Začasna izdaja
SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 15. oktobra 2026(*)
„ Predhodno odločanje – Pravna država – Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU – Neodvisnost sodnikov – Neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče – Nacionalna pravila o načinu naključnega dodeljevanja zadev sodnikom sodišča in predodeljevanja zadev med njimi – Sklep kolegija sodišča, da se sodnika na njegovo zahtevo razreši obveznosti odločanja v nekaterih njemu dodeljenih zadevah – Naključna predodelitev teh zadev drugim sodnikom tega sodišča “
V zadevi C‑159/25, [Rowicz](i),
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi, Poljska) z odločbo z dne 6. februarja 2025, ki je na Sodišče prispela 26. februarja 2025, v postopku
B. Ż.,
V. sp. z o.o.
proti
T. SA,
Ł. W.,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi K. Jürimäe (poročevalka), predsednica senata, K. Lenaerts, predsednik Sodišča v funkciji sodnika drugega senata, Z. Csehi, M. Gavalec in F. Schalin, sodniki,
generalni pravobranilec: D. Spielmann,
sodni tajnik: V. Di Bucci,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za poljsko vlado B. Majczyna, agent,
– za Evropsko komisijo K. Herrmann in P. Van Nuffel, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 19. marca 2026
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2 in člena 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členoma 20 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) ter z uvodno izjavo 61 Uredbe (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (UL L, 2024/1689).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru dveh sporov, in sicer med osebo B. Ż. in družbo T. SA na eni strani ter družbo V. sp. z o.o. in osebo Ł. W. na drugi strani glede plačila zneskov, povezanih s trgovinskimi posli.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU določa:
„Države članice vzpostavijo pravna sredstva potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije.“
4 V uvodni izjavi 61 Uredbe 2024/1689 je navedeno:
„Nekatere sisteme [umetne inteligence (UI)], namenjene razsojanju in demokratičnim procesom, bi bilo treba razvrstiti med sisteme visokega tveganja zaradi njihovega potencialno pomembnega vpliva na demokracijo, pravno državo, osebne svoboščine ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča. Zlasti zato, da bi zmanjšali tveganja morebitnih pristranskosti, napak in nepreglednosti, je primerno, da se visokotvegani sistemi UI, namenjeni uporabi s strani sodnega organa ali v njegovem imenu za pomoč sodnim organom pri raziskovanju in razlagi dejstev in prava ter pri uporabi prava za konkreten sklop dejstev, opredelijo kot sistemi visokega tveganja. […] Orodja UI se lahko uporabljajo kot pomoč sodnikom pri odločanju ali podpora neodvisnosti sodstva, vendar jih ne bi smela nadomeščati: končno odločanje mora ostati dejavnost, ki jo vodi človek. […]“
5 Člen 113, drugi odstavek, te uredbe določa, da se ta uredba „[u]porablja […] od 2. avgusta 2026“.
Poljsko pravo
6 Člen 41(1) ustawa Prawo o ustroju sądów powszechnych (zakon o organizaciji splošnih sodišč) z dne 27. julija 2001 (Dz. U. št. 98, pozicija 1070), v različici, ki se uporablja za spora o glavni stvari (Dz. U. iz leta 2024, pozicija 334, v nadaljevanju: zakon o splošnih sodiščih), določa:
„Minister za pravosodje po pridobitvi mnenja Krajowa Rada Sądownictwa (nacionalni sodni svet, Poljska) z uredbo določi poslovnik [splošnih] sodišč tako, da natančneje določi:
(1) notranjo organizacijo in podrobna pravila o delovanju sodišč,
(2) podrobna pravila za dodeljevanje zadev, vključno s:
(a) podrobnimi pravili o žrebanju zadev,
(b) pravili o sestavi senatov z več sodniki,
(c) (razveljavljeno),
(d) pravili o določitvi znižanega koeficienta za dodelitev zadev zaradi prevzema nalog in opravičenih odsotnosti ter razlogi za začasno prekinitev dodeljevanja zadev,
(e) pogoji za sodelovanje pri dodeljevanju nekaterih kategorij zadev, ki jih obravnava le oddelek,
[…]
– ob upoštevanju načel učinkovitosti, racionalnosti, gospodarnosti in hitrosti ter potrebe po zagotovitvi lojalnega izvajanja nalog, zaupanih sodiščem, ter potrebe po zagotovitvi enakomerne in objektivne porazdelitve bremena sodnikov, pomožnih sodnikov in sodniških pomočnikov, tega, da ima več sodnikov podobno verjetnost udeležbe v sestavi, ter tega, da se uporabijo rešitve informacijske tehnologije za naključno dodeljevanje zadev in drugi naključni načini dodeljevanja zadev, če ni rešitev informacijske tehnologije.“
7 Člen 47a(1) in (2) zakona o splošnih sodiščih določa:
„1. Zadeve se sodnikom in pomožnim sodnikom dodeljujejo naključno, glede na različne kategorije zadev, razen v primeru dodelitve zadev dežurnemu sodniku.
2. Zadeve v okviru posameznih kategorij se dodelijo enakomerno, razen če je bil delež zmanjšan zaradi funkcije, zaradi dodelitve zadev iz druge kategorije ali iz drugih z zakonom določenih razlogov.“
8 Člen 47b tega zakona določa:
„1. Sprememba sestave sodišča je dopustna le, če zadeve ni mogoče obravnavati v njegovi obstoječi sestavi ali če obstaja trajna ovira za to, da bi obstoječa sestava sodišča zadevo obravnavala. Določbe člena 47a se uporabljajo smiselno.
[…]
4. Sprememba kraja, kjer sodnik opravlja službo, ali prerazporeditev sodnika na drugo sodišče in konec prerazporeditve ne ovirajo opravljanja [procesnih] dejanj v zadevah, dodeljenih na kraju, kjer je bila pred tem opravljana služba, ali kraju, kjer se trenutno opravljajo funkcije, do končanja teh zadev.
5. Kolegij sodišča, pod katerega pristojnost spada novi kraj, kjer sodnik opravlja svojo službo, ali kraj njegove prerazporeditve, lahko na zahtevo sodnika ali po uradni dolžnosti razreši sodnika njegovih obveznosti odločanja v nekaterih ali v vseh zadevah, predvsem zaradi precejšnje oddaljenosti tega sodišča od novega kraja, kjer sodnik opravlja svojo službo, ali kraja njegove prerazporeditve in glede na stanje postopka v zadevah, o katerih se odloča. Pred sprejetjem sklepa se kolegij sodišča posvetuje s predsedniki pristojnih sodišč.
6. Določbe odstavkov 4 in 5 se smiselno uporabljajo v primeru premestitve v drug senat istega sodišča in v primeru imenovanja za sodnika na sodišču višje stopnje.“
9 Člen 2 Rozporządzenie Ministra Sprawiedliwości Regulamin urzędowania sądów powszechnych (uredba ministra za pravosodje o poslovniku splošnih sodišč) z dne 18. junija 2019 (Dz. U. iz leta 2024, pozicija 867) v točki 16 vsebuje naslednjo opredelitev:
„[System Losowego Przydziału Spraw (SLPS) (sistem za naključno dodeljevanje zadev)] – informacijski sistem, namenjen naključnemu dodeljevanju sodnih zadev in nalog z generatorjem naključnih števil“.
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
10 V sodnem tajništvu Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi) sta bili 13. in 14. junija 2024 vloženi pritožbi (v nadaljevanju: pritožbi iz postopkov v glavni stvari) zoper prvostopenjski sodbi, izdani v sporih v zvezi z zahtevami za plačilo na področju trgovinskih poslov v smislu Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL 2011, L 48, str. 1).
11 Sodnica JD, ki je takrat delovala v triindvajsetem senatu tega sodišča, je bila 17. in 18. junija 2024 naključno določena za odločanje o teh pritožbah z uporabo sistema SLPS, to je orodja informacijske tehnologije, ki deluje na podlagi generatorja naključnih števil.
12 Nato je bila sodnica JD premeščena v drug senat navedenega sodišča.
13 S sklepom kolegija Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi) je bila sodnica JD po premestitvi in na lastno zahtevo s 30. oktobrom 2024 razrešena stotih zadev, ki so ji bile dodeljene leta 2024, ko je zasedala v triindvajsetem senatu tega sodišča. S tem sklepom je ta kolegij določil tudi druge zadeve, ki jih je morala sodnica JD končati. Navedeni sklep ni bil obrazložen.
14 Na podlagi sklepa, ki ga je 10. januarja 2025 sprejel predsednik triindvajsetega senata Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi), je bila 13. januarja 2025 izvedena naključna predodelitev teh stotih zadev novim sodnikom poročevalcem prek sistema SLPS. V žreb za predodelitev, opravljen s tem sistemom, je bilo vključenih 17 sodnikov tega senata. Sodnici Aneti Łazarski je bilo dodeljenih 56 od teh zadev, med drugim tisti, katerih predmet sta pritožbi iz postopkov v glavni stvari. Drugi sodniki pa so prejeli manj zadev ali celo nobene.
15 Pritožbo, ki jo je sodnica Aneta Łazarska vložila zoper navedeno dodelitev, je predsednik Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi) zavrnil.
16 Sodnica Aneta Łazarska mora odločati o pritožbah iz postopkov v glavni stvari v sestavi sodnika posameznika pri Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi), ki je predložitveno sodišče. Dvomi o pravilnosti predodelitve teh dveh zadev glede na člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine in o tem, ali tako tvorjena sestava sodnika posameznika pomeni neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče. Z vidika neodvisnosti in nepristranskosti sodstva naj bi bilo bistveno, da se zadeve na sodišču dodeljujejo po preglednem postopku, ki temelji na objektivnih merilih in s katerim ni mogoče manipulirati.
17 Na prvem mestu, predložitveno sodišče poudarja, da poljsko pravo v členu 47a(1) zakona o splošnih sodiščih določa načelo nespremenljivosti sestave sodišča. Od tega načela naj bi se lahko odstopilo le v zakonsko opredeljenih primerih, in sicer – v skladu s členom 47b(1) tega zakona – če zadeve ni mogoče obravnavati v obstoječi sestavi zadevnega sodišča ali če obstaja trajna ovira za njeno obravnavo. Pri predodelitvi zadev, katerih predmet sta pritožbi iz postopkov v glavni stvari, pa naj ne bi šlo za nobenega od teh primerov. Natančneje, glede na člen 47b, od (4) do (6), navedenega zakona naj sprememba razporeditve sodnika iz enega senata v drugega na istem sodišču ne bi mogla upravičiti spremembe sestave.
18 Na drugem mestu, predložitveno sodišče dvomi o naključni dodelitvi zadev prek sistema SLPS.
19 Prvič, v sistemu SLPS naj bi od njegove uvedbe prihajalo do napak. Po eni strani naj bi bile v prvih letih delovanja tega sistema, zlasti v letu 2018, ugotovljene številne sistemske napake. Po drugi strani naj bi napake storili uporabniki navedenega sistema.
20 Drugič, čeprav naj bi se dejavnosti, povezane z zasnovo, upravljanjem in delovanjem sistema SLPS, štele za javne, naj izvorna koda tega sistema ne bi bila znana. Objavljeni naj bi bili le algoritem uporabe in poročila o žrebu navedenega sistema. Neobstoj preglednosti glede izvorne kode naj bi vzbujal dvom o dejanski nepristranskosti delovanja tega sistema.
21 Tretjič, za podrobna pravila za dodeljevanje zadev sodnikom naj bi imel minister za pravosodje diskrecijsko pravico.
22 Četrtič, naključna dodelitev zadev s sistemom SLPS naj ne bi omogočala zagotovitve enakomerne porazdelitve delovne obremenitve med sodniki in naj bi tako lahko povzročila zamude pri obravnavi zadev. Lahko naj bi celo ogrozila neodvisnost sodnika, kadar ta pod časovnim pritiskom izvaja „hitra sojenja“ in zadeve čim hitreje zaključuje, namesto da bi si prizadeval dodelati pravične odločitve.
23 Predložitveno sodišče ugotavlja, da je uvedeni sistem zaradi svoje zapletenosti in zaradi pomanjkanja preglednosti dovzeten za manipulacijo, kar naj bi povzročilo tveganje tvorbe arbitrarnih sestav.
24 V zvezi z zadevama, katerih predmet sta pritožbi iz postopkov v glavni stvari, to sodišče dodaja, da – nasprotno od spoznanj, ki izhajajo iz sodbe z dne 14. novembra 2024, S. (Sprememba sestave) (C‑197/23, EU:C:2024:956) – sklep kolegija Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi) ne more biti predmet sodnega nadzora. Ker zoper ta sklep ni mogoče vložiti pravnega sredstva, naj bi bil nadzor nad pravilom o dodeljevanju zadev izključen, tako da naj bi bil postopek, ki ga vodi predložitveno sodišče, ničen.
25 V teh okoliščinah je Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali je v skladu s členom 2 in členom 19(1), drugi pododstavek, [PEU] v povezavi s členoma 20 in 47 [Listine] ter uvodno izjavo 61 Uredbe [2024/1689] sodišče, ki je neodvisno, nepristransko in predhodno ustanovljeno z zakonom, ki zagotavlja, da se zadeva obravnava brez nepotrebnega odlašanja na nediskriminatoren način, ter ki zagotavlja učinkovito pravno varstvo, splošno sodišče države članice na zadnji stopnji, katerega sestava vključuje sodnika tega sodišča, ki se mu zadeva dodeli z generatorjem [naključnih] števil na podlagi poročila o žrebu in predhodne odločitve kolegija [navedenega] sodišča:
– če je organ sodne uprave, kot je Kolegium Sądu Okręgowego (kolegij regionalnega sodišča, Poljska), v nasprotju z nacionalno zakonodajo o dodeljevanju zadev samovoljno razrešil sodnika poročevalca obveznosti odločanja o že dodeljenih zadevah, čeprav niso bila izpolnjena nacionalna zakonska merila za tako razrešitev in je bilo kršeno načelo, da se sestava sodišča lahko spremeni le, če zadeve ni mogoče obravnavati v obstoječi sestavi ali če obstaja trajna ovira za to, da bi zadevo obravnavala obstoječa sestava sodišča,
– če je bilo imenovanje novega sodnika opravljeno [s sistemom] SLPS, ki ga je ustvaril predstavnik izvršilne veje, in sicer ministra za pravosodje, in [po tem, ko] so bila pravila za dodeljevanje zadev in žrebanje na sodiščih določena z aktom navedenega ministra […] na ravni uredbe in na način, ki krši pravico do neodvisnega in nepristranskega sodišča ter načelo pravice do zakonitega sodišča,
– če je bilo imenovanje novega sodnika opravljeno [s sistemom] SLPS ob nepoznavanju in nezmožnosti preverjanja delovanja izvorne kode algoritma SLPS, pri čemer je bila informacija o tej aplikaciji objavljena le na spletni strani Biuletyn Informacji Publicznej (bilten javnih informacij), ter dovzetnosti orodja za naključno dodeljevanje zadev za napake in manipulacije, na način, ki krši pravico strank do poštenega sojenja,
– če je bilo imenovanje novega sodnika opravljeno [s sistemom] SLPS, ki ga je ustvaril predstavnik izvršilne veje, in sicer ministra za pravosodje, in [po tem], ko so bila pravila za dodeljevanje in žrebanje zadev na sodiščih določena z aktom istega ministra […] na ravni uredbe in na način, ki krši načelo pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj ne zagotavlja enakomerne obremenitve sodnikov v okviru delovanja SLPS, s tem pa diskriminira stranke in krši načelo enakosti pred zakonom,
– kar pomeni, da sodnik odloča v neveljavnem postopku, ker je sestava [navedenega] sodišča v nasprotju z zakonom, strankam pa ni zagotovljeno učinkovito pravno varstvo,
– ker po nacionalnem pravu ni na voljo učinkovitega pravnega sredstva, ki bi ga imel sodnik na voljo zoper pisno odločbo upravnega organa sodišča o dodelitvi zadeve ter določitvi in sestavi sodišča, saj ni pravnega sredstva, ki bi sodniku zagotavljalo, da lahko takšno pisno odločbo izpodbija pred nepristranskim in neodvisnim sodiščem v postopku, ki izpolnjuje zahteve iz člena 47 [Listine].“
Vprašanje za predhodno odločanje
Uvodne ugotovitve
26 Iz besedila zastavljenega vprašanja je razvidno, da želi predložitveno sodišče prejeti pojasnila o razlagi člena 2 in člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, členov 20 in 47 Listine ter uvodne izjave 61 Uredbe 2024/1689.
27 V zvezi s tem, na prvem mestu, kar zadeva sklicevanje na člen 20 Listine, ki se nanaša na načelo enakosti, predložitveno sodišče ne navaja posebnih razlogov, iz katerih Sodišče sprašuje o razlagi te določbe. Glede tega zgolj opozarja, da s sistemom SLPS ni mogoče zagotoviti, da bi imeli vsi sodniki enakomerno delovno obremenitev.
28 Na drugem mestu, kar zadeva sklicevanje na uvodno izjavo 61 Uredbe 2024/1689, zadostuje ugotoviti, da se v skladu s členom 113, drugi odstavek, te uredbe ta uredba uporablja šele od 2. avgusta 2026. Do predodelitve zadev, katerih predmet sta pritožbi iz postopkov v glavni stvari, pa je prišlo 13. januarja 2025. Navedena uredba torej ni upoštevna za preučitev vprašanja predodelitve teh zadev.
29 Na tretjem mestu, kar zadeva prošnjo za razlago člena 2 PEU, je treba opozoriti, da člen 19 PEU konkretizira vrednoto pravne države, potrjeno v členu 2 PEU, tako da tega člena 2 ni treba posebej razlagati.
30 S členom 19(1), drugi pododstavek, PEU je nacionalnim sodiščem in Sodišču naložena odgovornost za zagotovitev polne uporabe prava Unije v vseh državah članicah in sodnega varstva, ki za pravne subjekte izhaja iz tega prava (sodbi z dne 2. marca 2021, A.B. in drugi (Imenovanje sodnikov vrhovnega sodišča – Pravno sredstvo), C‑824/18, EU:C:2021:153, točka 108, ter z dne 16. novembra 2021, Prokuratura Rejonowa w Mińsku Mazowieckim in drugi, od C‑748/19 do C‑754/19, EU:C:2021:931, točka 59).
31 S tega vidika ta določba določa, da morajo države članice vzpostaviti sistem pravnih sredstev in postopkov, s katerimi se pravnim subjektom zagotovi spoštovanje njihove pravice do učinkovitega sodnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije.
32 Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU se nanaša na „področja, ki jih ureja pravo Unije“, ne glede na položaj, v katerem države članice izvajajo to pravo, v smislu člena 51(1) Listine (glej v tem smislu sodbi z dne 27. februarja 2018, Associação Sindical dos Juízes Portugueses, C‑64/16, EU:C:2018:117, točka 29, in z dne 16. novembra 2021, Prokuratura Rejonowa w Mińsku Mazowieckim in drugi, od C‑748/19 do C‑754/19, EU:C:2021:931, točka 62).
33 Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU se zlasti uporablja za vsak nacionalni organ, ki lahko kot sodišče odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na razlago ali uporabo prava Unije in torej spadajo na področja, ki jih to pravo ureja (sodbi z dne 26. marca 2020, Miasto Łowicz in Prokurator Generalny, C‑558/18 in C‑563/18, EU:C:2020:234, točka 34 in navedena sodna praksa, ter z dne 11. julija 2024, Hann-Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 36).
34 To pa velja za predložitveno sodišče. To namreč lahko odloča o vprašanjih, povezanih z uporabo ali razlago prava Unije, in kot „sodišče“ v smislu tega prava spada v poljski sistem pravnih sredstev na „področjih, ki jih ureja pravo Unije“, v smislu člena 19(1), drugi pododstavek, PEU. Zato mora to sodišče izpolnjevati zahteve učinkovitega sodnega varstva (glej po analogiji sodbo z dne 11. julija 2024, Hann-Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 37 in navedena sodna praksa).
35 Na četrtem in zadnjem mestu, ker se je predložitveno sodišče v svojem vprašanju sklicevalo tudi na člen 47 Listine, je treba opozoriti, da se v skladu z njenim členom 51(1) določbe Listine za države članice uporabljajo, kadar te izvajajo pravo Unije, pri čemer ta določba potrjuje ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero se temeljne pravice, ki jih zagotavlja pravni red Unije, uporabljajo v vseh položajih, ki jih ureja pravo Unije, v drugih položajih pa ne (sodbi z dne 19. novembra 2019, A. K. in drugi (Neodvisnost disciplinskega senata vrhovnega sodišča), C‑585/18, C‑624/18 in C‑625/18, EU:C:2019:982, točka 78 in navedena sodna praksa, ter z dne 11. julija 2024, Hann-Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 31).
36 V obravnavanem primeru predložitveno sodišče navaja, da sta pritožbi iz postopkov v glavni stvari vloženi zoper prvostopenjske sodbe, izdane v sporih v zvezi z zahtevami za plačilo na področju trgovinskih poslov v smislu Direktive 2011/7, ob tem pa ni navedlo drugih pojasnil glede tega, ali so se stranke v teh sporih sklicevale na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz te direktive.
37 V teh okoliščinah se glede na elemente, ki jih ima na voljo Sodišče – kar pa mora preveriti predložitveno sodišče – zdi, da se člen 47 Listine v sporu o glavni stvari ne uporablja.
38 Ker pa člen 19(1), drugi pododstavek, PEU vsem državam članicam nalaga, da vzpostavijo pravna sredstva, potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije, zlasti v smislu člena 47 Listine, je treba zadnjenavedeno določbo ustrezno upoštevati pri razlagi tega člena 19(1), drugi pododstavek, PEU (sodba z dne 22. februarja 2022, RS (Učinek sodb ustavnega sodišča), C‑430/21, EU:C:2022:99, točka 37 in navedena sodna praksa).
39 V teh okoliščinah je treba odločiti o razlagi člena 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine.
Vsebinska presoja
40 Predložitveno sodišče želi s svojim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine razlagati tako, da je treba sestavo nacionalnega sodišča, ki so ji bile zadeve dodeljene naključno z uporabo informacijskega sistema po razrešitvi obveznosti odločanja sodnika, ki je bil prvotno določen za odločanje v teh zadevah, do katere je prišlo na njegovo zahtevo, tudi če ni nobenega pravnega sredstva, ki bi posebej zadevnemu sodniku omogočalo izpodbijanje zadevne predodelitve, šteti za neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče.
41 V zvezi s tem je treba poudariti, da je v delu, v katerem Listina vsebuje pravice, ki ustrezajo pravicam, zagotovljenim z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisano 4. novembra 1950 v Rimu (v nadaljevanju: EKČP), namen člena 52(3) Listine zagotoviti potrebno usklajenost med pravicami iz Listine in ustreznimi pravicami, zagotovljenimi z EKČP, ne da bi to posegalo v avtonomijo prava Unije. V skladu s Pojasnili k Listini o temeljnih pravicah (UL 2007, C 303, str. 17) člen 47, drugi odstavek, Listine ustreza členu 6(1) EKČP. Sodišče mora zato paziti, da se z razlago, ki jo poda v zadevi, v kateri odloča, zagotovi raven varstva, s katero ni kršena raven varstva, ki je zagotovljena s členom 6(1) EKČP, kot ga razlaga Evropsko sodišče za človekove pravice (sodbi z dne 11. julija 2024, Hann-Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 46 in navedena sodna praksa, ter z dne 6. marca 2025, D. K. (Razrešitev sodnika), C‑647/21 in C‑648/21, EU:C:2025:143, točka 64).
42 Na podlagi tega pojasnila je treba opozoriti, na prvem mestu, da mora vsaka država članica na podlagi člena 19(1), drugi pododstavek, PEU zagotoviti, da organi, ki so pozvani, naj kot „sodišče“ v smislu prava Unije odločijo o vprašanjih, ki se nanašajo na uporabo ali razlago tega prava, in ki tako spadajo v sistem pravnih sredstev te države članice na področjih, ki jih ureja pravo Unije, izpolnjujejo zahteve po učinkovitem sodnem varstvu, med katerimi je zahteva po neodvisnosti (sodba z dne 1. avgusta 2025, Daka in drugi, C‑422/23, C‑455/23, C‑459/23, C‑486/23 in C‑493/23, EU:C:2025:592, točka 73 in navedena sodna praksa).
43 Ta zahteva po neodvisnosti sodišč, ki je neločljivo povezana z nalogo sojenja, je del bistvene vsebine pravice do učinkovitega sodnega varstva in temeljne pravice do poštenega sojenja, ki imata poglaviten pomen kot garanta varstva vseh pravic, ki jih imajo pravni subjekti na podlagi prava Unije, in ohranitve skupnih vrednot držav članic, ki so navedene v členu 2 PEU, zlasti vrednote pravne države (sodba z dne 1. avgusta 2025, Daka in drugi, C‑422/23, C‑455/23, C‑459/23, C‑486/23 in C‑493/23, EU:C:2025:592, točka 74 in navedena sodna praksa).
44 Navedena zahteva po neodvisnosti ima dva vidika. Prvi, zunanji vidik zahteva, da sodišče svoje funkcije izvaja povsem samostojno, ne da bi bilo s komer koli kakor koli hierarhično povezano ali mu bilo podrejeno in ne da bi prejemalo kakršne koli ukaze ali navodila, ter da je s tem zaščiteno pred zunanjimi posegi ali pritiski, ki lahko ogrozijo neodvisnost presoje njegovih članov in vplivajo na njihove odločitve. Drugi, notranji vidik je povezan s pojmom „nepristranskost“ in se nanaša na to, da je zagotovljena enaka distanca do strank spora in njihovih posamičnih interesov glede predmeta spora. Ta vidik zahteva spoštovanje objektivnosti in neobstoj kakršnega koli interesa za izid spora, razen stroge uporabe pravnega pravila (sodba z dne 1. avgusta 2025, Daka in drugi, C‑422/23, C‑455/23, C‑459/23, C‑486/23 in C‑493/23, EU:C:2025:592, točka 75 in navedena sodna praksa).
45 Čeprav je „zunanji“ del neodvisnosti namenjen predvsem ohranitvi neodvisnosti sodišč od zakonodajne in izvršilne veje oblasti v skladu z načelom delitve oblasti, ki je značilno za delovanje pravne države, je njegov namen tudi zaščititi sodnike pred neupravičenimi vplivi znotraj zadevnega sodišča (sodba z dne 1. avgusta 2025, Daka in drugi, C‑422/23, C‑455/23, C‑459/23, C‑486/23 in C‑493/23, EU:C:2025:592, točka 76 in navedena sodna praksa).
46 Poudariti je treba tudi, da mora biti izvajanje sodne funkcije zavarovano ne le pred vsakršnim neposrednim vplivom v obliki navodil, ampak tudi pred bolj posrednimi oblikami vplivanja, s katerimi bi se lahko usmerjale sodne odločitve (sodbi z dne 6. marca 2025, D. K. (Razrešitev sodnika), C‑647/21 in C‑648/21, EU:C:2025:143, točka 69 in navedena sodna praksa, ter z dne 1. avgusta 2025, Daka in drugi, C‑422/23, C‑455/23, C‑459/23, C‑486/23 in C‑493/23, EU:C:2025:592, točka 77).
47 Ta jamstva neodvisnosti in nepristranskosti narekujejo obstoj pravil, ki se nanašajo zlasti na sestavo zadevnega organa in na podlagi katerih je mogoče odpraviti vsak legitimni dvom pravnih subjektov o zaščitenosti navedenega organa pred zunanjimi dejavniki in o njegovi nevtralnosti glede nasprotujočih si interesov (sodba z dne 1. avgusta 2025, Daka in drugi, C‑422/23, C‑455/23, C‑459/23, C‑486/23 in C‑493/23, EU:C:2025:592, točka 78 in navedena sodna praksa).
48 Poleg tega, kot je Sodišče navedlo v točki 71 sodbe z dne 6. marca 2025, D. K. (Razrešitev sodnika) (C‑647/21 in C‑648/21, EU:C:2025:143), je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice poudarilo, da se zaradi ključnega pomena zlasti neodvisnosti sodstva in pravne varnosti za pravno državo zahtevajo posebna jasnost pravil, ki se uporabljajo v posameznem primeru, ter jasna jamstva za zagotovitev objektivnosti in preglednosti, zlasti pa za preprečitev vsakega videza arbitrarnosti pri dodeljevanju posameznih zadev sodnikom (ESČP, 5. oktober 2010, DMD GROUP, a.s. proti Slovaški, CE:ECHR:2010:1005JUD001933403, točka 66).
49 Na drugem mestu, člen 19(1), drugi pododstavek, PEU zahteva tudi obstoj „z zakonom predhodno ustanovljenega“ sodišča glede na neločljive povezave med dostopom do takega sodišča ter jamstvi neodvisnosti in nepristranskosti sodnikov (sodbi z dne 6. marca 2025, D. K. (Razrešitev sodnika), C‑647/21 in C‑648/21, EU:C:2025:143, točka 72 in navedena sodna praksa, ter z dne 1. avgusta 2025, Daka in drugi, C‑422/23, C‑455/23, C‑459/23, C‑486/23 in C‑493/23, EU:C:2025:592, točka 79).
50 Poleg tega sklicevanje na „z zakonom predhodno ustanovljeno“ sodišče, ki je prav tako uporabljeno v členu 47, drugi odstavek, Listine med drugim odraža načelo pravne države in se ne nanaša le na pravno podlago za obstoj sodišča, ampak tudi na sestavo sodnikov v posamezni zadevi in katero koli drugo določbo nacionalnega prava, katere neupoštevanje povzroči, da eden ali več sodnikov nezakonito sodeluje pri obravnavi zadeve. Tako so pravila za dodelitev in predodelitev zadev sestavni del pojma „z zakonom predhodno ustanovljenega“ sodišča (glej v tem smislu sodbo z dne 6. marca 2025, D. K. (Razrešitev sodnika), C‑647/21 in C‑648/21, EU:C:2025:143, točki 73 in 74 ter navedena sodna praksa).
51 Zato člen 19(1), drugi pododstavek, PEU s tega vidika narekuje tudi obstoj pravil v zvezi s sestavo senatov, na podlagi katerih je mogoče izključiti vsakršno neupravičeno vmešavanje oseb, ki niso člani sestave sodnikov, ki odloča v dani zadevi, in pred katerimi stranke niso mogle podati svojih trditev, v postopek odločanja v tej zadevi (sodba z dne 1. avgusta 2025, Daka in drugi, C‑422/23, C‑455/23, C‑459/23, C‑486/23 in C‑493/23, EU:C:2025:592, točka 81 in navedena sodna praksa).
52 Na vprašanje predložitvenega sodišča je treba odgovoriti ob upoštevanju teh opozoril. To sodišče se sprašuje zlasti o združljivosti predodelitve zadeve neki sestavi sodišča z zahtevami, ki so neločljivo povezane s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU, kot je na njih opozorjeno v točkah od 41 do 51 te sodbe, kadar se ta predodelitev izvede, prvič, po razrešitvi obveznosti odločanja prvotno določenega sodnika, drugič, z uporabo naključnega sistema dodeljevanja zadev in, tretjič, ob neobstoju možnosti, da bi sodnik, na katerega se nanaša navedena predodelitev, zoper njo vložil pravno sredstvo.
Razrešitev sodnika obveznosti odločanja v nekaterih njegovih zadevah
53 V skladu s sodno prakso Sodišča se mora, kadar je bila sestava, ki ji je bila zadeva prvotno dodeljena, razrešena obveznosti odločanja v tej zadevi v okoliščinah, ki niso združljive z zahtevami, na katere je bilo opozorjeno v točkah od 41 do 51 te sodbe, sestava, ki ji je bila navedena zadeva predodeljena, vzdržati odločanja v isti zadevi (glej v tem smislu sodbo z dne 13. julija 2023, YP in drugi (Odvzem sodnikove imunitete in njegov suspenz), C‑615/20 in C‑671/20, EU:C:2023:562, točki 76 in 77 ter navedena sodna praksa).
54 Kar natančneje zadeva razrešitev sodnika obveznosti odločanja v njegovih zadevah, je Sodišče razsodilo, da je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, na podlagi katere lahko organ nacionalnega sodišča sodnika tega sodišča razreši obveznosti odločanja v nekaterih ali vseh zadevah, ki so mu bile dodeljene, ne da bi bila v tej ureditvi določena merila, ki jih mora ta organ upoštevati pri sprejetju take odločitve o razrešitvi, in naložena obveznost obrazložitve te odločitve (glej v tem smislu sodbo z dne 6. marca 2025, D. K. (Razrešitev sodnika), C‑647/21 in C‑648/21, EU:C:2025:143, točka 86).
55 Za izognitev arbitrarnosti, ki bi lahko bila posledica netransparentnega postopka in s katero bi lahko bili kršeni načeli neodvisnosti in neodstavljivosti sodnikov, je namreč potrebno, da so v nacionalnih pravilih, ki urejajo razrešitev obveznosti odločanja v zadevah, določena jasna in objektivna merila, na podlagi katerih je mogoče sodnika razrešiti obveznosti odločanja v zadevah, ter obveznost obrazložitve odločb o razrešitvi, zlasti v primeru razrešitve, s katero zadevni sodnik ni soglašal, da se zagotovi, da neodvisnost sodnikov ni ogrožena z neupravičenimi zunanjimi vplivi (sodba z dne 6. marca 2025, D. K. (Razrešitev sodnika), C‑647/21 in C‑648/21, EU:C:2025:143, točka 85).
56 V obravnavanem primeru člen 47b(1) zakona o splošnih sodiščih očitno določa, da je sprememba sestave sodišča dopustna, „če obstaja trajna ovira za obravnavo zadeve“, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče. V skladu z odstavkom 6 tega člena 47b ima kolegij zadevnega sodišča možnost, da sodnika razreši obveznosti odločanja na njegovo zahtevo ali po uradni dolžnosti v primeru premestitve v drug senat tega sodišča.
57 V zvezi s tem je Sodišče v točki 77 sodbe z dne 6. marca 2025, D. K. (Razrešitev sodnika) (C‑647/21 in C‑648/21, EU:C:2025:143), razsodilo, da nacionalna ureditev, kot je člen 47b(1) in od (4) do (6) zakona o splošnih sodiščih, ne vsebuje natančnih in objektivnih meril, ki bi urejala možnost, da se sodnika razreši obveznosti odločanja v eni ali več njegovih zadevah, in da kolegiju zadevnega sodišča omogoča, da sodnika razreši obveznosti odločanja v njegovih zadevah z neobrazloženo odločitvijo.
58 Vendar je bila ta presoja opravljena v okviru zadeve, ki se je nanašala na razrešitev zadevnega sodnika obveznosti odločanja v njegovih zadevah brez soglasja, do katere je prišlo po njegovi premestitvi, prav tako brez soglasja, v drug oddelek sodišča, ki mu je pripadal.
59 Iz elementov spisa, ki ga ima na voljo Sodišče, pa je razvidno, da je bila v obravnavanem primeru sodnica JD obveznosti odločanja v nekaterih svojih zadevah razrešena s sklepom, ki je bil sprejet na njeno zahtevo. Zdi se, da taka razrešitev obveznosti odločanja na zahtevo zadevnega sodnika spada, kot je v pisnem stališču navedla Evropska komisija, med primere iz člena 47b(6) zakona o splošnih sodiščih, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.
60 Poleg tega iz pojasnil predložitvenega sodišča izhaja, da je do te razrešitve obveznosti odločanja prišlo po premestitvi sodnice JD znotraj sodišča, ki mu pripada. Iz teh pojasnil nikakor ni razvidno, da bi bila ta premestitev nesoglasna ali celo arbitrarna oziroma da bi bila zahteva za razrešitev obveznosti odločanja posledica zunanjih vplivov na to sodnico, ki bi lahko omajali neodvisnost navedene sodnice.
61 Tako je treba ob pridržku preverjanj, ki jih bo moralo opraviti predložitveno sodišče, ugotoviti, da če je sodnica JD svobodno zahtevala to razrešitev obveznosti odločanja, taka delna razrešitev ni taka, da bi pri pravnih subjektih vzbudila legitimne dvome o njeni neodvisnosti. V teh okoliščinah je treba dodati, da ker se ne zdi, da bi bila ta sodnica obveznosti odločanja v zadevah, katerih predmet sta pritožbi iz postopkov v glavni stvari, razrešena v okoliščinah, ki niso združljive z zahtevami, na katere je bilo opozorjeno v točkah od 41 do 51 te sodbe, na podlagi sodne prakse, navedene v točki 53 te sodbe, ni mogoče šteti, da se mora sestava sodišča, ki so ji bile te zadeve predodeljene, zadržati odločanja v navedenih zadevah.
62 Delna razrešitev sodnika obveznosti odločanja v eni ali več njegovih zadevah namreč ne more poseči v njegovo neodvisnost, kadar do nje pride na njegovo zahtevo in če ni nobenega indica, ki bi kazal na to, da zadevni sodnik te razrešitve ni zahteval svobodno.
Predodelitev zadev z naključnim sistemom dodeljevanja
63 V skladu s sodno prakso Sodišča sistem dodeljevanja zadev na nacionalnih sodiščih, ki temelji na načelu naključnega izbora sestave, z nekaterimi izjemami, sam po sebi ni tak, da bi bile sestave izpostavljene neprimernemu vplivu v smislu sodne prakse, na katero je bilo opozorjeno v točkah 45 in 46 te sodbe (glej v tem smislu sodbo z dne 27. februarja 2025, Sinalov, C‑16/24, EU:C:2025:116, točka 51).
64 Vendar je treba ob upoštevanju sodne prakse, navedene v točkah od 41 do 51 te sodbe, dodati, da mora delovanje takega sistema temeljiti na preglednih, objektivnih in vnaprej znanih pravilih, ki omogočajo izključiti vsakršno samovoljno uporabo tega sistema in vsakršno neupravičeno vmešavanje oseb, ki niso člani sestave, v postopek odločanja v dani zadevi.
65 Ker je za končno presojo dejanskega stanja ter uporabo in razlago nacionalnega prava v okviru postopka iz člena 267 PDEU pristojno le predložitveno sodišče, bo moralo to sodišče dokončno ugotoviti, ali je delovanje sistema SLPS, zlasti v okviru predodeljevanja zadev, katerih predmet sta pritožbi iz postopkov v glavni stvari, v skladu z zahtevami, ki so neločljivo povezane s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU. Vendar lahko Sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso na podlagi elementov iz spisa, ki ga ima na voljo, temu sodišču poda elemente razlage prava Unije, ki bi mu lahko koristili pri tem (sodbi z dne 6. oktobra 2021, W.Ż. (Senat za izredni nadzor in javne zadeve vrhovnega sodišča – Imenovanje), C‑487/19, EU:C:2021:798, točka 133, ter z dne 13. julija 2023, YP in drugi (Odvzem sodnikove imunitete in njegov suspenz), C‑615/20 in C‑671/20, EU:C:2023:562, točka 66).
66 V zvezi s tem je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da predložitveno sodišče dvomi o združljivosti sistema SLPS s temi zahtevami iz štirih razlogov, ki se v bistvu nanašajo, prvič, na pomanjkanje preglednosti tega sistema, drugič, na vlogo ministra za pravosodje pri določitvi pravil delovanja navedenega sistema, tretjič, na napake, ki jih je njegova uporaba lahko povzročila, in četrtič, na neuravnoteženost delovne obremenitve sodnikov, ki jo povzroča.
67 Prvič, ugotoviti je treba, da so navedene zahteve, zlasti tiste, navedene v točki 64 te sodbe, izpolnjene, zlasti če delovanje sistema naključnega dodeljevanja zadev temelji na vnaprej določenih in javnih parametrih, če je ta sistem urejen s pregledno ureditvijo, ki določa podrobna pravila in merila za dodelitev in predodelitev zadev, če je zasnovan – zlasti z uporabo popolnoma avtomatiziranega žreba – tako, da se prepreči dodelitev zadeve sodniku, izbranemu z uporabo diskrecijske pravice, in če se poročila o žrebu zadev objavijo. Taki elementi namreč pomenijo ustrezna jamstva za preprečitev vsakršnega videza arbitrarnosti pri dodeljevanju ali predodeljevanju posameznih zadev sodnikom in vsakršnega neupravičenega vmešavanja oseb, ki niso člani sestave, ki odloča v dani zadevi, v postopek odločanja v tej zadevi.
68 Iz elementov spisa, ki je na voljo Sodišču, pa je razvidno, da delovanje SLPS ureja predpis, ki določa merila in podrobna pravila za dodelitev ali predodelitev zadev sodnikom. Poleg tega se žreb opravi samodejno. Nazadnje, tako celoten algoritem tega sistema kot tudi poročila o žrebu so objavljeni. V tem okviru zgolj okoliščina, da izvorna koda navedenega sistema, iz katere so v programskem jeziku razvidna navodila, ki sestavljajo ta sistem, ni objavljena, ne more povzročiti tveganja vplivanja, s katerim bi se lahko usmerjale sodne odločitve, ali samovoljnih manipulacij dodelitev in predodelitev zadev. Nasprotno, kot poljska vlada trdi v pisnem stališču, bi lahko dajanje na voljo izvorne kode sistema SLPS olajšalo kibernetski napad na ta sistem.
69 Drugič, kar zadeva dvome, povezane z vlogo ministra za pravosodje pri določitvi pravil delovanja sistema SLPS, je treba opozoriti, da se – kot je razvidno iz točk 47 in 51 te sodbe – z jamstvi neodvisnosti in nepristranskosti ter zahtevo po „z zakonom predhodno ustanovljenem sodišču“ zahteva obstoj pravil, ki se nanašajo med drugim na sestavo senatov in na podlagi katerih je mogoče odpraviti vsak legitimni dvom pravnih subjektov o zaščitenosti tega organa pred zunanjimi dejavniki in o njegovi nevtralnosti glede nasprotujočih si interesov.
70 V zvezi s tem mora biti v skladu z načelom delitve oblasti, ki je značilno za delovanje pravne države, neodvisnost sodišč zlasti zagotovljena v razmerju do zakonodajne in izvršilne veje oblasti (sodbi z dne 19. novembra 2019, A. K. in drugi (Neodvisnost disciplinskega senata vrhovnega sodišča), C‑585/18, C‑624/18 in C‑625/18, EU:C:2019:982, točka 124, ter z dne 24. marca 2026, Rzecznik Praw Obywatelskich (Izločitev sodnika splošnega sodišča), C‑521/21, EU:C:2026:242, točka 72).
71 Tako je v skladu z ustaljeno sodno prakso namen zahteve po „z zakonom predhodno ustanovljenem sodišču“ v smislu prava Unije preprečiti, da bi bila organizacija sodnega sistema prepuščena prosti presoji izvršilne oblasti, in zagotoviti, da je to področje urejeno z zakonom, ki ga je zakonodajna oblast sprejela v skladu s pravili, ki urejajo izvajanje njene pristojnosti (glej v tem smislu sodbi z dne 26. marca 2020, Preveritev Simpson/Svet in HG/Komisija, C‑542/18 RX-II in C‑543/18 RX-II, EU:C:2020:232, točka 73 in navedena sodna praksa, ter z dne 24. marca 2026, Rzecznik Praw Obywatelskich (Izločitev sodnika splošnega sodišča), C‑521/21, EU:C:2026:242, točka 73).
72 Ta zahteva je izpolnjena, če je minister za pravosodje na podlagi zakonodajnega pooblastila, kot je to iz člena 41 zakona o splošnih sodiščih, pristojen za sprejetje splošnih pravil glede dodeljevanja zadev in za opredelitev splošnih parametrov delovanja naključnega sistema dodeljevanja zadev, kot je sistem SLPS. Poleg tega to, da je ta minister sprejel taka splošna pravila, samo po sebi ne more vzbuditi dvomov o neodvisnosti in nepristranskosti sodnikov.
73 Tretjič, Sodišče je razsodilo, da napaka pri uporabi pravil o dodeljevanju zadev ne pomeni nujno obstoja vplivanja, s katerim bi se lahko usmerjale sodne odločitve, ali samovoljnih manipulacij dodelitev (glej v tem smislu sodbo z dne 27. februarja 2025, Sinalov, C‑16/24, EU:C:2025:116, točka 51). V tem okviru zgolj okoliščina, ki jo je navedlo predložitveno sodišče, da je lahko pri delovanju naključnega sistema dodeljevanja zadev prišlo do napak, sama po sebi ni taka, da bi se zaradi nje pozneje pokazalo neupravičeno vmešavanje v postopek odločanja v posameznih zadevah. To velja še toliko bolj, ker se zdi, kot je poljska vlada navedla v pisnem stališču, da so kritike v zvezi z delovanjem sistema SLPS, ki jih navaja predložitveno sodišče, povsem zgodovinske narave, saj so se vse navedene nepravilnosti zgodile leta 2018.
74 Četrtič, kar zadeva okoliščino, da lahko naključni sistem dodeljevanja zadev povzroči neenakomerno porazdelitev delovne obremenitve med sodniki sodišča, je treba ugotoviti, da se predložitveno sodišče v bistvu sklicuje na število zadev, dodeljenih različnim sodnikom. Zgolj neuravnoteženost števila dodeljenih zadev, ki je lahko utemeljena z razlogi učinkovitega izvajanja sodne oblasti, pa ne pomeni nujno neuravnoteženosti delovne obremenitve.
75 Vsekakor okoliščina, da lahko naključni sistem dodeljevanja zadev povzroči neenakomerno porazdelitev delovne obremenitve med sodniki sodišča, ne more povzročiti tveganja neupravičenega vmešavanja v postopek odločanja v dani zadevi niti nadzora nad vsebino sodnih odločb.
Sodni nadzor nad predodelitvijo zadev
76 Kar zadeva sodni nadzor nad uporabo naključnega sistema dodeljevanja zadev, je treba opozoriti, da je možnost preverjanja spoštovanja jamstev, povezanih s pojmom „neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče“, nujna za zaupanje, ki ga morajo sodišča v demokratični družbi vzbujati pri pravnem subjektu (glej v tem smislu sodbi z dne 8. maja 2024, Asociația „Forumul Judecătorilor din România“ (Združenja sodnikov in tožilcev), C‑53/23, EU:C:2024:388, točka 55, in z dne 27. februarja 2025, Sinalov, C‑16/24, EU:C:2025:116, točka 53).
77 Tako mora biti mogoče, da je spoštovanje pravil nacionalnega prava v zvezi z dodeljevanjem in predodeljevanjem zadev, po potrebi z uporabo naključnega sistema dodeljevanja zadev, predmet sodnega nadzora na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti ob obstoju resnega dvoma, da bi se ugotovilo, ali sestava, ki ji je bila določena zadeva dodeljena ali predodeljena, pomeni neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče (glej v tem smislu sodbi z dne 14. novembra 2024, S. (Sprememba sestave), C‑197/23, EU:C:2024:956, točki 65 in 67, ter z dne 27. februarja 2025, Sinalov, C‑16/24, EU:C:2025:116, točki 54 in 55).
78 Ker torej nacionalno sodišče, ki odloča o zadevi, lahko preveri zakonitost svoje sestave za odločanje o zadevi, ki mu je predložena, ni treba določiti ločenega pravnega sredstva v korist sodnika, na katerega se ta predodelitev nanaša (glej po analogiji sodbo z dne 1. avgusta 2025, Daka in drugi, C‑422/23, C‑455/23, C‑459/23, C‑486/23 in C‑493/23, EU:C:2025:592, točka 99).
79 V obravnavanem primeru zadevi, katerih predmet sta pritožbi iz postopkov v glavni stvari, prikazujeta natančno to, da lahko predložitveno sodišče preveri zakonitost svoje sestave za odločanje o teh pritožbah.
80 Glede na vse zgoraj navedene razloge je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine razlagati tako, da je treba sestavo nacionalnega sodišča, ki so ji bile zadeve dodeljene naključno z uporabo informacijskega sistema po razrešitvi obveznosti odločanja sodnika, ki je bil prvotno določen za odločanje v teh zadevah, do katere je prišlo na njegovo zahtevo, tudi če ni nobenega pravnega sredstva, ki bi posebej zadevnemu sodniku omogočalo izpodbijanje zadevne predodelitve, šteti za neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče.
Stroški
81 Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:
Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah
je treba razlagati tako, da
je treba sestavo nacionalnega sodišča, ki so ji bile zadeve dodeljene naključno z uporabo informacijskega sistema, po razrešitvi obveznosti odločanja sodnika, ki je bil prvotno določen za odločanje v teh zadevah, do katere je prišlo na njegovo zahtevo, tudi če ni nobenega pravnega sredstva, ki bi posebej zadevnemu sodniku omogočalo izpodbijanje zadevne predodelitve, šteti za neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče.
Podpisi
* Jezik postopka: poljščina.
i Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.