<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑60/15 P</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CC0060</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:778">EU:C:2016:778</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>12</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>12</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI M. SZPUNARJA – ZADEVA C‑60/15 P</P><P>SAINT-GOBAIN GLASS DEUTSCHLAND/KOMISIJA</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Macieja Szpunarja,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20161019">19. oktobra 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑60/15 P</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Saint-Gobain Glass Deutschland GmbH</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Evropski komisiji</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Pritožba</KEYWORD><KEYWORD>Dostop do informacij o okolju</KEYWORD><KEYWORD>Aarhuška konvencija</KEYWORD><KEYWORD>Člen 4(4)(a)</KEYWORD><KEYWORD>Razlogi za zavrnitev dostopa</KEYWORD><KEYWORD>Zaupnost postopkov organov oblasti</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (ES) št. 1367/2006</KEYWORD><KEYWORD>Člen 6(1)</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (ES) št. 1049/2001</KEYWORD><KEYWORD>Člen 4(3) in (5)</KEYWORD><KEYWORD>Varstvo postopka odločanja institucije</KEYWORD><KEYWORD>Nasprotovanje države članice</KEYWORD><KEYWORD>Informacije v zvezi z napravami, na katere se nanaša postopek dodelitve pravic do emisije toplogrednih plinov</KEYWORD><KEYWORD>Delna zavrnitev dostopa</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Družba Saint-Gobain Glass Deutschland GmbH s to pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne <DATE ISO="20141211">11. decembra 2014</DATE>, Saint-Gobain Glass Deutschland/Komisija (T‑476/12, neobjavljena, v nadaljevanju: izpodbijana sodba, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:1059">EU:T:2014:1059</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), s katero je to sodišče zavrnilo njeno tožbo za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije z dne <DATE ISO="20130117">17. januarja 2013</DATE> (GestDem 3273/2012) o delni zavrnitvi zahteve za dostop do dokumenta, ki ga je Zvezna republika Nemčija predložila Komisiji v okviru postopka dodelitve pravic do emisije toplogrednih plinov iz člena 10a Direktive 2003/87/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20031013">13. oktobra 2003</DATE> o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 7, str. 631).</P></NOTE> (v nadaljevanju: sporni sklep).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Zaradi pravnega vprašanja, ki se postavlja s to pritožbo, bo moralo Sodišče preučiti načelo ozke razlage razlogov za zavrnitev dostopa do informacij o okolju<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Ugotavljam, da se to vprašanje postavlja med drugim v zadevi ClientEarth/Komisija (C‑57/16 P), v kateri teče postopek pred Sodiščem.</P></NOTE> iz člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1367/2006<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20060906">6. septembra 2006</DATE> o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="264" PAGE.FIRST="13" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 264, str. 13</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> in razložiti razlog za zavrnitev, ki se nanaša na zaupnost postopkov organov oblasti iz člena 4(4)(a) Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Konvencija, ki je bila podpisana <DATE ISO="19980625">25. junija 1998</DATE> v Aarhusu (Danska), je bila v imenu Evropske skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 2005/370/ES z dne <DATE ISO="20050217">17. februarja 2005</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="124" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2005">UL 2005, L 124, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 4 Aarhuške konvencije določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="004.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Če so zahtevane okoljske informacije, pogodbenica v skladu z odstavki tega člena zagotovi, da jih organi javne oblasti v okviru notranje zakonodaje dajo na razpolago javnosti, […]:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>ne da bi bilo treba navesti interes;</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="004.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA><P>Zahtevek za okoljske informacije se lahko zavrne, če bi razkritje škodljivo vplivalo:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>na zaupnost postopkov organov javne oblasti, če tako zaupnost predvideva notranja zakonodaja;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P></ALINEA><ALINEA>Omenjene razloge za zavrnitev je treba razlagati omejevalno ob upoštevanju javnega interesa za razkritje in ob upoštevanju, ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20010530">30. maja 2001</DATE> o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).</P></NOTE> naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Izjeme<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>, v odstavkih 3 in 5 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="004.003"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>3.</NO.PARAG><ALINEA>Dostop do dokumenta, ki ga je institucija pripravila ali prejela za notranjo rabo in se nanaša na zadevo, o kateri institucija [še] ni odločala [odločila], se zavrne, če bi razkritje resno oslabilo postopek odločanja institucije, razen če ne prevlada javni interes za razkritje.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="004.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Država članica lahko institucijo prosi, naj ne razkrije dokumenta, ki izvira iz te države članice, brez njenega predhodnega soglasja.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 6 Uredbe št. 1367/2006, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Uporaba izjem v zvezi z zahtevami za dostop do informacij o okolju<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>V zvezi s prvo in tretjo alineo člena 4(2) Uredbe […] št. 1049/2001 se z izjemo preiskav, predvsem tistih, povezanih z domnevnimi kršitvami prava [Unije], šteje, da prevlada javni interes za razkritje, če se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje. V zvezi z ostalimi izjemami iz člena 4 Uredbe […] št. 1049/2001 se razlogi za zavrnitev razlagajo restriktivno, ob upoštevanju javnega interesa za razkritje in ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Dejansko stanje spora, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je mogoče opisati tako:</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Družba Saint-Gobain Glass Deutschland je dejavna na svetovnem trgu stekla in upravlja naprave, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2003/87.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Pritožnica je z dopisom z dne <DATE ISO="20120703">3. julija 2012</DATE> od Evropske komisije zahtevala razkritje dokumenta, ki ga je Zvezna republika Nemčija predložila v okviru postopka dodelitve brezplačnih pravic do emisije iz člena 10a Direktive 2003/87. Ta dokument vsebuje informacije v zvezi z nekaterimi napravami pritožnice na nemškem ozemlju, predvsem podatke o <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>začetnih nameščenih zmogljivostih<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> in začasnem številu pravic do emisije, ki so bile dodeljene za obdobje od 2013 do 2020.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Pritožnica je po zavrnitvi prvotne zahteve z dopisom z dne <DATE ISO="20120807">7. avgusta 2012</DATE> vložila potrdilno prošnjo za dostop do dokumentov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Nemški organi so objavili nekatere zadevne informacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Komisija je s spornim sklepom dovolila delni dostop do zahtevanih informacij, in sicer do informacij, ki so jih objavili nemški organi, in do nekaterih drugih nebistvenih informacij, zavrnila pa je dostop do preostanka navedenih informacij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Prvič, Komisija je sklep o zavrnitvi utemeljila na členu 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001, pri čemer je menila, da bi razkritje vseh zahtevanih informacij resno oslabilo njen postopek odločanja, ki je še potekal in je takrat zadeval skoraj 12.000 naprav v 27 državah članicah. Po mnenju Komisije bi sporočitev vseh teh informacij omogočila javnosti in predvsem zadevnim podjetjem, da postavijo vprašanja ali izrazijo očitke v zvezi z informacijami, ki jih predložijo države članice, kar bi lahko vplivalo na postopek odločanja v Komisiji in državah članicah. Ti vplivi pa bi lahko resno zavlekli navedeni postopek odločanja ter škodili dialogu med Komisijo in državami članicami.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Komisija ni ugotovila prevlade javnega interesa v smislu člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001, s katero bi bilo mogoče upravičiti razkritje zahtevanih informacij, pri čemer je pojasnila, da so bili interesi, na katere se je v zahtevi sklicevala pritožnica, zgolj zasebni. V obravnavani zadevi so bili prednostni interesi to, da se zagotovi sprejemanje odločitev brez zunanjih vplivov ter da se ohrani zaupanje med Komisijo in nemškimi organi. Poleg tega je Komisija spomnila, da so nemški organi velik del zahtevanih informacij že objavili, navedla pa je tudi, da je javnost torej imela dostop do glavnih elementov osnutka usklajene dodelitve brezplačnih pravic do emisije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Nazadnje, Komisija je pojasnila, da tudi če bi se informacije, ki jih je zahtevala pritožnica, štele za informacije o okolju, v členu 6 Uredbe št. 1367/2006 ni nobene določbe, na podlagi katere bi bilo mogoče izključiti uporabo izjeme iz člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Drugič, ker je zahtevane informacije pripravila Zvezna republika Nemčija, se je Komisija za namene člena 4(5) Uredbe št. 1049/2001 posvetovala z navedeno državo članico, ki je nasprotovala njihovemu razkritju. Ta država članica je svoje nasprotovanje utemeljila tako, da se je sklicevala na izjemo iz člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001. Zvezna republika Nemčija je predvsem trdila, da Komisija še ni sprejela sklepa o zadevnih informacijah in da je pritisk za izdajo sklepa v roku velik. Komisija je te razloge štela za <HT TYPE="ITALIC">prima facie</HT> upoštevne.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Pritožnica je <DATE ISO="20121031">31. oktobra 2012</DATE> pri Splošnem sodišču vložila tožbo zoper sklep Komisije o zavrnitvi dostopa zaradi molka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Po sprejetju spornega sklepa je pritožnica predlog iz tožbe na prvi stopnji prilagodila tako, da se je nanašal na razglasitev ničnosti tega sklepa.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Pritožnica je v utemeljitev tožbe v bistvu uveljavljala dva tožbena razloga, pri čemer se je prvi nanašal na kršitev člena 4(3) Uredbe št. 1049/2001 v povezavi s členom 6(1) Uredbe št. 1367/2006, drugi pa na kršitev člena 4(5) Uredbe št. 1049/2001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je tožbo v izpodbijani sodbi zavrnilo kot neutemeljeno, pritožnici pa je naložilo plačilo stroškov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlogi strank</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Pritožnica s pritožbo Sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijano sodbo, razglasi ničnost spornega sklepa ali, podredno, zadevo vrne v odločanje Splošnemu sodišču, in Komisiji naloži plačilo stroškov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Komisija predlaga zavrnitev pritožbe in naložitev plačila stroškov pritožnici.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Analiza pritožbe</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja dva razloga, pri čemer se prvi nanaša na napačno razlago člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 v povezavi s členom 6(1) Uredbe št. 1367/2006, drugi pa na napačno uporabo člena 4(5) Uredbe št. 1049/2001.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Prvi pritožbeni razlog</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Trditve strank</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Pritožnica trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je preširoko razlagalo razlog za zavrnitev dostopa iz člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 v povezavi s členom 6(1) Uredbe št. 1367/2006.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Navaja, da je Splošno sodišče napačno menilo, da se lahko institucija na ta razlog za zavrnitev sklicuje v zvezi z dokumentom, ki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>se nanaša na zadevo, o kateri institucija še ni odločila<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, in da njegova uporaba torej ni omejena na dokumente, pripravljene v okviru postopka odločanja organa oblasti, temveč je razširjena tudi na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>dokumente, neposredno povezane z vprašanji, ki se obravnavajo v navedenem postopku odločanja<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> (točki 87 in 88 izpodbijane sodbe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Pritožnica trdi, da je ta razlaga, ki temelji na sodni praksi, ki ne spada na področje dostopa do informacij o okolju, v nasprotju s ciljem Aarhuške konvencije, in sicer da postane postopek odločanja organov oblasti na okoljskem področju pregleden in da se javnosti omogoči vplivanje na ta postopek. Po mnenju pritožnice je obrazložitev izpodbijane sodbe, da je treba zagotoviti nemoten potek upravnih postopkov in njihovo varstvo pred zunanjimi pritiski (točka 81 izpodbijane sodbe), nezdružljiva s tem ciljem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Pritožnica meni, da se z upoštevno določbo Aarhuške konvencije, in sicer z njenim členom 4(4)(a), ne varuje celoten upravni postopek, temveč le zaupnost posvetovanj. Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>postopki<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> zadeva samo notranji postopek posvetovanja in odločanja tega organa, ki je povezan s sprejemanjem meritorne odločitve, ne pa tudi dejstev, na podlagi katerih ta postopek poteka, ki niso varovana. Samo z možnostjo, da lahko to razkritje informacij vzbudi vprašanja in očitke, ni mogoče upravičiti zavrnitve dostopa do dokumentov, saj so ta vprašanja in očitki nujno povezani s ciljem preglednosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Komisija se sprašuje o dopustnosti prvega pritožbenega razloga. Prvič, po njenih trditvah ni dopustno, da se pritožnica v tej fazi sklicuje na domnevno nezdružljivost Uredbe št. 1367/2006 z Aarhuško konvencijo. Drugič, navaja, da če se pritožnica namerava sklicevati na obveznost razlage v skladu z navedeno konvencijo, bi bil to nov razlog, na katerega se pritožnica ni sklicevala pred Splošnim sodiščem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Komisija glede utemeljenosti trdi, da je razlaga člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 v povezavi s členom 6(1) Uredbe št. 1367/2006, ki jo je Splošno sodišče uporabilo v izpodbijani sodbi, pravilna. Meni, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>postopki organov javne oblasti<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> iz člena 4(4)(a) Aarhuške konvencije ni omejen na postopek posvetovanja organov. Komisija meni, da tudi če v dokumentu, kakršen je predmet spornega sklepa, ni opisano notranje posvetovanje organa oblasti, ampak samo podlaga za te postopke, se lahko dostop do tega dokumenta v skladu s členom 4(4)(a) Aarhuške konvencije zavrne.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Dopustnost</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Komisija izpodbija dopustnost prvega pritožbenega razloga, pri čemer trdi, da so trditve, ki se nanašajo na člen 4(4)(a) Aarhuške konvencije, nov razlog, ki je prvič naveden v fazi pritožbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Naj opozorim, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da stranka pred Sodiščem ne more prvič navajati razloga, na katerega se pred Splošnim sodiščem ni sklicevala. Pristojnost Sodišča je v okviru odločanja o pritožbi načeloma omejena na preizkus presoje Splošnega sodišča glede razlogov, ki so bili navedeni pred njim. Vendar se ta omejitev ne nanaša na trditve, ki so le razširitev trditev, ki so bile navedene že na prvi stopnji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140410">10. aprila 2014</DATE>, <NAME.CASE>Areva in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑247/11 P in C‑253/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:257">EU:C:2014:257</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0113">113</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0114">114</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Pritožnica se je v obravnavani zadevi pred Splošnim sodiščem sklicevala na kršitev člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 v povezavi s členom 6(1) Uredbe št. 1367/2006, pri čemer je trdila, da je treba razloge za zavrnitev dostopa razlagati ozko. Sklicevala se je na namen Uredbe št. 1367/2006, ki je zagotoviti izvajanje Aarhuške konvencije. Trdila je, da iz razloga, ki ga je navedla Komisija, ni mogoče zavrniti dostopa do dejanskih informacij, ki se ne nanašajo na postopek odločanja v ožjem smislu, temveč le na dejansko podlago za ta postopek (glej predvsem točki 41 in 86 izpodbijane sodbe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Pritožnica se v okviru prvega pritožbenega razloga sklicuje na podobne trditve, pri čemer poleg tega trdi, da razlaga, ki jo podpira, izhaja tudi iz člena 4(4)(a) Aarhuške konvencije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Ugotavljam, da iz trditev pritožnice, ki jih je navedla na obravnavi, izhaja, da se na Aarhuško konvencijo ne sklicuje za izpodbijanje veljavnosti Uredbe št. 1367/2006, kar bi dejansko spremenilo obseg spora, temveč se opira le na obveznost, da se ta uredba razlaga v skladu z Aarhuško konvencijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Ker pa se je pritožnica na prvi stopnji sklicevala na kršitev člena 6(1) Uredbe št. 1367/2006, s katerim se izvaja člen 4 Aarhuške konvencije, je moralo Splošno sodišče navedeno določbo Uredbe razlagati ob upoštevanju upoštevnih določb te konvencije v skladu z načelom razlage, ki je skladna z mednarodnim pravom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960910">10. septembra 1996</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑61/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:313">EU:C:1996:313</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej točko 39 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah menim, da je trditev, ki se nanaša na člen 4(4)(a) Aarhuške konvencije, zgolj razširitev utemeljitve, ki jo je pritožnica razvila že na prvi stopnji in se nanaša na kršitev člena 6(1) Uredbe št. 1367/2006.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da je prvi pritožbeni razlog dopusten.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="6"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Utemeljenost</P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT>Obveznost razlage, skladne z Aarhuško konvencijo</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Aarhuška konvencija, ki je bila odobrena s Sklepom 2005/370/ES, je sestavni del pravnega reda Unije. Evropska unija se je s pristopom k Aarhuški konvenciji zlasti zavezala, da bo na področju uporabe prava Unije zagotavljala dostop do informacij o okolju v skladu z določbami te konvencije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131219">19. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Fish Legal in Shirley</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑279/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:853">EU:C:2013:853</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej v tem smislu tudi sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101222">22. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Ville de Lyon</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑524/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:822">EU:C:2010:822</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120214">14. februarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Flachglas Torgau</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑204/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:71">EU:C:2012:71</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Za izpolnitev te zaveze je zakonodajalec Unije sprejel dva akta, in sicer Direktivo 2003/4/ES,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20030128">28. januarja 2003</DATE> o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 7, str. 375).</P></NOTE> naslovljeno na države članice, in Uredbo št. 1367/2006 v zvezi z institucijami in drugimi organi Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Ker je zakonodajalec Unije s sprejetjem teh dveh aktov želel zagotoviti združljivost prava Unije z Aarhuško konvencijo, je za njuno razlago treba upoštevati besedilo in predmet te konvencije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glede Direktive 2003/4 glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120214">14. februarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Flachglas Torgau</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑204/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:71">EU:C:2012:71</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131219">19. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Fish Legal in Shirley</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑279/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:853">EU:C:2013:853</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Poleg tega ugotavljam, da je zaželeno zagotoviti dosledno razlago teh dveh aktov – Direktive 2003/4 in Uredbe št. 1367/2006 –, saj se z njima izvajajo iste določbe Aarhuške konvencije. Razen v primeru izrecne nasprotne navedbe je razumno šteti, da je želel zakonodajalec Unije to konvencijo v pravu Unije izvajati enotno, tako v državah članicah kot v institucijah Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Ugotavljam, da so stranke sprejele te preudarke. Komisija je v odgovoru na pritožbo predvsem priznala, da je treba navedeni razlog za zavrnitev razlagati z vidika člena 4(4)(a) Aarhuške konvencije in skladno s členom 4(2)(a) Direktive 2003/4.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT>Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>postopki organov javne oblasti<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Člen 4(4)(a) Aarhuške konvencije določa možnost zavrnitve dostopa do informacij o okolju, če bi to vplivalo na zaupnost postopkov organov oblasti, za katere je ta zaupnost zakonsko določena. Enak<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>V členu 4(2)(a) Direktive 2003/4 se uporablja podoben izraz, in sicer <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>zaupnost [confidentialité]<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> postopkov.</P></NOTE> razlog za zavrnitev je določen v členu 4(2)(a) Direktive 2003/4.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Treba je ugotoviti, da so v besedilu teh dveh določb nekatera jezikovna razhajanja. Glede verodostojne različice Aarhuške konvencije – v francoskem besedilu je navedeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>délibérations des autorités publiques<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, v angleškem besedilu pa se uporablja izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>proceedings [of public authorities]<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>, ki ga je mogoče razumeti širše.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Tudi kar zadeva Direktivo 2003/4, se v nekaterih jezikovnih različicah uporablja izraz, ki ustreza izrazu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>délibérations<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> ali celo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>délibérations internes<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Med drugim jezikovni različici v nemščini (<HT TYPE="ITALIC">Beratungen von Behörden</HT>) in italijanščini (<HT TYPE="ITALIC">deliberazioni interne delle autorità pubbliche</HT>).</P></NOTE> v drugih pa je v širšem smislu navedena zaupnost postopkov, pripravljalnih dokumentov ali postopkovnih ukrepov organa oblasti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Med drugim jezikovne različice v angleščini, nizozemščini (handelingen van overheidsinstanties), litovščini ([valdžios institucijų] procesinių veiksmų konfidencialumas) in poljščini (poufność działań organów władzy publicznej). Špansko besedilo Direktive 2003/4 (procedimientos de las autoridades públicas) se razlikuje od uradnega prevoda konvencije (deliberaciones de las autoridades públicas).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Za enotno razlago zadevne določbe, ki jo vsebujejo Aarhuška konvencija in akti, s katerimi je ta konvencija prenesena v pravo Unije, je treba upoštevati kontekst in namen teh aktov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Če se v pravu Unije med jezikovnimi različicami pojavijo razlike, je treba zadevno določbo razlagati glede na splošno sistematiko in namen zadevne ureditve. Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140409">9. aprila 2014</DATE>, <NAME.CASE>GSV</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑74/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:243">EU:C:2014:243</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Namen Aarhuške konvencije in Direktive 2003/4 je zagotoviti povečan dostop javnosti do informacij o okolju, tako da se pravica do dostopa določi kot splošno pravilo in da se možnost zavrnitve omeji na posebne in jasno opredeljene primere.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Uvodna izjava 16 Direktive 2003/4.</P></NOTE> V teh aktih je določeno načelo, da je treba razloge za zavrnitev dostopa razlagati ozko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Člen 4(4), drugi pododstavek, Aarhuške konvencije in člen 4(2), drugi pododstavek, Direktive 2003/4.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju tega cilja pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>zaupnost postopkov organov javne oblasti<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> po mojem mnenju ni mogoče razlagati tako, da se nanaša na celoten postopek pred organom oblasti. S tako preširoko razlago ne bi bilo mogoče razmejiti obsega zadevnega razloga za zavrnitev in ga razlagati ozko.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Odločitev za ožjo razlago pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>postopki<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, kot izhaja predvsem iz francoske različice Aarhuške konvencije, se mi zdi podkrepljena s pripravljalnim gradivom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Podobna določba je bila že v členu 3(2), prvi pododstavek, prva alinea, Direktive 90/313/EGS,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19900607">7. junija 1990</DATE> o prostem dostopu do informacij o okolju (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 1, str. 402).</P></NOTE> ki je bila uporabljena kot model pri pripravi Aarhuške konvencije. V francoski različici Direktive 90/313 se uporablja izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>délibérations<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, ki je bil naveden tudi v Aarhuški konvenciji. Avtorji te konvencije so se torej odločili, da tega izraza ne nadomestijo s splošnejšim izrazom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Menim, da je ozko razlago zadevnega razloga za zavrnitev, in sicer da je omejen na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>notranje<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> posvetovanja organa, mogoče podpreti tudi z analizo iz Navodil za izvajanje Aarhuške konvencije,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej Stec, S., Casey-Lefkowitz, S., in Jendrośka, J., <HT TYPE="ITALIC">The Aarhus Convention: An Implementation Guide</HT>, Združeni narodi, New York, Ženeva, 2000, str. 81. V skladu s temi navodili <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>v Aarhuški konvenciji niso opredeljeni <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>postopki organov javne oblasti<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="2018" ID="QE0022"/>, vendar je ena od razlag, da gre lahko za postopke v zvezi z notranjimi operacijami organov oblasti in ne za postopek organov javne oblasti o vsebinskih vprašanjih, ki spadajo v njihovo pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> (str. 74 francoske jezikovne različice) (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>The Convention does not define <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>proceedings of public authorities<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="2018" ID="QE0024"/> but one interpretation is that these may be proceedings concerning the internal operations of a public authority and not substantive proceedings conducted by the public authority in its area of competence<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>). Enako stališče je izraženo v drugi izdaji teh navodil (str. 86 angleške jezikovne različice). Glej dokument, ki je na voljo na spletnem mestu: http://www.unece.org/environmental-policy/conventions/public-participation/aarhus-convention/key-guidance-material.html.</P></NOTE> ki je upošteven pojasnjevalni dokument za razlago te konvencije, čeprav nikakor ni zavezujoč.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131219">19. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Fish Legal in Shirley</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑279/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:853">EU:C:2013:853</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Menim torej, da je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>postopki<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> razumeti tako, da se nanaša le na fazo posvetovanja v okviru postopkov odločanja, kot nakazujejo izrazi iz francoske različice Aarhuške konvencije ter iz nemške, francoske in italijanske različice Direktive 2003/4.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Naj v zvezi s tem ugotovim, da je Sodišče, sicer z drugačnega vidika, že imelo priložnost razlagati člen 4(2)(a) Direktive 2003/4 v zadevi, v kateri je bila izdana sodba Flachglas Torgau.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120214">14. februarja 2012</DATE> (<NO.CASE>C‑204/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:71">EU:C:2012:71</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Sodišče je pri razlagi pogoja, v skladu s katerim mora biti zaupnost postopkov organov oblasti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>zakonsko predvidena<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>, menilo, da ta pogoj zahteva zlasti, da se v nacionalnem pravu jasno določi obseg pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>postopki<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> iz člena 4(2)(a) Direktive 2003/4, ki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>napotuje na zadnje faze postopkov odločanja organov javne oblasti<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120214">14. februarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Flachglas Torgau</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑204/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:71">EU:C:2012:71</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Čeprav se Sodišče v tej sodbi ni izrecno izreklo o obsegu pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>postopki<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>, je po mojem mnenju iz tega mogoče sklepati, da mora biti ta pojem jasno opredeljen in da ne more zajemati celotnega postopka pred organom.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Generalna pravobranilka E. Sharpston je v sklepnih predlogih v isti zadevi menila – pri čemer je poudarila razhajanja med jezikovnimi različicami –, da bi moral biti pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>postopki organov oblasti<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> omejen le na izražanje mnenj in razprave o mogočih politikah v okviru postopkov odločanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sklepni predlogi generalne pravobranilke E. Sharpston v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Flachglas Torgau</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑204/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:413">EU:C:2011:413</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0083">83</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Tako je upoštevala restriktivni pristop, ki ga v navedeni zadevi zagovarja Komisija in ki se opira na francosko in nemško različico Direktive 2003/4.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sklepni predlogi generalne pravobranilke E. Sharpston v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Flachglas Torgau</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑204/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:413">EU:C:2011:413</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0081">81</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Nemška vlada je v tej zadevi trdila, da izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>postopki<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> zajema medresorske razprave, vendar ne informacij ali statistike, na katerih temeljijo te razprave, in iz njih izhajajočih odločitev.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče, Nemčija) je v sodbi, ki je bila izdana po sodbi Flachglas Torgau,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120214">14. februarja 2012</DATE> (<NO.CASE>C‑204/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:71">EU:C:2012:71</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> zadevni razlog za zavrnitev razložilo tako, da je omejen na postopek odločanja kot tak, torej dejansko postopek premisleka, in ne na informacije, ki so dejanska podlaga za sprejete odločitve, ki bi bile varovane le, če bi omogočale izpeljavo jasnih ugotovitev o tem postopku odločanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20120802">2. avgusta 2012</DATE>, 7 C 7.12, točki 26 in 27 (ECLI:DE:BVerwG:2012:020812U7C7.12.0).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Sodišču predlagam, naj v obravnavani zadevi v bistvu poda enako razlago. S takim pristopom bo mogoče zagotoviti doslednost pri uporabi enakega razloga za zavrnitev, ki v skladu z Aarhuško konvencijo velja za države članice in institucije Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Seveda ni izključeno, da zakonodajalec Unije pri izvajanju pravnega pojma, povezanega z mednarodno zavezo, upošteva posebnosti delovanja Unije, ki se lahko razlikuje od delovanja države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Unija je predvsem ob upoštevanju teh posebnosti v izjavi, ki jo je predložila v skladu s členom 19 Aarhuške konvencije, trdila, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>bodo institucije Skupnosti uporabljale to konvencijo v okviru obstoječih in bodočih predpisov o dostopu do dokumentov ter drugih ustreznih predpisov Skupnosti na področju, ki ga ureja ta konvencija<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>. Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>ClientEarth/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑612/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:486">EU:C:2015:486</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar v obravnavani zadevi ne vidim, kako bi bilo s takimi posebnostmi mogoče upravičiti drugačno razlago pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>postopki<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> od tiste, ki izhaja iz Direktive 2003/4.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Kot sem že navedel, je treba člen 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 v povezavi s členom 6(1) Uredbe št. 1367/2006 razlagati v skladu s členom 4(4)(a) Aarhuške konvencije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Izjemo v zvezi z zahtevami za dostop do informacij, ki jo opredeljujejo te določbe prava Unije, je torej treba razumeti tako, da se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>postopke organov javne oblasti<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> in vključuje informacije, katerih razkritje bi lahko škodilo zaupnosti postopka posvetovanja v okviru postopkov odločanja. Kot trdi pritožnica, taka ozka razlaga <HT TYPE="ITALIC">a priori</HT> izključuje informacije, ki so zgolj dejanska podlaga za postopek sprejemanja odločitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Zavedam se, da se taka razlaga oddaljuje od besedila člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001, ki se nanaša na vsak <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>dokumen[t], ki ga je institucija pripravila ali prejela za notranjo rabo in se nanaša na zadevo, o kateri institucija [še] ni odločala [odločila]<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Drugi pododstavek tega istega odstavka, ki v obravnavani zadevi ni naveden, zadeva dostop do <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>dokumenta, ki vsebuje mnenja za notranjo rabo kot del razprav in predhodnih posvetovanj v zadevni instituciji<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>To je treba pripisati dejstvu, da se je zakonodajalec Unije pri izvajanju Aarhuške konvencije za institucije Unije prek Uredbe št. 1367/2006 odločil, da ne bo prenesel razlogov za zavrnitev iz te konvencije, temveč da bo napotil na Uredbo št. 1049/2001, v kateri se ne uporablja enaka terminologija.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Nekateri avtorji so ob prenosu Aarhuške konvencije ugotovili, da Uredba št. 1049/2001 vsebuje elemente, ki niso v skladu z navedeno konvencijo. Glej Krämer, L., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>Access to Environmental Information in an Open European Society - Directive 2003/4<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>, <HT TYPE="ITALIC">College of Europe Research Papers</HT>, 5/2003, str. 28.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="9"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT>Analiza ugotovitev Splošnega sodišča</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Očitki pritožnice se nanašajo, prvič, na točke od 80 do 82 izpodbijane sodbe in, drugič, na njene točke od 87 do 89.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je v točkah od 79 do 85 izpodbijane sodbe preučilo trditev pritožnice, da preglednost in udeležba državljanov pomenita možnost, da se izrazijo očitki in vprašanja o točnosti podatkov, zato tveganje teh očitkov ne more biti razlog za zavrnitev dostopa do informacij (točka 79 izpodbijane sodbe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je Splošno sodišče presodilo – pri čemer se je oprlo na sodno prakso v zvezi s členom 4(2) in (3) Uredbe št. 1049/2001<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110721">21. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Švedska/MyTravel in Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑506/08 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:496">EU:C:2011:496</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0086">86</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0087">87</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sklepni predlogi generalne pravobranilke J. Kokott v tej zadevi (<REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:107">EU:C:2011:107</NO.ECLI>, točke od <REF.NP.ECR REF="NP0065">65</REF.NP.ECR> do <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> –, da zadevni upravni postopek potrebuje okrepljeno varstvo, saj bi dostop do z njim povezanih informacij zadevnim osebam omogočil, da bi lahko poskušale vplivati na postopek, zato je treba te upravne postopke varovati pred zunanjimi pritiski, da se preprečijo negativni vplivi na nemotenost razprav (točki 80 in 81 izpodbijane sodbe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Ugotavljam, da te pravne utemeljitve, ki v celoti velja za področje nadzora koncentracij, na katerega se je nanašala sodba Švedska/MyTravel in Komisija,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110721">21. julija 2011</DATE> (<NO.CASE>C‑506/08 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:496">EU:C:2011:496</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ki jo navaja Splošno sodišče, ni mogoče prenesti na področje dostopa do informacij o okolju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Kot upravičeno ugotavlja pritožnica, je sam cilj Aarhuške konvencije in zakonodajnih aktov, s katerimi se ta konvencija izvaja v pravu Unije, zagotoviti večjo preglednost pri upravljanju in javnosti dovoliti dostop do informacij na okoljskem področju, da se ji omogoči izražanje pomislekov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej uvodno izjavo 9 Aarhuške konvencije, uvodno izjavo 1 Direktive 2003/4 in uvodno izjavo 2 Uredbe št. 1367/2006.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Na področju, na katerega se nanaša Aarhuška konvencija, se uprava torej ne more sklicevati na možnost izražanja očitkov in poskusov vplivanja na postopek odločanja kot razlog za zavrnitev dostopa do informacij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da ker je Splošno sodišče ugotovilo, da zahtevane informacije spadajo na področje Aarhuške konvencije in Uredbe št. 1367/2006, se brez napačne uporabe prava ni moglo opreti na preudarek, ki se nanaša na drugo področje delovanja Unije in v skladu s katerim je treba upravno dejavnost Komisije, podobno kot sodne postopke,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>V sklepnih predlogih, ki jih navaja Splošno sodišče, je generalna pravobranilka J. Kokott menila, da je treba upravne postopke, še posebej na področju nadzora nad koncentracijami, podobno kot sodno dejavnost varovati pred zunanjimi pritiski. Glej sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Švedska/MyTravel in Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑506/08 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:107">EU:C:2011:107</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 65 do 67).</P></NOTE> varovati, da se zagotovi nemotenost razprav (točka 81 izpodbijane sodbe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Dalje, razloga, na katerega se Splošno sodišče sklicuje v točki 82 izpodbijane sodbe in v skladu s katerim upravna dejavnost ne zahteva tako širokega dostopa do informacij kot zakonodajna dejavnost, prav tako ni mogoče uporabiti na področju Aarhuške konvencije. Namen te konvencije je namreč povečati preglednost, predvsem na področju upravne dejavnosti, pri čemer je izvrševanje zakonodajne pristojnosti izključeno iz njenega področja uporabe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Čeprav se je zakonodajalec Unije odločil za razširitev ureditve iz konvencije tudi na zakonodajno dejavnost Unije. Glej člen 2(2), drugi pododstavek, Aarhuške konvencije in uvodno izjavo 7 Uredbe št. 1367/2006.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Razlogi iz točk od 80 do 82 izpodbijane sodbe torej niso združljivi s cilji Aarhuške konvencije in Uredbe št. 1367/2006, z njimi pa se krši načelo ozke razlage razlogov za zavrnitev dostopa do informacij iz člena 4(4), drugi pododstavek, Aarhuške konvencije in člena 6(1) Uredbe št. 1367/2006.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Dalje, Splošno sodišče je v točkah od 86 do 89 izpodbijane sodbe preučilo trditev pritožnice, da zahtevane informacije ne spadajo na področje uporabe navedenega razloga za zavrnitev, saj zanje ni mogoče šteti, da se nanašajo na sam postopek odločanja, temveč se nanašajo zgolj na dejansko podlago za navedeni postopek (točka 86 izpodbijane sodbe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je Splošno sodišče ugotovilo, da lahko institucija s sklicevanjem na člen 4(3), prvi odstavek, Uredbe št. 1049/2001 zavrne dostop do dokumenta, ki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>se nanaša na zadevo, o kateri institucija [še] ni odločala [odločila]<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>, zaradi uporabe tega izraza pa je to določbo po njegovem mnenju mogoče uporabiti za dokumente, ki so neposredno povezani z vprašanji, ki se obravnavajo v postopku odločanja (točki 87 in 88 izpodbijane sodbe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je ugotovilo, da to velja za sporne informacije, saj gre za podatke, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji za izračun brezplačnih pravic do emisije toplogrednih plinov v skladu s členom 11 Direktive 2003/87 in členom 15 Sklepa 2011/278/EU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Sklep Komisije z dne <DATE ISO="20110427">27. aprila 2011</DATE> o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2011/278/EU) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="130" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 130, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> Navedene informacije so bile torej <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>neposredno povezane z vprašanjem, ki se je obravnavalo v okviru postopka odločanja<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, in so se torej <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>nanašale na zadevo, o kateri institucija še ni odločila<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> (točki 89 in 90 izpodbijane sodbe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Ugotavljam, da pri utemeljevanju Splošnega sodišča ni upoštevano dejstvo, da je treba izjemo v zvezi z zahtevami za dostop do dokumentov iz člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 na področju Aarhuške konvencije in Uredbe št. 1367/2006 razlagati ozko in z vidika omejenega seznama razlogov za zavrnitev iz te konvencije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>V skladu s členom 4(4)(a) Aarhuške konvencije se lahko zahteva za informacije o okolju zavrne, če bi to vplivalo na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>zaupnost postopkov organov javne oblasti, če tako zaupnost predvideva notranja zakonodaja<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>. Ta razlog za zavrnitev je treba po mojem mnenju razumeti tako, da se nanaša na postopek posvetovanja v okviru postopkov odločanja in da ne zajema celotnega upravnega postopka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej točko 60 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju tega razloga za zavrnitev iz Aarhuške konvencije je razlaga člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001, ki jo je Splošno sodišče uporabilo v točkah od 87 do 90 izpodbijane sodbe, preširoka, saj potencialno zajema vse dokumente, ki se nanašajo na vprašanje, o katerem organ oblasti še ni odločil.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Naj ugotovim, da je Splošno sodišče v novejši sodni praksi v zvezi z dostopom do informacij o okolju to določbo Uredbe št. 1049/2001 razlagalo veliko ožje. Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160920">20. septembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>PAN Europe/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑51/15</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:519">EU:T:2016:519</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 30 do 37).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je tako kršilo načelo ozke razlage razlogov za zavrnitev iz člena 6(1) Uredbe št. 1367/2006 in obveznost razlage, skladne z Aarhuško konvencijo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej točko 39 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Uvodna ugotovitev</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Iz vseh navedenih razlogov menim, da se je Splošno sodišče v točkah od 80 do 90 izpodbijane sodbe oprlo na napačno razlago člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 v povezavi s členom 6(1) Uredbe št. 1367/2006.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Zato je treba izpodbijano sodbo po mojem mnenju razveljaviti, ne da bi bilo treba preučiti drugi pritožbeni razlog.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="11"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Posledice razveljavitve izpodbijane sodbe</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>V skladu s členom 61(1) Statuta Sodišča Evropske unije lahko to ob razveljavitvi izpodbijane sodbe samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Menim, da je ta pogoj v obravnavani zadevi izpolnjen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Pritožnica je svoj predlog za razglasitev ničnosti spornega sklepa pred Splošnim sodiščem v bistvu utemeljila na dveh tožbenih razlogih, pri čemer se je prvi nanašal na kršitev člena 4(3) Uredbe št. 1049/2001 v povezavi s členom 6(1) Uredbe št. 1367/2006.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Iz točk od 76 do 78 teh sklepnih predlogov izhaja, da je treba ta tožbeni razlog sprejeti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Kot pritožnica upravičeno navaja v tožbi in prilagojeni tožbi, ki ju je vložila na prvi stopnji, je Komisija kršila člen 4(3) Uredbe št. 1049/2001 v povezavi s členom 6(1) Uredbe št. 1367/2006, ker je menila, da zahtevane informacije spadajo v okvir razloga za zavrnitev, ki se nanaša na tveganje za resno vplivanje na postopek odločanja Komisije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Glede zahteve za dostop v zvezi z informacijami o okolju v smislu člena 2(1)(d) Uredbe št. 1367/2006 med strankami ni sporno, da je treba ta razlog za zavrnitev ob upoštevanju člena 4(4)(a) Aarhuške konvencije razumeti tako, da je namenjen varstvu zaupnosti posvetovanja organa oblasti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi pa Komisija ni dokazala, kako bi bilo z dostopom do informacij, ki so zgolj dejanska podlaga za njeno prihodnjo odločitev – gre za podatke, ki jih je predložila Zvezna republika Nemčija, potrebne za izračun brezplačnih pravic do emisije toplogrednih plinov v skladu s členom 11 Direktive 2003/87 in členom 15 Sklepa 2011/278 –, mogoče vplivati na postopek posvetovanja v zvezi s sprejetjem te odločitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Utemeljevanje Komisije iz spornega sklepa – ki izhaja iz dejstva, da bi sporočitev vseh teh informacij javnosti omogočila, da postavi vprašanja ali izrazi očitke v zvezi z informacijami, ki jih predložijo države članice, kar bi lahko vplivalo na postopek odločanja, ga zavleklo in škodilo dialogu med Komisijo in državami članicami – ni upoštevno glede na namen Uredbe št. 1367/2006 in Aarhuške konvencije, ki je povečati preglednost upravne dejavnosti na okoljskem področju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Poleg tega v spornem sklepu ni pojasnjeno, ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje, prav tako pa ni upoštevan javni interes za razkritje, s čimer se krši člen 6(1) Uredbe št. 1367/2006.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>V podobnih okoliščinah, glede dostopa do informacij o prodaji pravic do emisije toplogrednih plinov, glej sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Ville de Lyon</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑524/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:613">EU:C:2010:613</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 69 do 74). Ugotavljam, da člen 4(2), drugi pododstavek, Direktive 2003/4 izključuje možnost sklicevanja na razlog za zavrnitev v zvezi z zaupnostjo postopkov javnih organov, če se zahteva za dostop nanaša na informacije o emisijah. Čeprav v Uredbi št. 1367/2006 ni take omejitve, dvomim, da se lahko Komisija v enakem primeru učinkovito sklicuje na ta razlog, saj države članice nimajo take možnosti.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>V zvezi z javnim interesom ugotavljam, da je eden od ciljev pravice do dostopa do informacij o okolju to, da se javnost osvesti o okoljskih vprašanjih in da se ji omogoči izraziti pomisleke. Kot v repliki na prvi stopnji upravičeno opozarja pritožnica, bi morebitne navedbe javnosti o možnih napakah v zvezi s podatki držav članic Komisiji omogočile, da bolje izvršuje svojo funkcijo iz člena 15(1) Sklepa 2011/278.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Nazadnje, ugotavljam, da ni upoštevno, da je zahtevo za dostop v obravnavani zadevi vložilo podjetje, ki je samo upravičenec v okviru sistema brezplačnih pravic. Pravica do dostopa do informacij o okolju je zagotovljena vsem fizičnim in pravnim osebam, ne da bi morale uveljaviti interes.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Uvodna izjava 8 Direktive 2003/4. Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131219">19. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Fish Legal in Shirley</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑279/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:853">EU:C:2013:853</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; točka 36), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>East Sussex County Council</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑71/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:656">EU:C:2015:656</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Morebiten obstoj takega interesa torej ni upošteven. Poleg tega, čeprav ima pritožnica kot upravičenka do pravic poseben interes za točnost informacij, uporabljenih za izračun pravic, ni izključeno, da ta interes ustreza javnemu interesu, da Komisija okoljske odločitve sprejme na podlagi točnih in najnovejših informacij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Zato je treba sprejeti prvi tožbeni razlog in razglasiti ničnost spornega sklepa, ne da bi bilo treba preučiti drugi tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 4(5) Uredbe št. 1049/2001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Zadnjenavedena določba v obravnavani zadevi nikakor ni resnično samostojen razlog za zavrnitev, s katerim bi bilo mogoče upravičiti ohranitev spornega sklepa. Razlog za nasprotovanje, ki ga je v skladu s členom 4(5) Uredbe št. 1049/2001 izrazila Zvezna republika Nemčija, je namreč prav tako varstvo postopka odločanja Komisije iz člena 4(3), prvi pododstavek, te iste uredbe (točka 127 izpodbijane sodbe).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega Sodišču predlagam, naj</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141211">11. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Saint-Gobain Glass Deutschland/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑476/12</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:1059">EU:T:2014:1059</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>),</P></ITEM><ITEM><P>razglasi ničnost sklepa Sklepa Komisije z dne <DATE ISO="20130117">17. januarja 2013</DATE> (GestDem 3273/2012) o delni zavrnitvi zahteve za dostop do dokumenta, ki ga je Zvezna republika Nemčija predložila Komisiji v okviru postopka dodelitve pravic do emisije toplogrednih plinov iz člena 10a Direktive 2003/87/ES, in</P></ITEM><ITEM><P>Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>