka je zoper sodbo Krajský soud v Hradci Králové (regionalno sodišče v kraju Hradec Králové) pri Nejvyšší správní soud (vrhovno upravno sodišče), torej predložitvenem sodišču, vložila kasacijsko pritožbo. Trdila je, da je bilo s tem, da je sodišče menilo, da se pojem „matična skupina“ nanaša na starše in stare starše zadevnih osebkov, pravo v izpodbijani sodbi napačno uporabljeno. Po navedbah tožeče stranke ji taka razlaga nalaga nerazumno dokazno breme. Poleg tega trdi, da je taka razlaga tudi nepravilna glede na pomen pojma „matična skupina“. Tožeča stranka trdi, da navedeni pojem vključuje vse živali iz posameznega procesa gojitve, ne pa tudi njihovih prednikov iz drugih procesov gojitve ali od drugih rejcev. Tožeča stranka navaja tudi, da izpodbijana odločba krši njeno lastninsko pravico in njena upravičena pričakovanja, saj je starševski par pridobila v skladu s predpisi.
22. V odgovoru na pritožbo tožeče stranke, ki se je nanašala na uporabo prava, se je Ministerstvo životního prostředí (ministrstvo za okolje) sklicevalo na besedilo člena 54(2) Uredbe št. 865/2006, v katerem je uporabljen izraz „osnovanje“ matične skupine. Izraz „osnovanje“ se jasno nanaša na preteklost in se torej navezuje na začetek gojitvene linije. Dalje, Ministerstvo životního prostředí (ministrstvo za okolje) je navedlo, da je opredelitev pojma matične skupine sekundarnega pomena, saj je za odobritev izjeme odločilen način osnovanja skupine. Glede dokaznega bremena je Ministerstvo životního prostředí (ministrstvo za okolje) navedlo, da ni nerazumno, saj mora lastnik dokazati izvor matične skupine le, če namerava trgovati z naslednjimi generacijami. Organi preverjajo izvor matične skupine v skladu z uveljavljeno prakso v Evropski uniji. Nasprotno mnenje, ki ga zagovarja tožeča stranka, pa olajšuje legitimizacijo matične skupine, ki je bila vzgojena iz osebkov, odvzetih iz narave. V zvezi z lastninsko pravico je Ministerstvo životního prostředí (ministrstvo za okolje) navedlo, da lastništvo starih staršev in njihovih potomcev ni sporno. Lastninska pravica tožeče stranke torej ni kršena, ampak le omejena.
23. Predložitveno sodišče poudarja, da je odločilno vprašanje v tej zadevi, ali opredelitev pojma „matična skupina“ iz člena 1(3) Uredbe št. 865/2006 vključuje vse živali, ki se v posameznem procesu gojitve uporabljajo za razmnoževanje. Če bi Sodišče ta pojem razlagalo široko in vključilo tudi stara starša, ki ju tožeča stranka ne poseduje, drugo vprašanje za predhodno odločanje postane brezpredmetno.
24. Če pa bi Sodišče sprejelo ozko razlago pojma „matična skupina“, omejeno na osebke v posameznem procesu gojitve, je potreben odgovor tudi na drugo postavljeno vprašanje. Z njim želi predložitveno sodišče ugotoviti, ali se pojem „osnovanje“ matične skupine iz člena 54(2) Uredbe št. 865/2006 nanaša le na zakonitost pridobitve zadevnih osebkov ali pa tudi na začetek gojitvene linije.
25. V tem smislu predložitveno sodišče meni, da razlaga, v skladu s katero pojem „osnovanje“ vključuje začetek gojitvene linije zadevnih osebkov, preprečuje legitimizacijo „vprašljivih“ skupin, ki izhajajo iz nepoštenih prenosov. Na drugi strani pa predložitveno sodišče navaja, da v Evropski uniji „nepošten“ prenos ni mogoč. V bistvu meni, da je na podlagi trenutno veljavnega zakonodajnega okvira brez odobritve izjeme nemogoče zakonito pridobiti osebke živali, uvrščene na seznam iz Priloge A k Uredbi št. 865/2006. Poleg tega meni še, da če bi bilo omogočeno preverjanje celotne gojitvene linije, bi bile s tem lastnikom zaščitenih živali naložene nerealistične zahteve, saj bi morali dokazati zakonitost dolge in nejasne genealoške linije.
26. S tretjim vprašanjem želi predložitveno sodišče ugotoviti, ali je mogoče upoštevati posamezne okoliščine, kot je dejstvo, da je tožeča stranka starševske osebke pridobila v skladu s predpisi, in njeno upravičeno pričakovanje, da bo lahko trgovala s potomci, vsaj v Češki republiki. Predložitveno sodišče v zvezi s tem meni, da tudi če bi se CITES v Češki republiki uporabljala v času pridobitve, nacionalna izvedbena zakonodaja ni zahtevala izdaje potrdila v primeru nacionalnega prenosa. Poleg tega se strožja zakonodaja EU, ki zahteva izdajo takega potrdila v primeru prenosa znotraj Evropske unije in znotraj posamezne države članice, ni uporabljala v času, ko je bil opravljen prenos starševskih osebkov.
27. V teh okoliščinah se je Nejvyšší správní soud (vrhovno upravno sodišče) odločilo, da bo prekinilo postopek in Sodišču EU predložilo ta vprašanja za predhodno odločanje:
„1. Ali v ,matično skupino‘ v smislu [Uredbe št. 865/2006] spadajo osebki, ki so starši osebkov, vzrejenih pri določenem rejcu, čeprav ta nikoli ni bil njihov lastnik ali imetnik?
2. Če je odgovor na prvo vprašanje ta, da starševski osebki ne spadajo v matično skupino, ali so pristojni organi pri ugotavljanju, ali je pogoj iz člena 54(2) [Uredbe št. 865/2006], ki se nanaša na osnovanje matične skupine v skladu s predpisi in na način, ki ne škoduje preživetju te vrste v naravi, izpolnjen, upravičeni do tega, da preverijo izvor teh starševskih osebkov in na tej podlagi ocenijo, ali je bila matična skupina osnovana v skladu s pravili iz člena 54(2) te uredbe?
3. Ali se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja iz člena 54(2) [Uredbe št. 865/2006], ki se nanaša na osnovanje matične skupine v skladu s predpisi in na način, ki ne škoduje preživetju te vrste v naravi, lahko upoštevajo druge okoliščine zadeve (zlasti dobrovernost pri prenosu osebkov in upravičeno pričakovanje, da bo mogoče trgovati z njihovimi morebitnimi potomci, po možnosti pa tudi manj omejujoče zakonske določbe, ki so v Češki republiki veljale pred pristopom k Evropski uniji)?“
Analiza
Prvo vprašanje
28. S prvim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali se pojem „matična skupina“ v smislu člena 1(3) Uredbe št. 865/2006 nanaša na starše osebkov, ki jih goji posamezni rejec, čeprav ta ni bil njihov lastnik ali imetnik.
29. V zvezi s tem želim najprej poudariti, da ima opredelitev živalskih osebkov kot „rojeni in gojeni v ujetništvu“ pomembne posledice za njihov status varstva. Dejansko je na podlagi člena 8(1) Uredbe št. 338/97 trgovanje z osebki vrst, uvrščenih na seznam iz Priloge A k navedeni uredbi, prepovedano, člen 8(3)(d) navedene uredbe pa določa, da so lahko osebki živalskih vrst, rojeni in gojeni v ujetništvu, upravičeni do izjeme od prepovedi trgovanja (v nadaljevanju: izjema na podlagi gojitve v ujetništvu). Pristojni upravni organ izda potrdilo o tem (v nadaljevanju: potrdilo o izjemi od prepovedi prodaje).
30. Člen 54 Uredbe št. 865/2006 določa več pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko upravni organ šteje, da so bili osebki rojeni in gojeni v ujetništvu. Natančneje, v skladu s členom 54(2) te uredbe se mora ta organ prepričati, da je bila „matična skupina […] osnovana v skladu s predpisi, ki so se uporabljali zanjo v času pridobitve, in na način, ki ne škoduje preživetju te vrste v naravi“.
31. V obravnavani zadevi ni sporno, da starša osebkov, ki jih je pridobila tožeča stranka (z drugimi besedami stara starša najmlajše generacije papig) ne izpolnjujeta pogojev iz člena 54(2) Uredbe št. 865/2006. Stara starša sta bila dejansko odvzeta iz narave in uvožena v Češko republiko v sumljivih okoliščinah. Vendar pa tožeča stranka navaja, da se pojem „matična skupina“ ne bi smel nanašati na osebke, če v okviru svojega procesa gojitve nikoli ni bila njihov lastnik ali imetnik. Navaja, da bi morali organi preverjati zahteve za odobritev izjeme od prepovedi prodaje le glede pravnega statusa osebkov, ki so del njenega procesa gojitve.
32. V tem smislu želi predložitveno sodišče ugotoviti pomen pojma „matična skupina“ v smislu člena 1(3) Uredbe št. 865/2006. Če naj se pojem razlaga tako, da vključuje vse osebke, ki so bili uporabljeni za namene gojitve navedene linije, ne glede na proces, katerega del so, je treba obravnavati tudi preostali dve vprašanji. Organi morajo pri preučevanju osnovanja matične skupine v smislu člena 54(2) te uredbe že po definiciji upoštevati njene prednike.
33. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba pri razlagi določbe prava EU upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi sobesedilo in cilje ureditve, katere del je.(11)
34. V besedilu člena 1(3) Uredbe št. 865/2006 je pojem „matična skupina“ opredeljen kot „vse živali, ki se v procesu gojitve uporabljajo za razmnoževanje“.
35. Predložitveno sodišče, tako kot Evropska komisija v svojih stališčih, navaja, da se besedilo opredelitve pojma „matična skupina“ nanaša le na živali v posameznem procesu gojitve. Opredelitev se v angleški jezikovni različici dejansko nanaša na živali „in a breeding operation“ (v procesu gojitve), in ne „in any breeding operation“ (v katerem koli procesu gojitve).
36. Primerjalna obravnava raznih jezikovnih različic tako razlago podpira. Francoska različica se nanaša na „un établissement d’élévage“, španska na „un establecimiento“, nemška na „einem Zuchtbetrieb“ in latvijska na „dzīvnieki audzētavā“.(12)
37. Vendar pa besedilna razlaga ni neovrgljiva, saj iz nekaterih drugih jezikovnih različic člena 1(3) Uredbe št. 865/2006 izhaja, da pojem „matična skupina“ pomeni vse živali v „procesu“ gojitve.(13) Dalje, Slovaška republika meni, da se pojem „operation“, kot je uporabljen v angleški različici, nanaša na „proces razmnoževanja“, in ne na posamezen proces gojitve.
38. Glede na očitne razlike med enako verodostojnimi jezikovnimi različicami člena 1(3) Uredbe št. 865/2006 je treba preučiti sobesedilo, v katero je umeščena ta določba, cilje, ki jih ta določba uresničuje, in ureditev, katere del je.(14)
39. Glede sobesedila člena 1(3) Uredbe št. 865/2006 je treba spomniti, da je cilj te uredbe – kot izhaja iz prve uvodne izjave navedene uredbe – med drugim zagotoviti polno skladnost z določbami CITES. Zato je pri razlagi navedene uredbe treba upoštevati določbe CITES, vključno z resolucijami konference pogodbenic CITES (v nadaljevanju: resolucija konference pogodbenic), ki so v pomoč pri razlagi določb navedene konvencije.(15)
40. Na podlagi navedenega je moje stališče, kot sledi. Na eni strani je opredelitev pojma „matična skupina“ v Uredbi št. 865/2006 skoraj enaka opredelitvi iz Resolucije konference pogodbenic št. 10.16. V tej resoluciji je navedeno, da „‚matična skupina‘ procesa pomeni skupno vse živali v procesu, ki se uporabljajo za razmnoževanje“.(16) Zdi se, da iz uporabe določnega člena „the“ v angleški jezikovni različici pred samostalnikoma „živali“ in „proces“ izhaja, da bi bilo treba pojem „matična skupina“ razlagati tako, da vključuje vse živali, uporabljene za razmnoževanje v posameznem procesu gojitve, in ne pri raznih rejcih v nedoločenem številu procesov.
41. Na drugi strani pa je, kot izhaja iz Resolucije konference pogodbenic št. 12.10(17), „proces“ v skladu s postopkom iz te resolucije mogoče registrirati le, če se za osebke, ustvarjene v okviru takega procesa, lahko šteje, da so „gojeni v ujetništvu“, v skladu z določbami Resolucije konference pogodbenic št. 10.16(18). Iz določb prvonavedene resolucije in njenih prilog dovolj jasno izhaja, da procesa gojitve v ujetništvu ni mogoče razumeti kot „proces“.(19)
42. Iz razloga celovitosti je lahko v pomoč tudi informacija, da se tudi na drugih pravnih področjih, zlasti na področju prava kmetijstva EU, pojem „proces gojitve“ razlaga podobno. V Uredbi (EU) 2016/1012(20) podoben pojem „rejsko podjetje“ pomeni „katero koli združenje rejcev, rejsko organizacijo, zasebno podjetje, ki deluje v zaprtem proizvodnem sistemu, ali javni organ […]“.
43. Posledično, preučitev okvira, v katerega spada Uredba št. 865/2006, potrjuje razlago, da pojem „matična skupina“ v smislu člena 1(3) te uredbe vključuje vse živali v posameznem procesu gojitve. Navedeni pojem pa se ne nanaša na starše osebkov, ki jih goji posamezni rejec, če ta ni bil njihov lastnik ali imetnik.
44. Tudi iz cilja člena 1(3) Uredbe št. 865/2006 in zakonodaje, katere del je, izhaja ožje razumevanje pojma „matična skupina“. Opredelitev tega pojma ima posledice za opredelitev predmeta presoje organov, kadar ti ocenjujejo, ali je bila matična skupina osnovana v skladu s pogoji iz člena 54(2) Uredbe št. 865/2006. Predmet presoje bi moral biti določen, natančen in konkreten.
45. S tega vidika in tudi če sprejmemo razlago Slovaške republike, da angleški pojem „breeding operation“ pomeni „proces“, s čimer pa se ne strinjam, menim, da je jasno, da tak proces ne more biti neomejen, ampak bi moral biti jasno omejen na posamezni proces.
46. Vendar pa Slovaška republika trdi, da bi morala iz preučitve splošnega cilja Uredbe št. 865/2006, torej varstva ogroženih vrst, izhajati drugačna ugotovitev. Menim, da na podlagi cilja te uredbe pojma „matična skupina“ ni mogoče razlagati v nasprotju s pomenom tega pojma v zakonodajnem okviru, katerega del je. V vsakem primeru pa razlaga pojma „matična skupina“, kot jo predlagam, ne posega v uresničevanje cilja varstva ogroženih vrst. Kot bo razloženo v okviru drugega in tretjega vprašanja, se ta cilj upošteva tako, da lahko pristojni upravni organ preuči tudi prednike matične skupine, kadar ugotavlja, ali je osebek neke živalske vrste upravičen do izjeme na podlagi gojitve v ujetništvu.
47. Glede na zgoraj navedeno ugotavljam, da se pojem „matična skupina“ v smislu člena 1(3) Uredbe št. 865/2006 nanaša na vse živali v posameznem procesu gojitve. Ta pojem se torej sam po sebi ne nanaša na starše osebkov, ki jih goji posamezni rejec, če ta ni bil njihov lastnik ali imetnik.
Drugo in tretje vprašanje
48. V drugem in tretjem vprašanju predložitveno sodišče v bistvu na eni strani sprašuje, ali je pristojni upravni organ upravičen preveriti izvor matične skupine, da lahko ugotovi, ali je bila ta osnovana v skladu s predpisi in na način, ki ne škoduje preživetju zadevne vrste v naravi, v smislu člena 54(2) Uredbe št. 865/2006. Na drugi strani pa sprašuje, ali so v okviru take ocene odločilne posebne okoliščine zadeve, na primer dobrovernost rejca, njegova upravičena pričakovanja, da bo mogoče trgovati s potomci, ter manj omejujoča zakonodaja, ki se je v Češki republiki uporabljala pred pristopom države k Evropski uniji.
49. Kot bom poskušala dokazati v analizi, bi organi morali biti upravičeni preveriti izvor matične skupine. Če menijo, da v posameznih okoliščinah pogoji iz člena 54(2) Uredbe št. 865/2006 niso izpolnjeni, bi morali imeti možnost zavrniti odobritev izjeme od prepovedi trgovanja. Menim, da bi glede na splošno pravilo o prepovedi trgovanja z ogroženimi vrstami organi morali imeti na voljo vsa orodja, s katerimi lahko preverijo kazalnike tveganja in jih ne spregledajo.
(a) Pristojnost upravnega organa preveriti prednike matične skupine
50. Že na začetku je treba navesti, da iz ustaljene sodne prakse Sodišča(21) izhaja, da je pri razlagi določbe prava EU treba upoštevati ne le njeno besedilo, temveč tudi njeno sobesedilo in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je.
51. Prvič, glede besedila člena 54(2) Uredbe št. 865/2006 je treba poudariti, da je v določbi uporabljen pojem „osnovanje“ matične skupine, ki je precej širok. Zato ga je mogoče razumeti tako, da vključuje preverjanje dogodkov iz preteklosti, zlasti tudi prednikov osebkov.
52. Drugič, glede sobesedila navedene določbe je najprej pomembno spomniti, da člen 8(1) Uredbe št. 338/97 vsebuje splošno pravilo o prepovedi vsakršne komercialne uporabe osebkov vrst, uvrščenih na seznam iz Priloge A k navedeni uredbi. Izjeme, navedene v členu 8(3) te uredbe, vključno z izjemo glede osebkov živalskih vrst, rojenih in gojenih v ujetništvu, se lahko odobrijo za vsak primer posebej. Prepoved trgovanja z ogroženimi vrstami je izraz temeljnega načela CITES, v skladu s katerim je mogoče trgovanje z osebki vrst, ki jim grozi izumrtje, odobriti le „v izjemnih okoliščinah“.(22) Glede na to, da je osnovno pravilo prepoved trgovanja z ogroženimi vrstami, odobritev izjeme od tega pravila glede vrst, rojenih v ujetništvu, pa je izjema, je treba tako izjemo razlagati ozko.
53. Dalje, člen 8(3)(d) Uredbe št. 338/97 omogoča, vendar ne zahteva odobritve izjem od prepovedi, ki jo določa.(23) Iz navedene določbe jasno izhaja, da je odobritev izjeme na podlagi gojitve v ujetništvu le možnost, ki jo imajo države članice.(24)
54. V tem smislu je treba poudariti, da iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da lahko države članice v zvezi z vrstami iz Priloge A k Uredbi št. 338/97 na svojem ozemlju določijo splošno prepoved vse komercialne uporabe osebkov, rojenih in gojenih v ujetništvu.(25) Če je tako, bi bilo treba a fortiori upoštevati, da kadar so odobrene izjeme od prepovedi trgovanja z vrstami, uvrščenimi na seznam, imajo organi široko polje proste presoje glede metod, ki jih uporabijo pri presoji, ali so osebki upravičeni do izjeme.
55. Nazadnje, poudariti je treba, da člen 55 Uredbe št. 865/2006 določa, da se lahko pristojni organ po prostem preudarku odloči zahtevati analizo vzorcev, če meni, da je treba za namene člena 54 določiti prednike osebka z analizo krvi ali drugih tkiv. Navedena določba podpira ugotovitev, da organi pri ugotavljanju, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 54(2) te uredbe, lahko preverijo prednike matične skupine.
56. Tretjič, glede cilja Uredbe št. 865/2006 je treba vedeti, da je ta uredba namenjena izvajanju Uredbe št. 338/97. Namen ureditve varstva, ki je bila z navedenima uredbama uvedena za osebke vrst iz Priloge A k Uredbi št. 338/97, je, da se zagotovi čim širše varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi ob upoštevanju ciljev, načel in določb CITES.(26) Razlaga, v skladu s katero lahko organi preverijo prednike osebkov v okviru vloge za izdajo potrdila o izjemi od prepovedi prodaje, prispeva k doseganju cilja navedenih uredb.
57. Prav tako menim, da je še zlasti pomembno poudariti, da pogoji za opredelitev, da je bil osebek živalske vrste rojen in gojen v ujetništvu, kot so določeni v členu 54(2) Uredbe št. 865/2006, ustrezajo pogojem iz točke 2(b)(ii)(A) Resolucije konference pogodbenic št. 10.16. Navedena resolucija je bila sprejeta na podlagi pomisleka, da „je veliko primerov trgovine z osebki, za katere se opredeli, da so gojeni v ujetništvu, še vedno v nasprotju s [CITES] in resolucijami konference pogodbenic ter da lahko ti škodijo preživetju prostoživečih osebkov zadevnih vrst“. Razlaga, na podlagi katere lahko organi preverijo izvor matične skupine, je skladna z nameni konference pogodbenic CITES, ki je okrepiti varstvo osebkov, gojenih v ujetništvu.
58. Vsaka druga razlaga bi bila v nasprotju z zgoraj navedenimi cilji. Tako kot predložitveno sodišče so tudi Evropska komisija, Češka republika in Slovaška republika v svojih pisnih stališčih poudarile, da je treba preprečiti tveganje preproste „legitimizacije“ ali „pranja“ osebkov, ki so predmet nezakonite trgovine. Dejansko bi zadoščalo, da rejec pridobi potomca osebka, odvzetega iz narave, da bi nadaljnja trgovina postala zakonita.(27) S tega vidika menim, da navedbe predložitvenega sodišča, da naj „nepošteni“ prenosi ne bi bili mogoči znotraj Evropske unije, niso prepričljive.
59. Glede na zgoraj navedeno menim, da organi lahko preverijo prednike matične skupine, da bi preverili, kako je bila ta osnovana v smislu člena 54(2) Uredbe št. 865/2006.
(b) O praktičnih vidikih in dokaznem bremenu glede ugotavljanja prednikov matične skupine
60. Na tem mestu je pomembno obravnavati pomisleke predložitvenega sodišča glede praktičnih vidikov preverjanja prednikov matične skupine s strani organov. Navedeni pomisleki v neki meri sledijo navedbam tožeče stranke iz njenih pisnih stališč.
61. Strinjam se s Češko republiko in Komisijo, ki v svojih pisnih stališčih in v odgovoru na vprašanje Sodišča poudarjata, da se preverjanje organov lahko razširi na čas, ko so bili prvi osebki odvzeti iz narave. Kot je navedeno v točki 51 teh sklepnih predlogov, je pojem „osnovanje“ matične skupine iz člena 54(2) Uredbe št. 865/2006 zelo širok. Njegov pomen lahko torej vključuje preverjanje celotne gojitvene linije, vse do osebkov, vzetih iz narave. Dalje, kot Komisija pravilno poudarja v svojem odgovoru na vprašanje Sodišča, je pojem „predniki“, uporabljen v členu 55 Uredbe št. 865/2006, širši od pojma „starši“, ki je uporabljen v členu 54(1)(a) navedene uredbe. Iz pojma „predniki“ torej izhaja, da bi organi morali imeti pristojnost razširiti svojo preiskavo na čas, ko so bili osebki odvzeti iz narave, tako kot v primeru starih staršev v obravnavani zadevi.
62. Čas, ki je morda pretekel, odkar so bili prvi predniki odvzeti iz narave, po mojem mnenju sam po sebi ni odločilen v okoliščinah, v katerih predlagana dejavnost vključuje trgovino. Uredba št. 338/97 že vsebuje določbe o posebnih okoliščinah, v katerih lahko organi odobrijo izjemo glede na čas, ki je pretekel. Tak primer so „obdelani osebki, pridobljeni več kakor 50 let prej“,(28) v smislu člena 2(w) Uredbe št. 338/97. Vendar pa zadevni osebki ne spadajo na področje uporabe navedene izjeme.
63. Tožeča stranka meni, da zahteva dokazati zakonitost celotne gojitvene linije pomeni nerazumno dokazno breme. Menim, da ni tako.
64. V tem smislu je treba spomniti, kot je navedeno v točki 30 teh sklepnih predlogov, da člen 54(2) Uredbe št. 865/2006 določa dva pogoja glede osnovanja matične skupine, ki ju morajo presojati upravni organi. Prvi se nanaša na osnovanje matične skupine „v skladu s predpisi, ki so se uporabljali zanjo v času pridobitve“ (preverjanje zakonitosti pridobitve). Drugi pa se nanaša na osnovanje matične skupine „na način, ki ne škoduje preživetju te vrste v naravi“ (preverjanje neškodovanja preživetju). Ta dva vidika se ne nanašata le na vprašanje, ali naj se šteje, da so osebki rojeni in gojeni v ujetništvu. Odražata splošen pristop k urejanju trgovine, kot je določen v Uredbi št. 338/97 in CITES.(29)
65. V okviru preverjanj organov v skladu s členom 54(2) Uredbe št. 865/2006 je pomembno navesti, da je preverjanje prednikov očitno stalna praksa, kot sta v svojih pisnih stališčih navedli Češka republika in Evropska komisija.
66. Češka republika in Evropska komisija v bistvu pojasnjujeta, da rejcem ni treba sistematično dokazovati zakonitosti vseh prednikov matične skupine. Organi opravijo oceno tveganja glede na okoliščine vsakega primera.(30) Pri izvajanju take ocene tveganja bi bilo treba „intenzivnost preverjanja določiti […] glede na stopnjo tveganja za vrsto (tveganje škode, vpletenost v nezakonito trgovino itd.)“.(31) Evropska komisija v svojem pisnem odgovoru na vprašanje Sodišča navaja nekaj primerov zadevnih kazalnikov tveganja, na podlagi katerih bi morali biti organi še posebno pozorni. Taki kazalniki tveganja vključujejo: nenadno povečanje ali velik obseg trgovine z osebki, za katere se trdi, da so iz ujetništva; navajanje, da so osebki gojeni v ujetništvu, čeprav izhajajo iz podjetij, katerih letna produkcija presega običajno raven, ob upoštevanju velikosti starševske populacije in zmožnosti za razmnoževanje zadevne vrste; osebki, katerih velikost ali stanje ne ustrezata predloženim podatkom o razmnoževanju; ali dvom glede zakonitosti izvora izvorne skupine, ki je morda bila pridobljena, še preden je zadevna država postala pogodbenica CITES. Evropska komisija je navedla tudi, da trenutno z državami članicami sodeluje pri pripravi smernic z zadevnimi primeri kazalnikov tveganja.
67. Evropska komisija je poudarila tudi, da kadar organi presojajo, ali izdati potrdilo o izjemi od prepovedi prodaje, upoštevajo zahteve glede „verige skrbništva“.(32) Tako preverjanje vključuje dokumentacijo o zakonitosti pridobitve matične skupine. V tem smislu se ne zdi nerazumno zahtevati, da mora rejec biti sposoben dokazati zakonitost pridobitve na podlagi evidence o gojitvi. Evropska komisija je v odgovoru na vprašanje Sodišča tudi pojasnila, da če dokumentacija ne obstaja, je zakonitost verige skrbništva mogoče dokazati tudi na druge načine.
68. Spomniti je treba tudi, da je Sodišče glede osebkov vrst, uvrščenih na seznam iz Priloge B k Uredbi št. 338/97, ugotovilo, da so pristojni organi držav članic tisti, ki določajo, s katerimi dokaznimi sredstvi se lahko dokaže, da je pogoj zakonite pridobitve takih osebkov izpolnjen.(33) Menim, da bi bilo treba po analogiji enako utemeljitev uporabiti tudi glede osebkov vrst, uvrščenih na seznam iz Priloge A k isti uredbi, pri tem pa upoštevati dejstvo, da v slednji ni določeno, s katerimi dokaznimi sredstvi se lahko dokazuje zakonita pridobitev navedenih osebkov.
69. Glede referenčne točke za preverjanje zakonitosti pridobitve iz določb člena 54(2) Uredbe št. 865/2006 izhaja, da bi morali organi upoštevati pravne določbe, ki so se uporabljale na datum pridobitve vsakega osebka, in sicer v vsaki generaciji posebej. Glede referenčne točke preverjanja neškodovanja je treba ugotoviti, da ta v tem členu ni posebej določena. Ob neobstoju take določbe se lahko kot referenčna točka upošteva ista točka kot pri preverjanju zakonitosti pridobitve, torej datum pridobitve izvirnih osebkov. Vendar pa je preverjanje neškodovanja precej široko in lahko vključuje več metod ocenjevanja.(34) Zdi se, da je zaradi narave takega preverjanja ustrezneje upoštevati razvoj vrste v posameznem obdobju, in ne določenega datuma. S tega vidika se zdi primerneje, da se roki ne postavijo. Zato se strinjam s pristopom Komisije, navedenim v odgovoru na vprašanje Sodišča, da bi moralo biti organom omogočeno upoštevati status vrste v času ocenjevanja, da se omogoči sprejetje veljavne ugotovitve. Taka razlaga zagotavlja, da „preverjanje neškodovanja temelji na najboljših razpoložljivih znanstvenih informacijah“.(35)
70. Nazadnje želim glede preverjanja organov navesti še, da morajo ti v vsakem primeru zagotoviti skladnost z načelom prava EU, ki se nanaša na dobro upravljanje, ki vsebuje zahteve, ki jih morajo države članice spoštovati, ko izvajajo pravo EU. Med temi zahtevami ima obveznost obrazložitve odločb, ki jih sprejmejo nacionalni organi, poseben pomen, ker naslovnikom teh odločb omogoča, da varujejo svoje pravice in da se ob popolnem poznavanju zadeve odločijo, ali je zoper navedene odločbe smiselno vložiti pravno sredstvo v sodnem postopku. Ta obveznost je nujna tudi za to, da se sodiščem omogoči, da izvajajo nadzor nad zakonitostjo navedenih določb, in gre torej za enega od pogojev za učinkovit sodni nadzor, ki ga zagotavlja člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).(36) V obravnavani zadevi v spisu ni nobenih elementov, iz katerih bi izhajala kršitev obveznosti obrazložitve ali kakršna koli druga nepravilnost v postopku, ki ga je izvedel pristojni upravni organ. Ta organ je zavrnil odobritev izjeme od prepovedi trgovanja z zadevnimi osebki na podlagi priporočila strokovnega organa, naj se izjema ne odobri.
71. Glede na navedeno menim, da stališče, da pristojni upravni organ lahko preverja izvor osebkov, ko odloča o tem, ali izdati potrdilo o izjemi od prepovedi prodaje, ne pomeni nalaganja nerazumnega dokaznega bremena rejcem.
(c) Upoštevnost posebnih okoliščin zadeve pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz člena 54(2) Uredbe št. 865/2006
72. V zadnji točki analize bom obravnavala tretje vprašanje predložitvenega sodišča, ki se nanaša na upoštevnost posebnih okoliščin zadeve pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz člena 54(2) Uredbe št. 865/2006. Po navedbah predložitvenega sodišča take posebne okoliščine vključujejo (domnevno) upravičena pričakovanja rejca glede pravice do trgovanja s potomci starih staršev, njegovo dobro vero glede zakonitosti pridobitve ali manj strogo zakonodajo, ki se je v Češki republiki uporabljala pred njenim pristopom k Evropski uniji.
73. Po mojem mnenju nobena od zgoraj navedenih okoliščin sama po sebi ne upravičuje manj strogega pristopa upravnega organa in odobritve izjeme, na podlagi katere bi bila trgovina z zadevnimi osebki mogoča.
74. Najprej, pogoji iz člena 54(2) Uredbe št. 865/2006, ki jih morajo organi preveriti, da bi se lahko štelo, da so bili osebki rojeni in vzgojeni v ujetništvu, se ne nanašajo na rejca, ampak na osnovanje matične skupine. Še več, navedeni pogoji so kumulativni. Tudi če organi ugotovijo, da je bila matična skupina v času pridobitve osnovana v skladu s predpisi, taka ugotovitev sama po sebi še ne zadošča za odobritev izjeme. Kot sem navedla zgoraj,(37) mora upravni organ pri preverjanju neškodovanja upoštevati tudi posodobljene dokaze o stanju vrste.
75. Na podlagi navedenih pogojev menim, da obstoj manj strogega zakonodajnega okvira, ki se je uporabljal v času pridobitve matične skupine pred pristopom države k Evropski uniji,(38) ni razlog, da upravni organ odobri izjemo od prepovedi trgovine z zadevnim osebkom. Poleg tega bi bilo treba poudariti tudi, da se je v času pridobitve zadevnih osebkov CITES v Češki republiki že uporabljala. Tožeča stranka tudi ni zatrjevala, da so zadevni osebki upravičeni do izjeme, ker gre za „osebke iz časov pred konvencijo“, torej osebke vrst, uvrščenih na seznam, ki so bili pridobljeni, še preden se je CITES zanje uporabljala.(39)
76. Natančneje, v zvezi z domnevnim upravičenim pričakovanjem rejca je treba ugotoviti, da CITES „nikakor“ ne vpliva na pravico pogodbenic sprejeti strožje domače ukrepe, ki se nanašajo na pogoje trgovanja z vrstami iz Dodatka I k navedeni konvenciji, „ali popolno prepoved teh dejavnosti“.(40) Trgovci torej ne bi smeli imeti upravičenih pričakovanj, da bo zakonodajni okvir ostal enak, ko se odločijo za trgovanje z osebki, za katere velja splošno pravilo o prepovedi iz CITES. Namesto tega morajo rejci dokazati ustrezno skrbnost, kadar nameravajo sodelovati pri takšni trgovini.(41)
77. Predložitveno sodišče sprašuje, ali dejstvo, da tožeča stranka ne more trgovati z zadevnimi osebki, pomeni kršitev njene lastninske pravice v smislu člena 17 Listine. Vendar pa v skladu z ustaljeno sodno prakso(42) lastninska pravica ni absolutna in jo je treba obravnavati glede na njeno družbeno funkcijo. Njeno izvrševanje je posledično mogoče omejiti, če te omejitve dejansko ustrezajo ciljem v splošnem interesu in glede na zastavljene cilje niso nesorazmeren in nedopusten ukrep, ki ogroža bistvo tako zagotovljene pravice. Glede zgoraj navedenih ciljev v splošnem interesu je treba ugotoviti, da je varstvo prostoživečih vrst eden od takih ciljev,(43) zato je z njim mogoče upravičiti omejitev izvrševanja lastninske pravice. Glede načela sorazmernosti zadostuje, če navedem, da Uredba št. 338/97 in Uredba št. 865/2006 zagotavljata ravnovesje med zahtevami navedene pravice in zahtevami glede varstva prostoživečih vrst. Zato menim, da lastninska pravica tožeče stranke ni bila kršena.
78. Prav tako je treba poudariti, da je lahko tožeča stranka obdržala osebke in da ji ni bila izrečena nobena upravna ali kazenska sankcija. Zato menim, da pri obravnavani zadevi ni potrebna nadaljnja analiza upoštevanja načela sorazmernosti.
79. Vendar pa tožeča stranka trdi, da ima njena dejavnost gojenja pozitiven učinek na okolje. Po njenem mnenju trgovina z zadevnimi osebki, gojenimi v ujetništvu, zmanjšuje povpraševanje po nezakonito pridobljenih osebkih, odvzetih iz narave. Menim, da ta trditev ni dokazana. Člen 8(3)(f) Uredbe št. 338/97 zlasti določa, da je mogoče odobriti izjemo od prepovedi trgovanja, če so osebki „namenjeni gojenju ali razmnoževanju v korist ohranjanja obravnavane vrste“. Vendar pa iz spisa ne izhaja in tudi pred Sodiščem ni bilo zatrjevano, da je rejec organe zaprosil za odobritev izjeme na podlagi navedene določbe. V vsakem primeru, kot je navedla Češka republika v svojem pisnem odgovoru na vprašanje Sodišča, navedena določba temelji na predpostavki, da je predlagana dejavnost konkretno v korist ohranjanja vrst, kot je na primer sodelovanje pri projektih ohranjanja vrst, ki jih vodijo živalski vrtovi ali kadar se osebki vračajo v naravo.
80. Moj zadnji pomislek se nanaša na upoštevnost časa, ki je pretekel, odkar je bila izvorna skupina odvzeta iz narave. Kot je bilo nakazano že v točki 62 teh sklepnih predlogov, navedeni dejavnik sam po sebi ne bi smel biti odločilen, kadar organi na podlagi ocene tveganja odločijo, da odobritev izjeme ni upravičena. Splošno pravilo, ki prepoveduje komercialne dejavnosti z osebki, uvrščenimi na seznam, ni časovno omejeno. Zaradi popolnosti želim še enkrat poudariti, da obravnavana zadeva ne vključuje kazenskega postopka – v takem primeru bi se načelo zastaranja uporabljalo. Še več, z vidika civilnega prava je treba navesti, da zakonitost pridobitve zadevnih osebkov ni sporna.
81. Glede na navedeno menim, da posebne okoliščine zadeve, kot so tiste, ki jih je izpostavilo predložitveno sodišče, niso upoštevne, kadar organi preverjajo izpolnjevanje pogojev iz člena 54(2) Uredbe št. 865/2006.
Sklepna ugotovitev
82. Glede na zgoraj navedeno predlagam, da bi bilo treba na vprašanja, predložena v predhodno odločanje, odgovoriti tako:
1. Pojem „matična skupina“ v smislu člena 1(3) Uredbe Komisije št. 865/2006 z dne 4. maja 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta št. 338/97, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 2015/870 z dne 5. junija 2015, se nanaša na vse živali v posameznem procesu gojitve. Navedeni pojem se ne nanaša na starše osebkov, ki jih goji posamezni rejec, če ta nikoli ni bil njihov lastnik ali imetnik.
2. Pristojni upravni organ lahko preveri izvor matične skupine, da se prepriča, da je bila ta osnovana v skladu s predpisi in na način, ki ne škoduje preživetju te vrste v naravi, v smislu člena 54(2) Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006. Za namene take presoje posebne okoliščine zadeve, kot so dobra vera rejca, njegova upravičena pričakovanja, da bo dovoljena tudi trgovina s potomci, in manj stroga zakonodaja, ki se je v Češki republiki uporabljala pred pristopom te države k Evropski uniji, niso odločilne.
1 Jezik izvirnika: angleščina.
2 Podpisana v Washingtonu (Združene države) 3. marca 1973 (Zbirka pogodb Združenih narodov, zv. 993, št. I‑14537).
3 Bowman, M., „A Tale of Two CITES: Divergent Perspectives upon the Effectiveness of the Wildlife Trade Convention“, Review of European, Comparative & International Environmental Law, zv. 22, 2013, str. 228, ki se sklicuje na Davies P., v: Bowman, M., Davies, P., in Redgwell, C., Lyster’s International Wildlife Law, 2. izdaja, Cambridge University Press, Cambridge, 2010, str. 484 in 533.
4 Kot je navedeno v Resoluciji konference pogodbenic št. 11.3: „Skladnost in izvrševanje“ (Compliance and enforcement).
5 Nellemann, C., in drugi (ur.), The Rise of Environmental Crime – A Growing Threat to Natural Resources, Peace, Development and Security, A UNEP-Interpol Rapid Response Assessment, UNEP, 2016, str. 7.
6 Urad Združenih narodov za droge in kriminal, World Wildlife Crime Report 2020: Trafficking in protected species, Združeni narodi, New York, 2020, str. 3.
7 Prav tam.
8 Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL 1997, L 61, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1320/2014 z dne 1. decembra 2014 (UL 2014, L 361, str. 1).
9 Uredba Komisije (ES) št. 865/2006 z dne 4. maja 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL 2006, L 166, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2015/870 z dne 5. junija 2015 (UL 2015, L 142, str. 3).
10 Uredba Sveta z dne 3. decembra 1982 o izvajanju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (UL 1982, L 384, str. 1).
11 Sodba z dne 8. decembra 2020, Staatsanwaltschaft Wien (Ponarejeni nalogi za nakazila) (C‑584/19, EU:C:2020:1002), točka 49.
12 Moj poudarek.
13 Natančneje, sklicujem se na slovensko, grško in hrvaško različico.
14 Glej v tem smislu sodbo z dne 24. marca 2021, A (C‑950/19, EU:C:2021:230), točki 37 in 38.
15 Glej po analogiji sodbo z dne 12. maja 2021, Hauptzollamt B (Kaviar jesetrovk) (C‑87/20, EU:C:2021:382), točki 30 in 31.
16 Resolucija konference pogodbenic št. 10.16, točka 1(c).
17 Naslov navedene resolucije je „Registration of operations that breed Appendix-I animal species in captivity for commercial purposes“ (Registracija procesov, v katerih se v ujetništvu in za komercialne namene gojijo živalske vrste iz Dodatka I). Ta resolucija se ne izvaja v Evropski uniji, kar pomeni, da registracija komercialnih procesov gojitve v ujetništvu pri sekretariatu CITES ni pogoj za trgovanje v Evropski uniji. Navedena resolucija je torej lahko v pomoč pri razumevanju pojma „proces gojitve“.
18 Resolucija konference pogodbenic št. 12.10, točka 5(a).
19 Priloga I k Resoluciji konference pogodbenic št. 12.10 na primer določa informacije, ki jih mora upravni organ predložiti sekretariatu o procesih, ki se registrirajo, med katerimi so ime in naslov lastnika in vodje procesa gojitve v ujetništvu, datum ustanovitve podjetja ali opis prostorov, v katerih je skupina nameščena. Priloga 3 k navedeni resoluciji vsebuje vzorec obrazca vloge, v katerem je med drugim treba navesti kontaktne podatke lastnika in vodje procesa gojitve v ujetništvu.
20 Uredba (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo ter o spremembi Uredbe (EU) št. 652/2014, direktiv Sveta 89/608/EGS in 90/425/EGS ter razveljavitvi določenih aktov na področju reje živali (Uredba o reji živali) (UL 2016, L 171, str. 66).
21 Glej opombo 11 zgoraj.
22 Člen II(1) CITES.
23 Sodba z dne 23. oktobra 2001, Tridon (C‑510/99, EU:C:2001:559, točka 34).
24 Glej v tem smislu sodbo z dne 23. oktobra 2001, Tridon (C‑510/99, EU:C:2001:559, točka 30).
25 Glej v tem smislu sodbo z dne 23. oktobra 2001, Tridon (C‑510/99, EU:C:2001:559, točka 41).
26 Glej v tem smislu sodbo z dne 4. septembra 2014, Sofia Zoo (C‑532/13, EU:C:2014:2140, točka 34).
27 Primerjaj z Lieberman, S., „Procedures used by the United States of America in making CITES non-detriment findings“, v: Rosser, A., Haywood, M.: Guidance for CITES Scientific Authorities: Checklist to Assist in Making Non-detriment findings for Appendix II Exports (IUCN – Svetovna zveza za varstvo narave, Gland, Švica, in Cambridge, Združeno kraljestvo, 2002), str. 32, ki v zvezi s postopki, uporabljenimi v Združenih državah, navaja: „obstaja […] vse preveč primerov, ko so živali same sicer gojene v ujetništvu, izvorna skupina pa ni bila pridobljena zakonito, zato tudi izvoz potomcev škoduje preživetju te vrste (saj povečuje povpraševanje in spodbuja škodljivo trgovino)“.
28 Člen 8(3)(b).
29 Glede pogojev za izdajo izvoznega dovoljenja za vrste, uvrščene na seznam, glej člen 5(2)(a) in (b) Uredbe št. 338/1997 ter člen IV(2)(a) in (b) CITES. Glej tudi Resolucijo konference pogodbenic št. 18.7 („Legal acquisition findings“ (Preverjanje zakonitosti pridobitve)) in Resolucijo konference pogodbenic št. 16.7 („Non-detriment findings“ (Preverjanje neškodovanja preživetju)).
30 V posebnem okviru preverjanja zakonitosti pridobitve za izvoz vrst, uvrščenih na seznam CITES, je v Resoluciji konference pogodbenic št. 18.7 pojem „ocena tveganja“ opredeljen kot „preverjanje verjetnosti, da osebek vrste, uvrščene na seznam CITES, ni bil zakonito pridobljen“.
31 Lieberman, S., op. cit., str. 30.
32 V posebnem okviru preverjanja zakonitosti pridobitve za namene izvoza vrst, uvrščenih na seznam CITES, je v Resoluciji konference pogodbenic št. 18.7 pojem „veriga skrbništva“ opredeljen tako: „kronološka dokumentacija poslov, ki se nanašajo na odvzem osebka iz narave in nadaljnje lastništvo takega osebka, kolikor je to izvedljivo in v skladu s predpisi in evidencami, ki se uporabljajo“.
33 Sodba z dne 16. julija 2009, Rubach (C‑344/08, EU:C:2009:482, točka 27).
34 Za primerjavo glej Resolucijo konference pogodbenic št. 16.7 (Rev. CoP17), „Preverjanje neškodovanja“.
35 Resolucija konference pogodbenic št. 14.2, „Strateška vizija CITES za obdobje 2008–2013“, cilj 1.5.
36 Sodba z dne 7. septembra 2021, Klaipėdos regiono atliekų tvarkymo centras (C‑927/19, EU:C:2021:700) točka 120.
37 Točka 69.
38 Glej pojasnila predložitvenega sodišča glede tega v točki 26 teh sklepnih predlogov.
39 Izjema za osebke iz časov pred začetkom uporabe konvencije je določena v členu 8(3)(a) Uredbe št. 338/1997. Glej Davies P., op. cit., str. 510.
40 Člen XIV(1)(a) CITES.
41 Povsem drugo vprašanje pa je, ali bi organi morda morali zagotoviti prehodne ukrepe, s katerimi bi trgovcem omogočili prilagoditev. Vendar pa tožeča stranka ni zatrjevala, da so bila njena upravičena pričakovanja kršena na tej podlagi.
42 Glej sodbo z dne 15. januarja 2013, Križan in drugi (C‑416/10, EU:C:2013:8, točka 113).
43 Glej v tem smislu sodbo z dne 19. junija 2008, Nationale Raad van Dierenkwekers en Liefhebbers in Andibel (C‑219/07, EU:C:2008:353, točka 27).