<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-212/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CC0212</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:179">EU:C:2020:179</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>19</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>19</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi G. Pitruzzelle – Zadeva C‑212/19</HT></P><P><HT TYPE="SC">Compagnie des pêches de Saint-Malo</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Giovannija Pitruzzelle</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20200305">5. marca 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑212/19</HT></P><P>Ministre de l’Agriculture et de l’Alimentation</P><P>proti</P><P>Compagnie des pêches de Saint-Malo</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil Conseil d'État (državni svet, Francija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Državne pomoči</KEYWORD><KEYWORD>Zagotovitev vračila nezakonite pomoči</KEYWORD><KEYWORD>Odločba 2005/239/ES</KEYWORD><KEYWORD>Ribogojci in ribiči</KEYWORD><KEYWORD>Socialni prispevek</KEYWORD><KEYWORD>Razlikovanje med prispevki delodajalcev in prispevki delojemalcev</KEYWORD><KEYWORD>Določitev dolžnika, ki mu je naložena obveznost vračila</KEYWORD><KEYWORD>Vračilo s strani zaposlenih podjetja</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Conseil d’État (državni svet, Francija) s predlogom za sprejetje predhodne odločbe Sodišče prosi na eni strani za razlago Odločbe 2005/239/ES Komisije z dne <DATE ISO="20040714">14. julija 2004</DATE> o nekaterih ukrepih pomoči, ki jih je Francija izvedla v korist ribogojcev in ribičev<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="074" PAGE.FIRST="49" DATE.PUB="2005">UL 2005, L 74, str. 49</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> (v nadaljevanju: sporna odločba) in na drugi strani za določitev obsega obveznosti zagotovitve vračila, ki jo ima Francoska republika na podlagi navedene odločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru pritožbe, ki jo je ministre de l’Agriculture et de l’Alimentation (minister za kmetijstvo in hrano, v nadaljevanju: minister) vložil zoper sodbo Cour administrative de Nantes (višje upravno sodišče v Nantesu, Francija), s katero je to potrdilo razglasitev ničnosti naloga za izterjavo, ki ga je directeur général des finances publiques de Bretagne (regionalni direktor za javne finance regije Bretanja) izdal zoper družbo Compagnie des pêches de Saint-Malo (v nadaljevanju: Compagnie) zaradi izterjave zneska iz naslova vračila pomoči, ki naj bi jo ta družba prejela na podlagi nacionalnih ukrepov, ki so predmet sporne odločbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje v postopku v glavni stvari</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Francoska republika je v pismu z dne <DATE ISO="20000621">21. junija 2000</DATE> obvestila Evropsko komisijo o ukrepih za nadomestilo škode, ki jih je sprejela v korist ribičev in ribogojcev, ki so bili po eni strani oškodovani zaradi onesnaženja z ogljikovodiki po brodolomu ladje <HT TYPE="ITALIC">Erika</HT> v Biskajskem zalivu <DATE ISO="19991212">12. decembra 1999</DATE> in po drugi strani zaradi hudega neurja, ki je divjalo 27. in <DATE ISO="19991228">28. decembra 1999</DATE>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Ker so bili navedeni ukrepi izvedeni, preden se je Komisija lahko odločila, ali so združljivi s skupnim trgom, je bil dosje registriran kot nepriglašen program pomoči (glej točko 1 obrazložitve sporne odločbe).</P></NOTE> Ti ukrepi so zajemali na eni strani mehanizem izrednih pomoči, sprejet z okrožnico z dne <DATE ISO="20000202">2. februarja 2000</DATE>, da bi se pomagalo ribičem in ribogojcem iz šestih departmajev na zahodu Francije (Finistère, Morbihan, Loire-Atlantique,<?PAGE NO="2"?> Vendée, Charente‑Maritime in Gironde), ki so utrpeli škodo zaradi navedenih dogodkov, in na drugi strani 50‑odstotno zmanjšanje socialnih prispevkov za tri mesece za ribogojce in za šest mesecev za ribiče, ki je bilo sprejeto z novima okrožnicama z dne 15. aprila in <DATE ISO="20000713">13. julija 2000</DATE>. Drugonavedeni ukrep se je izvajal za celotno celinsko Francijo in čezmorske departmaje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Komisija je večino ukrepov, sprejetih z okrožnico z dne <DATE ISO="20000202">2. februarja 2000</DATE>, štela za združljivo s skupnim trgom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Med ukrepi v korist ribičev so bili pomoč za obnovo ribiških ladij in opreme, izgubljene ali poškodovane med neurjem, predplačila odškodnine, ki jo je plačal Mednarodni sklad za nadomestilo škode zaradi onesnaženja z ogljikovodiki (FIPOL), in pavšalna pomoč za izpad dohodka zaradi škode, nastale med neurjem (glej točko 5 obrazložitve sporne odločbe).</P></NOTE> Nasprotno pa je Komisija z odločbo, ki je bila Francoski republiki poslana <DATE ISO="20011211">11. decembra 2001</DATE>, začela postopek iz člena 88(2) ES v zvezi z ostalimi ukrepi, med katerimi je bil med drugim <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>dodatni ukrep zmanjšanja socialnih prispevkov<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> za ribiče, ki se je izvajal v obdobju od <DATE ISO="20000415">15. aprila</DATE> do <DATE ISO="20001015">15. oktobra 2000</DATE>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Glej odločbo o začetku formalnega postopka preiskave (pomoč C 91/2001, nadomestila ribogojcem in ribičem, žrtvam neurja in izlitja nafte (december 1999)), ki je bila povzeta v pozivu k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) in člena 6 Uredbe Sveta (ES) 659/1999 z dne <DATE ISO="19990322">22. marca 1999</DATE> o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 88 Pogodbe ES (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="039" PAGE.FIRST="6" DATE.PUB="2002">UL 2002, C 39, str. 6</REF.DOC.OJ>, točka 1). Komisija ni prejela pripomb; glej točko 3 obrazložitve sporne odločbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>To zmanjšanje se je nanašalo na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>prispevke delodajalcev in delojemalcev<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Glej točko 18 obrazložitve sporne odločbe.</P></NOTE> nakazanih nacionalnemu zavodu za invalidne pomorščake (ENIM)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>ENIM je javni zavod.</P></NOTE>. Komisija glede načina zmanjšanja v točki 20 obrazložitve sporne odločbe pojasnjuje, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>[p]ri prispevkih, nakazanih ENIM, […] stopnja zmanjšanja znašala 50 % za prispevke delojemalcev in tudi delodajalcev. Vendar so bile pri ladjah, pri katerih se ne uporablja plačevanje po deležu, oprostitve delodajalčevih prispevkov izjemoma zvišane na 75 %. Francija to drugačno stopnjo razlaga s tem, da obstaja pri plačilu po deležu tesna finančna solidarnost med ladjarjem in posadko glede na težave, s katerimi se srečujejo pri ribolovu, zlasti kar zadeva izpad prometa, medtem ko pri industrijski opremi, za katero ta vrsta plačila ne obstaja, največji del gospodarskih težav nosijo ladjarji.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Ukrep zmanjšanja socialnih prispevkov v korist ribičev je bil skupaj z drugimi dodatnimi ukrepi namenjen temu, da se upošteva zlasti škoda, ki so jo podjetja v ribiškem sektorju utrpela zaradi propadanja trga.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej točko 12 obrazložitve sporne odločbe.</P></NOTE> Po mnenju francoskih organov je bilo namreč ugotovljeno splošno upadanje trga morskih proizvodov s trajnim zmanjševanjem povpraševanja zaradi zaskrbljenosti potrošnikov o vplivu izlitja nafte na zdravje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej točko 38 obrazložitve sporne odločbe.</P></NOTE> Vendar je Komisija menila, da podatkom, ki jih je zagotovila Francoska republika, nasprotujejo drugi uradni podatki, s katerimi se je seznanila.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej točko 39 obrazložitve sporne odločbe.</P></NOTE> Glede na te podatke je Komisija menila, da obstajajo resni dvomi o združljivosti tega ukrepa, ki ima značilnost pomoči za tekoče poslovanje, s skupnim trgom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Teh dvomov med formalnim postopkom preiskave ni bilo mogoče odpraviti. Komisija je po temeljiti preučitvi položaja na trgu ribiških proizvodov v prvem četrtletju leta 2000<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej točke od 84 do 97 obrazložitve sporne odločbe.</P></NOTE> namreč v točki 98 obrazložitve sporne odločbe ugotovila, da ob upoštevanju različnih elementov, ki jih je imela na voljo, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>splošnega zmanjšanja socialnih prispevkov v korist ribičev za obdobje od 15. aprila do 15. oktobra ne more razglasiti za združljivega s skupnim trgom na podlagi člena 87(2)(b) [ES]<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>. V točki 99 obrazložitve te odločbe je presodila, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>[t]a ukrep pomoči kot pomoč za tekoče poslovanje, ki je bila dodeljena vsem ribiškim podjetjem, ne da bi se od njih zahtevalo kakršno koli obveznost, […] združljiv s skupnim trgom v skladu s tretjo alineo četrtega odstavka, točke 1.2. smernic iz leta 1997<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Smernice za pregled državne pomoči za ribištvo in ribogojstvo (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="100" PAGE.FIRST="12" DATE.PUB="1997">UL 1997, C 100, str. 12</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Zato je v členu 3 sporne odločbe odločila, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>[u]krep pomoči, ki ga je Francija v korist ribičev izvedla v obliki zmanjšanja socialnih prispevkov za obdobje od <DATE ISO="20000415">15. aprila</DATE> do <DATE ISO="20001015">15. oktobra 2000</DATE>, ni združljiv s skupnim trgom<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>. V skladu s členom 4(1) navedene odločbe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Francija sprejme vse potrebne ukrepe, da od svojih upravičencev izterja pomoči iz [člena 3], ki so jim že bile nezakonito dodeljene<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>. V odstavku 2 tega člena pa je bilo natančneje določeno, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>[i]zterjava […] izvede nemudoma in v skladu s postopki nacionalnega prava, če dovoljujejo takojšno in dejansko izvršitev te odločbe. Pomoči, ki jih je treba izterjati, vključujejo obresti od datuma, ko so bile dodeljene upravičencem, do datuma izterjave.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Sporna odločba ni bila izpodbijana pred Splošnim sodiščem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Potem ko je Komisija Francosko republiko večkrat pozvala, naj izvrši sporno odločbo, je <DATE ISO="20091223">23. decembra 2009</DATE> vložila tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 108(2) PDEU. Sodišče je v sodbi z dne <DATE ISO="20111020">20. oktobra 2011</DATE>, Komisija/Francija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑549/09</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:672">EU:C:2011:672</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> (v nadaljevanju: sodba Komisija/Francija), odločilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Francoska republika s tem, da ni izvršila [sporne odločbe], tako da bi od upravičencev izterjala pomoči, ki so bile v [členu] 3 te odločbe razglašene za nezakonite in nezdružljive s skupnim trgom, ni izpolnila obveznosti iz člena 288, četrti odstavek, PDEU in člena 4 te odločbe<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej točko 1 izreka sodbe Komisija/Francija.</P></NOTE> Sodišče je v točkah 42 in 43 te sodbe zavrnilo trditev Francoske republike, da zneski v višini zmanjšanja prispevkov delojemalcev, ki so jih podjetja nakazala pristojnim organom za račun zaposlenih, ne smejo biti predmet vračila. Najprej je v točki 42 navedene sodbe ugotovilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>se s to trditvijo v resnici izpodbija presoja, ki jo je Komisija v [sporni odločbi] opravila v zvezi z naravo državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU, ki jo ima zmanjšanje socialnih prispevkov delodajalcev in delojemalcev<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>. Dalje je v točki 43 na podlagi ustaljene sodne prakse odločilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>[v] okviru […] tožbe, katere predmet je neizvršitev odločbe o državnih pomočeh, ki je država članica, na katero je naslovljena, ni izpodbijala pred Sodiščem, ni mogoče prerekati zakonitosti take odločbe<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Točka 43 sodbe Komisija/Francija napotuje na sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050512">12. maja 2005</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑415/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:287">EU:C:2005:287</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Zoper družbo Compagnie je bil <DATE ISO="20130222">22. februarja 2013</DATE> izdan nalog za izterjavo v znesku 84.550,08 EUR, ki je ustrezal zmanjšanjem prispevkov delojemalcev med 15. aprilom in 15. julijem 2000 s prištetimi zamudnimi obrestmi. Tribunal administratif de Rennes (upravno sodišče v Rennesu, Francija) je s sodbo z dne <DATE ISO="20150625">25. junija 2015</DATE> ta nalog za izterjavo razglasilo za ničen. Cour administrative d’appel de Nantes (višje upravno sodišče v Nantesu, Francija) je pritožbo, ki jo je zoper to sodbo vložil ministre de l’Environnement, de l’Énergie et de la Mer (minister za okolje, energijo in morje, Francija), zavrnilo s sodbo z dne <DATE ISO="20170414">14. aprila 2017</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Minister je pri predložitvenem sodišču zoper to sodbo vložil kasacijsko pritožbo, v kateri je med drugim trdil, da je višje sodišče, prvič, napačno uporabilo pravo, ker je odločilo, da ribiška podjetja in ribogojci niso imeli koristi od oprostitev prispevkov delojemalcev, čeprav je Evropska komisija te oprostitve opredelila kot državno pomoč, in drugič, izkrivilo listine iz spisa, ki mu je bil predložen, ker je ocenilo, da iz preiskave izhaja, da je zmanjšanje prispevkov delojemalcev samodejno pripeljalo do povečanja zneska neto plače, izplačane zaposlenim.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Conseil d’État (državni svet) je na eni strani razveljavil sodbo Cour administrative d’appel de Nantes (višje upravno sodišče v Nantesu) v delu, v katerem to sodišče ni preučilo ničnostnega razloga, ki se nanaša na to, da Tribunal administratif de Rennes (upravno sodišče v Rennesu) ni odločilo o ugovoru nedopustnosti, ki ga je podal minister in se je nanašal na prepozno vložitev predhodne pritožbe tožene družbe, ter drugič, razveljavilo sodbo Tribunal administratif de Rennes (upravno sodišče v Rennesu) zaradi te opustitve. Conseil d’État (državni svet) je zato odločil, da bo obravnaval predlog, ki ga je družba Compagnie vložila pri tem upravnem sodišču, in takoj odločil o njem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Potem ko je Conseil d’État (državni svet) zavrnil ugovor nedopustnosti, ki ga je podal minister, je zavrnil dva od razlogov, ki ju je navedla družba Compagnie, in sicer, prvič, da nalog za izterjavo, ki je predmet postopka v glavni stvari, ne upošteva načel varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti, ter drugič, da država zamuja pri izterjavi zneskov iz navedenega naloga. Dalje, na podlagi sodne prakse Sodišča, ki se je začela s sodbo z dne <DATE ISO="19940309">9. marca 1994</DATE>, TWD Textilwerke Deggendorf<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑188/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1994:90">EU:C:1994:90</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> (v nadaljevanju: sodba TWD), je zavrnil predlog družbe Compagnie, naj se Sodišču na podlagi člena 267 PDEU predloži vprašanje za predhodno odločanje glede presoje veljavnosti sporne odločbe. Conseil d’État (državni svet) je namreč menil, da se sporna odločba neposredno in posamično – v smislu člena 263 PDEU – nanaša na družbo Compagnie kot dejansko prejemnico posamičnih pomoči, ki so bile dodeljene v okviru sheme pomoči in katerih zagotovitev vračila je odredila Komisija, ter da ne more izpodbijati njene veljavnosti v okviru sodnega postopka, sproženega zoper ukrepe za izvršitev te odločbe, ki so jih sprejeli nacionalni organi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Conseil d’État (državni svet) je nato opozoril, da na podlagi člena L 741-9 code rural et de la pêche maritime (zakonik o kmetijstvu in morskem ribištvu) in člena 4 décret du 17 juin 1938 relatif à la réorganisation et à l’unification du régime d’assurance des marins (uredba z dne <DATE ISO="19380617">17. junija 1938</DATE> o preureditvi in poenotenju sistema zavarovanja za mornarje) (JORF z dne <DATE ISO="19380629">29. junija 1938</DATE>, str. 7500) prispevke delodajalcev, ki se vplačajo v sistem za delavce v kmetijstvu in v sistem za mornarje, plačujejo delodajalci, prispevke delojemalcev pa plačujejo zaposleni. Prispevki delojemalcev naj ne bi bremenili delodajalca, temveč naj bi jih ta zgolj odtegnil od plačila zavarovancev ob vsaki plači, pri čemer naj bi se zmanjšanja prispevkov delojemalcev prenesla na zaposlene, ki prejmejo višjo neto plačo in naj bi bili neposredni upravičenci do teh zmanjšanj. Vendar je Conseil d’État (državni svet) poudaril, da bi se za to zmanjšanje prispevkov delojemalcev lahko štelo, da je pomenilo posredno prednost za podjetje, ker se je podjetje v obravnavanem obdobju ponašalo z določeno privlačnostjo zaradi višjih plač, ki so jih šest mesecev prejemali njegovi zaposleni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Conseil d’État (državni svet) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil ti vprašanji:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba [sporno odločbo] razlagati tako, da so z njo kot nezdružljiva s skupnim trgom ugotovljena le zmanjšanja prispevkov delodajalcev, ker podjetja od zmanjšanj prispevkov delojemalcev nimajo koristi in zato ta zmanjšanja ne morejo spadati na področje uporabe člena 107 [PDEU], ali pa tako, da so z njo kot nezdružljiva ugotovljena tudi zmanjšanja prispevkov delojemalcev?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če bi Sodišče presodilo, da je [sporno] odločbo treba razlagati tako, da so z njo kot nezdružljiva ugotovljena tudi zmanjšanja prispevkov delojemalcev, ali je treba šteti, da je podjetje imelo korist od teh zmanjšanj v celoti ali le od dela teh zmanjšanj? Če je imelo korist le od dela teh zmanjšanj, kako je treba ta del oceniti? Ali mora država članica odrediti, naj zadevni zaposleni v celoti ali deloma vrnejo del pomoči, od katerega so imeli korist?<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>V tej zadevi so pisna stališča predložile družba Compagnie, francoska vlada in Komisija. Te stranke so na obravnavi pred Sodiščem <DATE ISO="20191120">20. novembra 2019</DATE> ustno podale navedbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Ugovor nedopustnosti, ki ga je podala Komisija</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Komisija primarno predlaga, naj se ugotovi nedopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je predložil Conseil d’État (državni svet). Meni, da je namen obeh zastavljenih vprašanj za predhodno odločanje, čeprav sta oblikovani kot vprašanji glede razlage, v resnici izpodbijati veljavnost sporne odločbe v delu, v katerem je tudi zmanjšanje prispevkov delojemalcev opredeljeno kot državna pomoč in je odrejeno vračilo ustreznih zneskov. Vendar naj bi bili ti vprašanji na podlagi sodne prakse, ki izhaja iz sodbe TWD, kot vprašanji glede veljavnosti nedopustni. Družba Compagnie naj namreč ne bi bila upravičena izpodbijati veljavnosti sporne odločbe v okviru nacionalnega postopka v zvezi z izvršitvijo te odločbe, ker je ni pravočasno izpodbijala pred Splošnim sodiščem, čeprav je nedvoumno imela procesno upravičenje na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Takoj bi rad povedal, da me razlaga vprašanj za predhodno odločanje, ki jo podaja Komisija, ne prepriča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Seveda je res, da besedilo prvega od teh vprašanj ni omejeno le na poziv Sodišču, naj pojasni, ali za zmanjšanje prispevkov delojemalcev velja ugotovitev nezdružljivosti iz sporne odločbe, temveč namiguje, da bi bila taka razlaga te odločbe lahko v nasprotju s členom 107(1) PDEU, ker naj podjetja od tega zmanjšanja ne bi imela koristi. Vendar zgolj to, da je predložitveno sodišče omenilo možnost, da je neka razlaga sporne odločbe v nasprotju z določbo primarnega prava, ne spreminja narave navedenega predloga, s katerim je Sodišče zaprošeno, naj odloči o razlagi akta sekundarne zakonodaje, in ne naj odloči o njegovi veljavnosti. Tako bi Sodišče tudi ob domnevi, da bi ugotovilo, da je možnih več razlag sporne odločbe in da je treba razlago, v skladu s katero zmanjšanje prispevkov delojemalcev pomeni državno pomoč, zavrniti, ker je v nasprotju s členom 107(1) PDEU, ostalo v mejah zgolj skladne razlage, ki ne bi vodila k razglasitvi (delne) neveljavnosti navedene odločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Namen predložitvenega sodišča, da se omeji na predlog za razlago, je sicer potrjen s tem – kot sem že navedel v točki 14 teh sklepnih predlogov – da je to sodišče izrecno zavrnilo predlog, ki ga je pred njim podala družba Compagnie, naj Sodišču predloži vprašanje za predhodno odločanje glede veljavnosti sporne odločbe, in to na podlagi istih razlogov, kot jih je Komisija navedla v podporo nedopustnosti predloga za sprejetje predhodne odločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Poleg tega poudarjam, da tudi ob domnevi, da je treba prvo vprašanje za predhodno odločanje zaradi njegove vsebine razlagati kot vprašanje glede presoje veljavnosti sporne odločbe, drugo vprašanje očitno vsebuje predlog za razlago. Iz tega sledi, da v nasprotju s tem, kar trdi Komisija, in čeprav je drugo vprašanje predloženo, le če bi se na prvo vprašanje odgovorilo, da se sporna odločba nanaša tudi na zmanjšanje prispevkov delojemalcev, predloga za sprejetje predhodne odločbe nikakor ne bi bilo mogoče razglasiti za v celoti nedopustnega.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Na podlagi navedenega Sodišču predlagam, naj zavrne ugovor nedopustnosti, ki ga je podala Komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Ob tem ni izključeno, da Sodišče lahko po uradni dolžnosti obravnava vprašanje glede presoje veljavnosti sporne odločbe. Zato bom v nadaljevanju preučil, ali so pogoji za tako obravnavo po uradni dolžnosti v tej zadevi izpolnjeni.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="6"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Možnost, da se po uradni dolžnosti obravnava vprašanje veljavnosti sporne odločbe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Sodišče je v preteklosti že moralo po uradni dolžnosti obravnavati vprašanja glede veljavnosti, in sicer je bodisi tako vprašanje dodalo vprašanjem glede razlage, ki jih je postavilo predložitveno sodišče,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760602">2. junija 1976</DATE>, <NAME.CASE>Milch-, Fett- und Eier-Kontor</NAME.CASE> (<NO.CASE>125/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:81">EU:C:1976:81</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0007">7</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19791213">13. decembra 1979</DATE>, <NAME.CASE>Hauer</NAME.CASE> (<NO.CASE>44/79</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1979:290">EU:C:1979:290</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 13 do 16), v katerih Sodišče po preučitvi vprašanja ni ugotovilo neveljavnosti; sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19770203">3. februarja 1977</DATE>, <NAME.CASE>Strehl</NAME.CASE> (<NO.CASE>62/76</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1977:18">EU:C:1977:18</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0010">10</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19880607">7. junija 1988</DATE>, <NAME.CASE>Roviello</NAME.CASE> (<NO.CASE>20/85</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1988:283">EU:C:1988:283</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900614">14. junija 1990</DATE>, <NAME.CASE>Weiser</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑37/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:254">EU:C:1990:254</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in izrek), v katerih pa je Sodišče, nasprotno, ugotovilo neveljavnost zadevnih aktov sekundarne zakonodaje, ter sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990907">7. septembra 1999</DATE>, <NAME.CASE>De Haan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑61/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:393">EU:C:1999:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v kateri je bila ugotovljena neveljavnost odločbe Komisije, na katero se ni nanašalo vprašanje glede razlage, ki ga je postavilo predložitveno sodišče (glej točko 3 izreka).</P></NOTE> bodisi je vprašanje glede razlage preoblikovalo in ga razlagalo kot vprašanje glede veljavnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19651201">1. decembra 1965</DATE>, <NAME.CASE>Schwarze</NAME.CASE> (<NO.CASE>16/65</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1965:117">EU:C:1965:117</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 1095); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19801015">15. oktobra 1980</DATE>, <NAME.CASE>Roquette Frères</NAME.CASE> (<NO.CASE>145/79</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1980:234">EU:C:1980:234</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0006">6</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19891213">13. decembra 1989</DATE>, <NAME.CASE>Paris</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑204/88</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:643">EU:C:1989:643</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0008">8</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v katerih je Sodišče po uradni dolžnosti obravnavalo vprašanje glede veljavnosti: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Iz spisa je razvidno, da čeprav se postavljeno vprašanje formalno nanaša le na razlago člena 15 sporne uredbe, predložitveno sodišče dvomi o veljavnosti te določbe […]<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, ter sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20011011">11. oktobra 2001</DATE>, <NAME.CASE>Khalil in drugi</NAME.CASE> (od <NO.CASE>C‑95/99 do C‑98/99 in C‑180/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:532">EU:C:2001:532</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20021212">12. decembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Cipriani</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑395/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:751">EU:C:2002:751</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in izrek).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Sodišče je že leta 1965 zahtevalo pristojnost za tako obravnavo po uradni dolžnosti, ko je v sodbi Schwarze<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19651201">1. decembra 1965</DATE> (<NO.CASE>16/65</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1965:117">EU:C:1965:117</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 1095).</P></NOTE> presodilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>kadar se zdi, da je resnični predmet vprašanj, ki jih postavi nacionalno sodišče, bolj preizkus veljavnosti kot razlaga aktov Skupnosti, mora Sodišče navedenemu sodišču nemudoma dati pojasnilo, ne da bi ga zavezalo k formalizmu, ki prinaša zgolj odlašanje in ni združljivo z naravo mehanizmov, uvedenih s členom 177 [Pogodbe EGS]<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Poudariti je treba, da so v zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba, zelo jasna vprašanja, ki jih je postavilo Hessisches Finanzgericht (finančno sodišče v Hessnu, Nemčija), delno temeljila na predpostavki, da je neveljavna odločba Komisije, ki je bila predmet postopka v glavni stvari.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Da ne bi nasprotovalo načelu, v skladu s katerim izključno predložitveno sodišče opredeli predmet vprašanj za predhodno odločanje, ki jih namerava predložiti, Sodišče vseeno poskuša, da ne bi uporabilo te pristojnosti, kadar hoče nacionalno sodišče dobiti le razlago akta sekundarne zakonodaje Unije, ne da bi navedlo, da dvomi o njegovi veljavnosti ali da se je to vprašanje pojavilo v sporu o glavni stvari.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061130">30. novembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>Brünsteiner in Autohaus Hilgert</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑376/05 in C‑377/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:753">EU:C:2006:753</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 25 do 29). Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da člen 267 PDEU ne daje pravnega sredstva strankam v sporu, ki poteka pred nacionalnim sodiščem, in da Sodišče načeloma ni zavezano presoditi o veljavnosti prava Unije zgolj iz razloga, ki ga je ena od teh strank navedla v pisnih stališčih (glej med drugim sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140904">4. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Simon, Evers &amp; Co.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑21/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2154">EU:C:2014:2154</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160128">28. januarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>CM Eurologistik in GLS</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑283/14 in C‑284/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:57">EU:C:2016:57</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 44 do 46).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Sodišče je poleg tega potrdilo, da je pomembno, da nacionalno sodišče navede predvsem natančne razloge, iz katerih ni bilo prepričano o veljavnosti nekaterih določb prava Unije, in navede razloge za neveljavnost, za katere meni, da se lahko upoštevajo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Informacije, ki jih vsebuje predložitvena odločba, niso namenjene samo Sodišču, da to poda koristne odgovore, temveč tudi vladam držav članic in drugim zainteresiranim subjektom, da lahko ti predstavijo stališča v skladu s členom 23 Statuta Sodišča Evropske unije (glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190620">20. junija 2019</DATE>, <NAME.CASE>K. P.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑458/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:522">EU:C:2019:522</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE> Izpodbijanje veljavnosti pravnega akta Unije pred nacionalnim sodiščem zato samo po sebi ni zadostna podlaga za to, da se Sodišču predloži vprašanje za predhodno odločanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej med drugim sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130418">18. aprila 2013</DATE>, <NAME.CASE>Adiamix</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑368/12</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:257">EU:C:2013:257</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 16 do 25), v katerem je Sodišče ugotovilo nedopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki se je nanašal na presojo neveljavnosti, ker nacionalno sodišče ni zagotovilo minimalnih navedb o razlogih, iz katerih je menilo, da so trditve, ki jih je tožeča stranka navedla v postopku v glavni stvari, utemeljene.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je iz predložitvenega sklepa in nacionalnega spisa, vloženega v sodnem tajništvu Sodišča, razvidno, da je družba Compagnie s tožbo, vloženo pri tribunal administratif de Rennes (upravno sodišče v Rennesu), neposredno izpodbijala veljavnost sporne odločbe, ker je bilo v njej za nezdružljivo s skupnim trgom razglašeno tudi zmanjšanje prispevkov delojemalcev. Conseil d’État (državni svet), ki je izhajal iz predpostavke, da družba Compagnie ni mogla več izpodbijati veljavnosti sporne odločbe, se do tega vprašanja ni izrecno opredelil. Vendar to sodišče ob poudarjanju, da zmanjšanje takih prispevkov podjetjem ne koristi neposredno in torej ne more spadati na področje uporabe člena 107 PDEU, posredno dvomi o veljavnosti sporne odločbe.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Sodišče pa je še nedavno, v drugačnem okviru, za te okoliščine menilo, da zadostujejo, da po uradni dolžnosti obravnava vprašanje veljavnosti akta, v zvezi s katerim je predložitveno sodišče zaprosilo le za razlago.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Schrems</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑362/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:650">EU:C:2015:650</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca Y. Bota v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Schrems</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑362/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:627">EU:C:2015:627</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 121 do 128).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Na podlagi navedenega torej menim, da so izpolnjeni pogoji, da Sodišče po uradni dolžnosti obravnava očitek neveljavnosti sporne odločbe, o katerem se je razpravljalo v okviru tega postopka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Vendar bi bila v okoliščinah obravnavane zadeve taka obravnava po uradni dolžnosti mogoča le, če v nasprotju s trditvijo Komisije in presojo Conseil d’État (državni svet) učinka prekluzije, predvidenega v sodni praksi, ki izhaja iz sodbe TWD, ne bi bilo mogoče uporabiti za družbo Compagnie,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070717">17. julija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Lucchini,</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑119/05</NO.CASE>, (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:434">EU:C:2007:434</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> kar bo preučeno v nadaljevanju.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Možnost uporabe sodne prakse, ki izhaja iz sodbe TWD, za okoliščine spora o glavni stvari</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Sodišče je v točki 17 sodbe TWD zlasti zaradi pomislekov v zvezi s pravno varnostjo izključilo možnost, da bi prejemnik državne pomoči, na katero se nanaša sklep Komisije, naslovljen neposredno zgolj na državo članico tega prejemnika, ki bi lahko ta sklep brez dvoma izpodbijal na podlagi člena 263 PDEU in je pustil, da se obvezni rok iz šestega odstavka te določbe izteče, učinkovito izpodbijal zakonitost navedenega sklepa pred nacionalnimi sodišči v okviru tožbe, vložene zoper nacionalne ukrepe za izvršitev tega sklepa.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Sodišče je v prejšnji sodni praksi že potrdilo, da sklep, ki so ga sprejele institucije Skupnosti in ga naslovnik ni izpodbijal v predvidenem roku, postane zanj pravnomočen, pri čemer je upoštevalo, da je tožbeni rok namenjen zagotavljanju pravne varnosti s tem, da se prepreči časovno neomejeno izpodbijanje aktov Skupnosti, ki imajo pravne učinke (glej med drugim sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19651117">17. novembra 1965</DATE>, <NAME.CASE>Collotti/Sodišče</NAME.CASE> (<NO.CASE>20/65</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1965:115">EU:C:1965:115</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 1051), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19781012">12. oktobra 1978</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Belgija</NAME.CASE> (<NO.CASE>156/77</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1978:180">EU:C:1978:180</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 20 do 24)).</P></NOTE> Sodišče namreč meni, da če bi bilo v teh okoliščinah mogoče, da bi prejemnik pomoči pred nacionalnim sodiščem smel izpodbijati izvršitev odločbe zaradi njene nezakonitosti, bi bilo temu prejemniku dejansko omogočeno, da zaobide dokončnost, ki jo odločba pridobi po preteku roka za vložitev tožbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Točka 18 sodbe TWD. Kot sem pojasnil v sklepnih predlogih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Trace Sport</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑251/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:295">EU:C:2019:295</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), je v sodni praksi TWD določena izjema od splošnega načela, v skladu s katerim ima vsaka stranka pravico, da se v okviru nacionalnega postopka pred sodiščem sklicuje na neveljavnost določb iz aktov Unije, ki so podlaga za neko odločbo ali akt nacionalnega prava, ki je bil uporabljen zoper njo, in da nacionalno sodišče pozove, naj navedeno vprašanje predloži Sodišču. Razlog za to izjemo je zahteva po zagotavljanju pravne varnosti in zahteva po preprečevanju zlorabe pravnih sredstev, ki jih pravo Unije daje na voljo posameznikom.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Sodišče je večkrat poudarilo in potrdilo načela, določena v sodbi TWD,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej med drugim sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970130">30. januarja 1997</DATE>, <NAME.CASE>Wiljo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑178/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:46">EU:C:1997:46</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od15 do 25); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070718">18. julija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Lucchini</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑119/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:434">EU:C:2007:434</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150305">5. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>Banco Privado Português in Massa Insolvente do Banco Privado Português</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑667/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:151">EU:C:2015:151</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, Georgsmarienhütte in drugi (C‑135/16, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Georgsmarienhütte</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:582">EU:C:2018:582</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> tudi v pravnih in dejanskih okvirih, ki se zelo razlikujejo od okvirov, ki sta značilna za spor o glavni stvari, v katerem je bila izdana ta sodba.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010215">15. februarja 2001</DATE>, <NAME.CASE>Nachi Europe</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑239/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:101">EU:C:2001:101</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 29 do 40); sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20021022">22. oktobra 2002</DATE>, <NAME.CASE>National Farmers’ Union</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑241/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:604">EU:C:2002:604</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 34 do 39), v kateri se je prekluzija uveljavljala proti državi članici, ter sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110217">17. februarja 2011</DATE>, <NAME.CASE>Bolton Alimentari</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑494/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:87">EU:C:2011:87</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 20 do 24); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100629">29. junija 2010</DATE>, <NAME.CASE>E in F</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑550/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:382">EU:C:2010:382</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 37 do 52); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110217">17. februarja 2011</DATE>, <NAME.CASE>Bolton Alimentari</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑494/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:87">EU:C:2011:87</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 20 do 24), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121127">27. novembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Pringle</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑370/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:756">EU:C:2012:756</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Spomniti moram, da se je Sodišče v izreku sodbe TWD izrecno sklicevalo na odločbe, ki jih je Komisija sprejela v smislu člena 93(2) Pogodbe EGS, in na okoliščino, da je bila tožeča družba pred predložitvenim sodiščem pisno seznanjena z odločbo zadevne države članice (v kateri jo je ta opozorila, da lahko vloži ničnostno tožbo pred Splošnim sodiščem). Poleg tega naj spomnim, da je bila pomoč, ki je bila predmet spora o glavni stvari v zadevi, v kateri je bila izdana sodba TWD, posamična pomoč.</P></NOTE> Vendar je Sodišče le v omejenem številu primerov ugotovilo nedopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki se je nanašal na presojo veljavnosti na podlagi teh načel.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej v tem smislu med drugim sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970130">30. januarja 1997</DATE>, <NAME.CASE>Wiljo</NAME.CASE>, (<NO.CASE>C‑178/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:46">EU:C:1997:46</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 15 do 25); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010215">15. februarja 2001</DATE>, <NAME.CASE>Nachi Europe</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑239/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:101">EU:C:2001:101</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 29 do 40); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20021022">22. oktobra 2002</DATE>, <NAME.CASE>National Farmers’ Union</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑241/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:604">EU:C:2002:604</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 34 do 39), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070718">18. julija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Lucchini</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑119/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:434">EU:C:2007:434</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točki od 55 in 56), ter sodbo Georgsmarienhütte, točka 14.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Učinek prekluzije, ki je v smislu sodne prakse TWD povezan z iztekom tožbenih rokov iz člena 263, šesti odstavek, PDEU, ne da bi bila ničnostna tožba v smislu tega člena vložena pred sodiščem, ki je pristojno za odločanje o taki tožbi (Splošno sodišče), se namreč uporablja le, če ima fizična ali pravna oseba, ki se sklicuje na nezakonitost akta Unije pred nacionalnim sodiščem, da bi ga spodbudila, naj Sodišču predloži predlog za presojo veljavnosti, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>nedvomno<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> in torej <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>očitno in nesporno<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej v tem smislu sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Camposa Sánchez-Bordone v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Georgsmarienhütte in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑135/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:120">EU:C:2018:120</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> procesno upravičenje za izpodbijanje navedenega akta v okviru take tožbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sodišče je tako v številnih primerih ugotovilo, da očitnost takega procesnega upravičenja ni podana; glej med drugim v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060223">23. februarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Atzeni in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑346/03 in C‑529/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:130">EU:C:2006:130</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 30 do 34); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070308">8. marca 2007</DATE>, <NAME.CASE>Roquette Frères</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑441/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:150">EU:C:2007:150</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 35 do 48); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100629">29. junija 2010</DATE>, <NAME.CASE>E in F</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑550/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:382">EU:C:2010:382</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 37 do 52); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110217">17. februarja 2011</DATE>, <NAME.CASE>Bolton Alimentari</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑494/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:87">EU:C:2011:87</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 20 do 24); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140918">18. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Valimar</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑374/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2231">EU:C:2014:2231</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 24 do 38); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150305">5. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>Banco Privado Português in Massa Insolvente do Banco Privado Português</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑667/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:151">EU:C:2015:151</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 27 do 32); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150416">16. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>TMK Europe</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑143/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:236">EU:C:2015:236</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170314">14. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>A in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑158/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:202">EU:C:2017:202</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190919">19. septembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Trace Sport</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑251/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:766">EU:C:2019:766</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 28 do 44).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Zato je treba preveriti, ali to velja za družbo Compagnie, ki je procesno upravičenje zoper sporno odločbo, ki ni bila naslovljena nanjo, lahko imela le na podlagi sedanjega člena 263, četrti odstavek, drugi del stavka, PDEU (prej člen 230, četrti odstavek, ES), in sicer le če je lahko dokazala, da se ta odločba nanjo neposredno in posamično nanaša.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>V zvezi s tem naj na eni strani spomnim, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča s pogojem, kakor je določen v členu 263, četrti odstavek, PDEU da se mora sklep, ki je predmet tožbe, na fizično ali pravno osebo neposredno nanašati, zahteva, da sta kumulativno izpolnjeni dve merili, in sicer, da ima na eni strani izpodbijani ukrep neposredne učinke na pravni položaj posameznika in da na drugi strani naslovnikom tega ukrepa, ki jim je naložena njegova izvedba, ne dopušča nobene diskrecijske pravice, saj je ta izvedba samodejna in temelji izključno na ureditvi Unije brez uporabe drugih vmesnih pravil.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191204">4. decembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Polskie Górnictwo Naftowe i Gazownictwo/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑342/18 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:1043">EU:C:2019:1043</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče je tako odločilo, da se sklep Sodišča, s katerim je naloženo vračilo državne pomoči, neposredno nanaša na upravičence, čeprav je za to potreben še izvedbeni akt nacionalnih organov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej med drugim sodbo z dne <DATE ISO="20001019">19. oktobra 2000</DATE>, Italija in Sardegna Lines/Komisija (C‑15/98 in C‑105/99, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Italija in Sardegna Lines/Komisija</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:570">EU:C:2000:570</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sodbo Georgsmarienhütte, točka 30.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Na drugi strani, iz ustaljene sodne prakse je razvidno tudi, da lahko subjekti, ki niso naslovniki odločbe, trdijo, da se ta nanaša posamično na njih, le če nanje vpliva zaradi nekaterih njihovih značilnosti ali dejanskega položaja, zaradi katerega se razlikujejo od vseh drugih oseb, in jih torej individualizira podobno kot naslovnika te odločbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19630715">15. julija 1963</DATE>, <NAME.CASE>Plaumann/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>25/62</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1963:17">EU:C:1963:17</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 223), in med drugim sodbo z dne <DATE ISO="20110609">9. junija 2011</DATE>, Comitato <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>Venezia vuole vivere<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> in drugi/Komisija (C‑71/09 P, C‑73/09 P in C‑76/09 P, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Comitato <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>Venezia vuole vivere<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:368">EU:C:2011:368</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Sodišče je na področju državnih pomoči večkrat presodilo, da so sklepi Komisije, katerih predmet je odobritev ali prepoved nacionalne sheme pomoči, splošni, ta splošnost pa izhaja iz tega, da se taki sklepi uporabljajo za objektivno določene položaje in imajo pravne učinke za skupino oseb, ki so določene splošno in abstraktno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181106">6. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Scuola Elementare Maria Montessori/Komisija, Komisija/Scuola Elementare Maria Montessori in Komisija/Ferracci</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑622/16 P do C‑624/16 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:873">EU:C:2018:873</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Sodišče je tako presodilo, da podjetje načeloma ne more izpodbijati odločbe Komisije, s katero je prepovedana sektorska shema pomoči, če se ta odločba nanaša nanj le zaradi njegove pripadnosti zadevnemu sektorju in statusa potencialnega upravičenca do navedene sheme.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19880202">2. februarja 1988</DATE>, <NAME.CASE>Kwekerij van der Kooy in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>67/85, 68/85 in 70/85</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1988:38">EU:C:1988:38</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Vendar iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se na <HT TYPE="ITALIC">dejanske prejemnike</HT> posamičnih pomoči, ki so bile dodeljene iz naslova sheme državne pomoči in za katere je Komisija odredila vračilo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Odločitev o takem vračilu ni bila sprejeta v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19880202">2. februarja 1988</DATE>, <NAME.CASE>Kwekerij van der Kooy in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>67/85, 68/85 in 70/85</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1988:38">EU:C:1988:38</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), kot je razvidno zlasti iz sklepnih predlogov generalnega pravobranilca G. Slynna v teh združenih zadevah (neobjavljeni, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1987:177">EU:C:1987:177</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 240).</P></NOTE> zato tak akt posamično nanaša v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej med drugim sodbo Comitato <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>Venezia vuole vivere<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, točka 53 in navedena sodna praksa. Glej za novejšo potrditev te sodne prakse sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180628">28. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Andres (stečaj Heitkamp BauHolding)/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑203/16 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:505">EU:C:2018:505</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> tudi če se vračilo izvede šele v poznejši fazi, ko bo treba ugotoviti, ali prejete ugodnosti pomenijo pomoč, ki jo bo treba vrniti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej sodbo Comitato <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>Venezia vuole vivere<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>, točka 55, v kateri je Sodišče zavrnilo trditve Komisije, da ob sprejetju odločbe, obravnavane v zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba, upravičencev, ki so morali na podlagi te odločbe vrniti pomoči, še ni bilo mogoče prepoznati.</P></NOTE> Sodišče namreč meni, da se že odredba o vračilu posamično nanaša na vse upravičence zadevnega programa, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>ker so od sprejetja […] odločbe [Komisije] izpostavljeni <HT TYPE="ITALIC">tveganju</HT>, da bo treba ugodnosti, ki so jih prejeli, vrniti, in so zato prizadeti v svojem pravnem položaju<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej sodbo Comitato <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>Venezia vuole vivere<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>, točka 56 (moj poudarek).</P></NOTE> Ti prejemniki so zato del zaprtega kroga v smislu sodne prakse, ki izhaja iz sodbe z dne <DATE ISO="19850117">17. januarja 1985</DATE>, Piraiki-Patraiki in drugi/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>11/82</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1985:18">EU:C:1985:18</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>. Sodišče je v tej sodbi presodilo, da kadar izpodbijani akt zadeva skupino oseb, ki so bile prepoznane ali prepoznavne ob njegovem sprejetju in z merili, lastnimi članom skupine, bi lahko te osebe navedeni akt posamično zadeval, ker so del omejenega kroga gospodarskih subjektov (glej tudi sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19920117">17. januarja 1992</DATE>, <NAME.CASE>Sofrimport/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑152/88</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:21">EU:C:1992:21</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090917">17. septembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Koninklijke FrieslandCampina</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑519/07 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:556">EU:C:2009:556</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa)).</P></NOTE>. Zgolj možnost, da se ugodnosti, ki so razglašene za nezakonite, naknadno ne izterjajo od njihovih prejemnikov, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>ne izključuje, da se ti štejejo za posamično prizadete<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej sodbo Comitato <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>Venezia vuole vivere<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>, točka 56.</P></NOTE> Sodišče je v sodbi Comitato <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>Venezia vuole vivere<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> izrecno zavrnilo tudi trditev Komisije, da bi imelo priznanje dopustnosti tožbe, vložene zoper njeno odločbo o odreditvi vračila državnih pomoči, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>paradoksalen in sprevržen učinek<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>, zaradi katerega bi bili upravičenci do te pomoči prisiljeni, da to odločbo takoj izpodbijajo, in to še preden bi vedeli, ali bo vodila do odredbe o vračilu, ki se bo nanašala nanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej sodbo Comitato <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>Venezia vuole vivere<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>, točka 57. Isto trditev je navedla tudi Komisija, vendar je Sodišče v sodbi z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE>, Italija/Komisija (C‑298/00 P, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:240">EU:C:2004:240</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ni sprejelo.</P></NOTE> Ta sodna praksa je bila v okviru uporabe vzroka prekluzije, ki izhaja iz sodbe TWD, nedavno potrjena s sodbo Georgsmarienhütte<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Glej točke od 31 do 37 te sodbe.</P></NOTE>, na katero se je oprlo predložitveno sodišče, ko je zavrnilo predlog družbe Compagnie, naj pri Sodišču vloži predlog za sprejetje predhodne odločbe za presojo veljavnosti sporne odločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Čeprav je bila sodna praksa, navedena v prejšnji točki, pojasnjena po izteku roka za vložitev tožbe zoper sporno odločbo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Sporna odločba je bila objavljena v <HT TYPE="ITALIC">Uradnem listu</HT> <DATE ISO="20050319">19. marca 2005</DATE>. Zaradi neobstoja navedb, da je bila družba Compagnie s to odločbo seznanjena pred tem datumom (na obravnavi je zastopnik družbe Compagnie trdil, da se je ta z njo seznanila šele ob branju <HT TYPE="ITALIC">Uradnega lista</HT>), je treba ugotoviti, da je rok za izpodbijanje navedene odločbe za to podjetje začel teči od navedenega datuma objave.</P></NOTE> so bila njena načela potrjena že v sodbah Italija in Sardegna Lines/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Glej točki 34 in 35 te sodbe.</P></NOTE> ter Italija/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Glej točko 39 te sodbe, katere predmet je pritožba Komisije, v kateri je ta med drugim trdila, da je nedopustna tožba zoper odločbo, s katero je bila za nezdružljivo s skupnim trgom razglašena shema pomoči, ki jih je regija Furlanija ‑ Julijska krajina (Italija) dodelila regionalnim cestnim prevoznikom v tovornem prometu, ki so jo pri Splošnem sodišču vložila podjetja, upravičena do te sheme. Navesti je treba, da je Sodišče v tej sodbi zavrnilo iste trditve, ki jih je Komisija znova neuspešno ponovila v zadevi, v kateri je bila izdana sodba Comitato <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>Venezia vuole vivere<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>. Komisija je zlasti trdila, da sodba Italija in Sardegna Lines/Komisija ni upoštevna, ker se je shema pomoči, obravnavana v zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba, nanašala le na zelo malo gospodarskih subjektov in ker je položaj tožeče stranke, Sardegna Lines, Komisija posebej upoštevala v okviru formalnega postopka preiskave v zvezi s to shemo pomoči (glej v zvezi s tem tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca S. Alberja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑298/00 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:278">EU:C:2003:278</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>)).</P></NOTE>, tako da je mogoče zlahka trditi, da bi Splošno sodišče zelo verjetno priznalo dopustnost morebitne tožbe družbe Compagnie, ki bi bila leta 2004 vložena zoper sporno odločbo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Res je, da se shema pomoči, ki je predmet sporne odločbe, razlikuje od shem pomoči, obravnavanih v zadevah, v katerih sta bili izdani sodbi Italija in Sardegna Lines/Komisija ter Italija/Komisija. Mehanizma, obravnavana v teh zadevah, sta se namreč izvajala z različnima upravnima aktoma, ki sta vključevala uresničevanje določene diskrecijske pravice in s katerima so bili upravičencem dodeljeni konkretni zneski,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Glej zlasti sklepne predloge generalnega pravobranilca S. Alberja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑298/00 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:278">EU:C:2003:278</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0070">70</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> medtem ko so pomoči, ki so bile za nezdružljive razglašene v sporni odločbi, zajemale oprostitve socialnih prispevkov, ki so se neposredno uporabljale za vse subjekte v sektorju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Vendar se na eni strani zdi, da Sodišče v sodbah Italija in Sardegna Lines/Komisija ter Italija/Komisija ni posebej upoštevalo značilnosti zadevnih shem. Na drugi strani je bila v sodbi z dne <DATE ISO="20081128">28. novembra 2008</DATE>, Hotel Cipriani in drugi/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>T‑254/00, T‑270/00 in T‑277/00, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Hotel Cipriani in drugi/Komisija</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2008:537">EU:T:2008:537</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>, v kateri so bile obravnavane tožbe, vložene leta 2000, izrecno zavrnjena upoštevnost merila presoje individualnega interesa, ki je temeljilo na podrobnih pravilih za uporabo programa pomoči, pri čemer je Komisija to upoštevnost takrat odločno zagovarjala.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Glej točke od 76 do 92 sodbe Hotel Cipriani in drugi/Komisija, katere analiza je bila v pritožbenem postopku potrjena s sodbo Comitato <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>Venezia vuole vivere<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>, točka 60; glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111221">21. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>A2A/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑320/09 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:858">EU:C:2011:858</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 55 do 61), s katero je bila v pritožbenem postopku potrjena dopustnost tožbe, vložene pri Splošnem sodišču leta 2002. Splošno sodišče je v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000929">29. septembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>CETM/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑55/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2000:223">EU:T:2000:223</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), že ugotovilo dopustnost tožbe, ki jo je vložilo združenje, pristojno za zaščito interesov podjetij, ki so bila upravičena do sheme pomoči, ki je zajemala subvencioniranje obrestnih mer in se je samodejno uporabljala za vsa podjetja, ki so izpolnjevala merila za dodelitev.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Dalje, čeprav je Sodišče v točki 39 sodbe Italija/Komisija omenilo okoliščino, da sta bila število odobrenih zahtevkov in znesek sredstev, predvidenih za pomoči, obravnavane v zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba, v izpodbijani odločbi natančno navedena, tako da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>Komisija […] ni mogla spregledati obstoja […] dejanskih prejemnikov<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> teh pomoči, je bila ideja, da za posamično nanašanje ni odločilno število ali celo istovetnost pravnih subjektov, za katere se uporablja izpodbijani akt, temveč je odločilno dejstvo, da so ti subjekti del zaprtega kroga, kot so dejanski upravičenci do sheme pomoči, potem ko se je ta nehala uporabljati, že dobro zasidrana v sodni praksi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Glej v zvezi s tem za pregled stanja sodne prakse v letu 2003 sklepne predloge generalnega pravobranilca S. Alberja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑298/00 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:278">EU:C:2003:278</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 73 do 85).</P></NOTE> Tako to, da pomoči, obravnavane v sporni odločbi, zajemajo splošno zmanjšanje socialnih prispevkov, uvedeno v korist ribičev v celotni celinski Franciji in vseh čezmorskih departmajih, in da ta odločba zato ne vsebuje natančnih navedb niti o številu upravičencev niti o natančnem znesku pomoči,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>V točki 22 obrazložitve sporne odločbe je navedeno le, da so oprostitve socialnih prispevkov v zvezi z ribiči in ribogojci skupno znašale 18,2 milijona EUR (številke v točkah 45 in 67 sporne odločbe, na katere se Komisija sklicuje v svojem stališču, se nanašajo le na ribogojce). Iz spisa postopka zaradi neizpolnitve obveznosti, v katerem je bila izdana sodba Komisija/Francija, je razvidno, da so francoski organi ob upoštevanju mehanizma oprostitve socialnih prispevkov, uvedenega z zadevno shemo pomoči, menili, da je posebej težko oceniti skupni znesek pomoči ter število zadevnih ribičev, saj bi teh lahko bilo celo skupno 28.000.</P></NOTE> verjetno samo po sebi ne bi bil zadosten razlog, da bi se Splošno sodišče oddaljilo od rešitve, ki jo je sprejelo v sodbah Italija in Sardegna Lines/Komisija ter Italija/Komisija. Ta ugotovitev je sicer potrjena v sodbi Hotel Cipriani in drugi/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Glej točke od 76 do 92 te sodbe. Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070912">12. septembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑239/04 in T‑323/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2007:260">EU:T:2007:260</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 36 do 44), v kateri je Splošno sodišče zavrnilo trditev Komisije, da iz sodbe Italija in Sardegna Lines/Komisija ne izhaja, da se odločba Komisije, s katero je bila shema pomoči razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom, posamično nanaša na vse upravičence do pomoči, dodeljenih v okviru te sheme, ker je Komisija takrat presojala splošne in abstraktne nacionalne predpise, ne da bi preučila posamezne primere.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Vendar zgornji preudarki po mojem mnenju ne zadostujejo za ugotovitev, da se učinek prekluzije, predviden v sodni praksi, ki izhaja iz sodbe TWD, uporablja za družbo Compagnie.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Na eni strani, nisem namreč prepričan, da bi bilo leta 2005 za družbo Compagnie <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>nedvomno<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> ugotovljeno, da je upravičena izpodbijati sporno odločbo pred Splošnim sodiščem. Sodna praksa, navedena v točki 40 teh sklepnih predlogov, takrat še ni bila dovolj konsolidirana, da bi bilo mogoče priti do take ugotovitve.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Na drugi strani, poudariti moram, da je Sodišče na področju državnih pomoči, z izjemo sodbe Georgsmarienhütte, navedeni učinek prekluzije priznalo le v zvezi z upravičenci do posamičnih pomoči.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Glej poleg sodbe TWD sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070718">18. julija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Lucchini</NAME.CASE>, (<NO.CASE>C‑119/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:434">EU:C:2007:434</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče je v sodbi z dne <DATE ISO="20060223">23. februarja 2006</DATE>, Atzeni in drugi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑346/03 in C‑529/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:130">EU:C:2006:130</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>, v zvezi z odločbo, ki se je nanašala na sisteme pomoči, ki so namenjeni splošno opredeljenim kategorijam oseb, nasprotno, presodilo, da ni očitno, da bi bila ničnostna tožba, ki so jo vložili ti upravičenci, dopustna.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca D. Ruiz-Jaraboja Colomerja v združenih zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Atzeni in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑346/03 in C‑529/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:256">EU:C:2005:256</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 61 do 99).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>V zvezi s sodbo Georgsmarienhütte je treba poudariti, da je bila ta sodba izdana v zelo posebnih okoliščinah. Dejanski upravičenci do pomoči, ki so jih nemški organi dodelili v obliki zmanjšanja dajatve v energetskem sektorju, so namreč izpodbijali odločbo Komisije o začetku formalnega postopka preiskave v zvezi s to shemo. V okviru teh tožb so se seznanili z vsebino končne odločbe, s katero je bila navedena shema razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom in je bilo odrejeno vračilo dodeljenih pomoči.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Poudariti moram, da je Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060223">23. februarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Atzeni in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑346/03 in C‑529/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:130">EU:C:2006:130</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), da bi zavrnilo uporabo sodbe TWD, med drugim poudarilo, da zadevna država članica te odločbe ni vročila dejanskim upravičencem do zadevnih pomoči. Glede pomena, ki ga ima za uporabo učinka prekluzije obveščanje, ki je bilo dejanskemu upravičencu do pomoči, dodeljenih v okviru splošne sheme, lahko zagotovljeno glede odločbe, s katero je bilo odrejeno vračilo teh pomoči, glej sklepne predloge generalnega pravobranilca D. Ruiz-Jaraboja Colomerja v združenih zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Atzeni in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑346/03 in C‑529/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:256">EU:C:2005:256</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0098">98</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V nasprotju z drugimi podjetji, na katera so se nanašale zadevne pomoči, so – namesto da bi vložili ločeno tožbo zoper to odločbo, medtem ko je rok za vložitev take tožbe tekel – izpodbijali naloge za vračilo pomoči, ki so jih prejeli, ki so jim jih nemški organi poslali nekaj dni po sprejetju navedene odločbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Camposa Sánchez-Bordone v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Georgsmarienhütte in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑135/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:120">EU:C:2018:120</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Nazadnje, glede na značilnosti sheme, ki je predmet sporne odločbe, in ob upoštevanju dejstva, da je bila ta odločba sprejeta štiri leta po dodelitvi pomoči in da ob izteku roka za vložitev tožbe zoper to odločbo Francoska republika še ni začela postopka za opredelitev upravičencev do navedenih pomoči,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Kot je razvidno iz spisa tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, na podlagi katere je bila izdana sodba Komisija/Francija.</P></NOTE> ni izključeno, da bi se pred Splošnim sodiščem lahko postavila vprašanja o vključitvi družbe Compagnie v postopek za naložitev vračila, zaradi katerih bi to sodišče dvomilo o obstoju dejanskega in trenutnega pravnega interesa tožeče stranke, kot je veljalo za tožeče stranke v zadevah, v katerih je bil sprejet sklep z dne <DATE ISO="20050310">10. marca 2005</DATE>, Gruppo ormeggiatori del porto di Venezia in drugi/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>T‑228/00, T‑229/00, T‑242/00, T‑243/00, od T‑245/00 do T‑248/00, T‑250/00, T‑252/00, od T‑256/00 do T‑259/00, T‑265/00, T‑267/00, T‑268/00, T‑271/00, od T‑274/00 do T‑276/00, T‑281/00, T‑287/00 in T‑296/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2005:90">EU:T:2005:90</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>. O upoštevnosti take okoliščine za zavrnitev uporabe vzroka prekluzije, določenega v sodbi TWD, glej sodbo Hotel Cipriani in drugi/Komisija, točka 90.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Iz vseh navedenih razlogov menim, da je Conseil d’État (državni svet) nepravilno menil, da se za družbo Compagnie uporablja učinek prekluzije, določen v sodni praksi, ki izhaja iz sodbe TWD. Posledično, če bi Sodišče v nasprotju z mnenjem, ki sem ga izrazil v točkah od 18 do 23 teh sklepnih predlogov, prvo vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, razlagalo kot vprašanje glede veljavnosti sporne odločbe, bi bilo treba to vprašanje po mojem mnenju šteti za dopustno. Dalje, če bi se Sodišče odločilo, da po uradni dolžnosti presoja veljavnost sporne odločbe, sodba TWD temu ne bi nasprotovala.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vsebinska presoja</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Najprej bom preučil prvo vprašanje za predhodno odločanje, ker se nanaša na razlago sporne odločbe in je torej logično prvo. Dalje bom razpravljal o veljavnosti te odločbe, ker bi jo Sodišče moralo razlagati tako, da je z njo tudi zmanjšanje prispevkov delojemalcev razglašeno za nezdružljivo s skupnim trgom. Nazadnje bom odgovoril na drugo vprašanje za predhodno odločanje.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem za predhodno odločanje, s katerim se, naj spomnim, po mojem mnenju postavlja le vprašanje glede razlage sporne odločbe,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Glej točke od 18 do 22 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba to odločbo razlagati tako, da za nezdružljivo s skupnim trgom razglasi le zmanjšanje prispevkov delodajalcev. Družba Compagnie meni, da je treba ob upoštevanju besedila sporne odločbe in prakse odločanja Komisije na to vprašanje odgovoriti pritrdilno. Taka razlaga bi bila poleg tega potrebna za zagotovitev razlage, ki bi bila skladna s členom 87(1) ES (postal člen 107(1) PDEU). Nasprotno pa francoska vlada in Komisija, ki se opirata na predvsem sistematično razlago sporne odločbe, menita, da jo je treba razlagati tako, da se nanaša na zmanjšanje tako prispevkov delodajalcev kot prispevkov delojemalcev. Ta zainteresirana subjekta menita, da je Sodišče že tako odločilo v sodbi Komisija/Francija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Uvodoma je treba takoj zavrniti to zadnjo trditev. Po mojem mnenju je namreč jasno, da se Sodišče v sodbi Komisija/Francija ne le nikakor ni opredelilo do veljavnosti sporne odločbe,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>V skladu z ustaljeno sodno prakso, navedeno v točki 43 sodbe Komisija/Francija, država članica, na katero je naslovljena odločba o pomoči, ki je ta država ni izpodbijala pred Sodiščem, ne more izpodbijati njene zakonitosti v okviru tožbe, katere predmet je neizpolnitev obveznosti izvršitve te odločbe (glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050512">12. maja 2005</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑415/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:287">EU:C:2005:287</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> temveč se ni izreklo niti o razlagi te odločbe, vsaj kar zadeva problematiko, omenjeno v prvem vprašanju za predhodno odločanje. Iz točke 23 te sodbe in iz spisa zadeve, v kateri je bila izdana ta sodba, je razvidno, da je Francoska republika s svojimi trditvami hotela izpodbijati obveznost vračila zneskov, ki so ustrezali zmanjšanju prispevkov delojemalcev, in ne Sodišče zaprositi za pojasnitev, ali se nalog za vračilo, določen v tej odločbi, nanaša tudi na to zmanjšanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Komisija je sicer v repliki na trditev Francoske republike odgovorila v zvezi z veljavnostjo te obveznosti, in ne v zvezi z njenim obstojem.</P></NOTE> Sodišče je v točki 42 sodbe Komisija/Francija res ugotovilo, da se s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>trditvijo<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> Francoske republike o <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>vračilu prispevkov delojemalcev<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>izpodbija presoja, ki jo je Komisija v [sporni odločbi] opravila v zvezi z naravo državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU, ki jo ima zmanjšanje socialnih prispevkov delodajalcev in delojemalcev<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>. Vendar je to točko ob neupoštevanju njene formulacije in ob upoštevanju sobesedila, v katero se umešča, po mojem mnenju mogoče razumeti le kot stališče do tega, da je trditev Francoske republike opredeljena kot očitek, ki se nanaša na veljavnost sporne odločbe. Brati to točko kot apodiktično in neobrazloženo stališče Sodišča do razlage sporne odločbe, ki je poleg tega pravnomočna, se mi, nasprotno, ne zdi pravilno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Ob tem tako kot vsi zainteresirani subjekti, ki so pri Sodišču vložili pisna stališča, poudarjam, da s samim izrekom sporne odločbe ni mogoče z gotovostjo trditi, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>ukrep pomoči, ki ga je Francija v korist ribičev izvedla v obliki zmanjšanja socialnih prispevkov<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>, iz členov 3 in 4 te odločbe zajema zmanjšanje tako prispevkov delodajalcev kot prispevkov delojemalcev. Kot je pravilno poudarila francoska vlada, je izrek nekega akta neločljivo povezan z njegovo obrazložitvijo in ga je treba po potrebi razlagati ob upoštevanju razlogov, ki so vodili v njegovo sprejetje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Glej med drugim sodbo TWD, točka 21.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Čeprav del II sporne odločbe, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>Opis<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>, ni <HT TYPE="ITALIC">stricto sensu</HT> del obrazložitve, ki podpira izrek te odločbe, pa se je na ta del vseeno treba sklicevati za ugotovitev, na katera merila se ta izrek konkretno nanaša. V točki 4 obrazložitve sporne odločbe je Komisija naštela ukrepe, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>za katere se je začel uradni postopek preiskave<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>. Med njimi so v podtočki 2 navedene točke 4 obrazložitve vključeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>dodatni ukrepi v korist ribogojcev in ribičev v vsej Franciji<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>. V prvi alinei te podtočke 2 je omenjen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/><HT TYPE="ITALIC">ukrep zmanjšanja socialnih prispevkov</HT> za vse […] ribiče v Franciji in čezmorskih departmajih (za obdobje od <DATE ISO="20000415">15. aprila</DATE> do <DATE ISO="20001015">15. oktobra 2000</DATE>)<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> V oddelku II.B sporne odločbe so našteti dodatni ukrepi iz podtočke 2 točke 4 obrazložitve te odločbe. V točki 17 obrazložitve navedene odločbe, vstavljene v točko 2 tega oddelka, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>Zmanjšanje socialnih prispevkov v korist ribogojcev in ribičev<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>, je navedeno, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>[m]inister […] v dveh okrožnicah […] sklenil, da bodo vsa podjetja v sektorju deležna<?PAGE NO="13"?> <HT TYPE="ITALIC">50‑odstotnega zmanjšanja socialnih prispevkov</HT>, in sicer […] ribiči za obdobje od <DATE ISO="20000415">15. aprila 2000</DATE> do <DATE ISO="20001015">15. oktobra 2000</DATE><QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> V točki 18 obrazložitve pa je pojasnjeno, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/><HT TYPE="ITALIC">[t]o zmanjšanje</HT> […] zadevalo prispevke delodajalcev in delojemalcev<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> Nazadnje, v točki 20 obrazložitve je navedeno, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>[p]ri prispevkih, nakazanih ENIM, […] stopnja zmanjšanja znašala 50 % za prispevke delojemalcev in tudi delodajalcev<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>. V nadaljevanju sporne odločbe prispevki delodajalcev ali prispevki delojemalcev niso več omenjeni ločeno, temveč le kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>socialni prispevki<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Iz zgoraj povzetih odlomkov izhaja, da je v sporni odločbi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>dodatni ukrep zmanjšanja socialnih prispevkov<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> za ribiče opisan tako, da se nanaša na prispevke delodajalcev in prispevke delojemalcev. Ta opis, ki pomaga pri opredelitvi predmeta formalnega postopka preiskave, ni v sporni odločbi nikoli postavljen pod vprašaj. V sistematiki tega akta opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>socialni prispevki<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> torej zajema tudi prispevke, ki jih plačujejo delojemalci. Nasprotna trditev Komisije ni prepričljiva. Tudi ob domnevi, da obstaja, kot trdi ta zainteresirani subjekt, praksa odločanja Komisije (in Sodišča), v skladu s katero pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>socialni prispevki<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> vključuje le prispevke delodajalcev, to namreč ne bi moglo postaviti pod vprašaj drugačne navedbe, ki izhaja iz branja same sporne odločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Pri preučitvi dela IV te odločbe, ki vsebuje presojo ukrepov, v zvezi s katerimi je bil izveden formalni postopek preiskave, je treba ugotoviti, da iz nobenega elementa te presoje ni mogoče ugotoviti, da je Komisija hotela iz svoje analize izključiti del ukrepa zmanjšanja socialnih prispevkov, ki se je nanašal na prispevke delojemalcev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Iz zgornjih preudarkov izhaja, da je treba za izrek sporne odločbe z vidika te obrazložitve šteti, da se nanaša tako na zmanjšanje prispevkov delodajalcev kot na zmanjšanje prispevkov delojemalcev. Razlaga te odločbe, v skladu s katero bi bilo zmanjšanje zadnjenavedenih prispevkov izključeno iz ugotovitve nezdružljivosti in naloga za vračilo, določenih v navedenem izreku, bi bila v nasprotju z besedilom in sistematiko navedene odločbe. Že iz tega razloga je treba zavrniti trditev Komisije, ki temelji na zahtevi, da se doseže razlaga sporne odločbe, ki bi bila skladna s členom 87(1) ES (postal člen 107(1) PDEU).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Z vidika vsega zgoraj navedenega menim, da je treba na prvo vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavil Conseil d’État (državni svet), odgovoriti, da je treba člen 3 sporne odločbe razlagati tako, da je kot državna pomoč, ki ni združljiva s skupnim trgom in je predmet naloga za vračilo iz člena 4 te odločbe, opredeljeno tudi zmanjšanje prispevkov delojemalcev, ki ga je Francoska republika izvajala v korist ribičev v obdobju od <DATE ISO="20000415">15. aprila</DATE> do <DATE ISO="20001015">15. oktobra 2000</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Veljavnost sporne odločbe v delu, v katerem je ukrep zmanjšanja prispevkov delojemalcev opredeljen kot državna pomoč</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Da bi se za državno intervencijo lahko uporabljal člen 107(1) PDEU, bi se morala šteti za prednost, ki je bila podeljena podjetju prejemniku.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>Glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030724">24. julija 2003</DATE>, <NAME.CASE>Altmark Trans et Regierungspräsidium Magdeburg</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑280/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:415">EU:C:2003:415</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0084">84</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča morajo biti za to, da se nacionalni ukrep opredeli kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>državna pomoč<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/> v smislu člena 107(1) PDEU, izpolnjeni vsi pogoji, navedeni v nadaljevanju. Prvič, intervencija mora biti državna ali iz državnih sredstev. Drugič, ta intervencija mora biti taka, da lahko vpliva na trgovino med državami članicami. Tretjič, z njo mora biti prejemniku podeljena selektivna prednost. Četrtič, izkrivljati mora konkurenco ali pomeniti nevarnost za izkrivljanje konkurence (glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180628">28. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Andres (stečaj Heitkamp BauHolding)/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑203/16 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:505">EU:C:2018:505</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0082">82</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Za državne pomoči se štejejo ukrepi v kateri koli obliki, ki lahko neposredno ali posredno dajejo prednost podjetjem<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Glej med drugim sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19640715">15. julija 1964</DATE>, <NAME.CASE>Costa</NAME.CASE> (<NO.CASE>6/64</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1964:66">EU:C:1964:66</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 1161); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030724">24. julija 2003</DATE>, <NAME.CASE>Altmark Trans et Regierungspräsidium Magdeburg</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑280/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:415">EU:C:2003:415</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0085">85</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170627">27. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Congregación de Escuelas Pías Provincia Betania</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑74/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:496">EU:C:2017:496</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0065">65</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> ali ki jih je treba obravnavati kot gospodarsko prednost, ki je upravičeno podjetje v normalnih tržnih razmerah ne bi dobilo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960711">11. julija 1996</DATE>, <NAME.CASE>SFEI in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑39/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:285">EU:C:1996:285</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990429">29. aprila 1999</DATE>, <NAME.CASE>Španija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑342/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:210">EU:C:1999:210</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Iz ustaljene sodne prakse tako izhaja, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>pomoč<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> zajema prednosti, ki jih odobrijo javni organi in ki v različnih oblikah znižujejo stroške, ki običajno bremenijo proračun podjetja, ter so zato, ne da bi bile subvencije v pravem pomenu besede, enake narave in imajo enake učinke.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>Glej med drugim sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19610223">23. februarja 1961</DATE>, <NAME.CASE>De Gezamenlijke Steenkolenmijnen in Limburg/Visoka oblast</NAME.CASE> (<NO.CASE>30/59</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1961:2">EU:C:1961:2</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 39), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170627">27. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Congregación de Escuelas Pías Provincia Betania</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑74/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:496">EU:C:2017:496</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Iz ustaljene sodne prakse izhaja tudi, da delno zmanjšanje socialnih prispevkov za podjetja iz posebnega industrijskega sektorja pomeni pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, če je ta ukrep namenjen delni oprostitvi denarnih prispevkov za ta podjetja, ki izhaja iz običajnega izvajanja splošnega sistema socialne varnosti, ne da bi bila ta oprostitev utemeljena z značilnostmi in strukturo tega sistema.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>Glej med drugim sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19740702">2. julija 1974</DATE>, <NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>173/73</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1974:71">EU:C:1974:71</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960926">26. septembra 1996</DATE>, <NAME.CASE>Francija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑241/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:353">EU:C:1996:353</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, od 20 do 24); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19991005">5. oktobra 1999</DATE>, <NAME.CASE>Francija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑251/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:480">EU:C:1999:480</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020307">7. marca 2002</DATE>, <NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑310/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:143">EU:C:2002:143</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Sodišče je v zvezi s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>stroški, ki običajno bremenijo proračun podjetja<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/> menilo, da obstoj prednosti ne more biti izključen, če država financira dodatek k plači, ki ga podjetje ni zakonsko zavezano plačati svojih zaposlenim.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20021212">12. decembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Belgija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑5/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:754">EU:C:2002:754</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 38 do 40), in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120911">11. septembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Corsica Ferries France/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑565/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2012:415">EU:T:2012:415</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0137">137</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v kateri je Splošno sodišče potrdilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>pojem pomoči ne zahteva nujno, da je zakonska obveznost prevzeta, temveč predvsem to, da so stroški, ki običajno bremenijo proračun podjetja, zmanjšani<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>.</P></NOTE> V zvezi s tem je Sodišče v sodbi z dne <DATE ISO="20021212">12. decembra 2002</DATE>, Belgija/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑5/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:754">EU:C:2002:754</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>. Sodišče je v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19610223">23. februarja 1961</DATE>, <NAME.CASE>De Gezamenlijke Steenkolenmijnen in Limburg/Visoka oblast</NAME.CASE> (<NO.CASE>30/59</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1961:2">EU:C:1961:2</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 51), že odločilo, da financiranje dodatka za delovno mesto iz javnih sredstev za nekatere delavce v premogovni industriji povzroči povečanje njihovih prejemkov, ki umetno zmanjšuje proizvodne stroške zadevnih podjetij, in da je navedeni dodatek zato treba šteti za pomoč.</P></NOTE>, potrdilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>stroški, povezani s plačami njihovih zaposlenih, že po naravi bremenijo proračun podjetij, ne glede na to, ali ti stroški izhajajo ali ne iz zakonskih obveznosti ali kolektivnih pogodb<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>, in da okoliščina, da je bilo z javno intervencijo takoj izključeno vsakršno povečanje stroškov dela, ki jih ima podjetje, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>[zadevnemu] dodatku ne odvzema njegove narave stroška plač, ki običajno bremeni [to podjetje]<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Poleg tega iz sodne prakse izhaja, da se gospodarska prednost, ki lahko privede do državne pomoči, lahko dodeli <HT TYPE="ITALIC">posredno</HT> z ukrepom, ki neposredno koristi drugim podjetjem ali drugim subjektom, vključno s fizičnimi ali pravnimi osebami, ki ne opravljajo nobene gospodarske dejavnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0076"><P>Glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000919">19. septembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑156/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:467">EU:C:2000:467</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020613">13. junija 2002</DATE>, <NAME.CASE>Nizozemska/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑382/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:363">EU:C:2002:363</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 62 do 67); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110728">28. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Mediaset/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑403/10 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:533">EU:C:2011:533</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, zlasti točka 81), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090304">4. marca 2009</DATE>, <NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑424/05</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2009:49">EU:T:2009:49</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 132 do 139). Glej tudi člen 107(2)(a) PDEU.</P></NOTE> To, da so neposredni upravičenci do pomoči za osebe zaposleni, ne more zadoščati za izkaz neobstoja pomoči v korist njihovega delodajalca.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0077"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120911">11. septembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Corsica Ferries France/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑565/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2012:415">EU:T:2012:415</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0137">137</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Z vidika teh načel je treba presoditi, ali je Komisija s tem, da je menila, da zmanjšanje prispevkov delojemalcev, ki ga je Francoska republika odobrila ribičem za obdobje od <DATE ISO="20000415">15. aprila</DATE> do <DATE ISO="20001015">15. oktobra 2000</DATE>, povzroči zmanjšanje stroškov, ki običajno bremenijo njihov proračun, v sporni odločbi, kot je bila razložena v točkah od 18 do 23 teh sklepnih predlogov, napačno uporabila pravo, kot trdi družba Compagnie, posredno pa tudi predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Socialni prispevki delojemalcev tako kot prispevki delodajalcev prispevajo k določitvi stroškov dela podjetja, ki zajemajo vse izdatke tega podjetja v zameno za delo, ki ga opravi zaposleni. Medtem ko prvonavedene prispevke plača zaposleni in jih delodajalec prišteje bruto plačam, drugonavedene nosi delodajalec. Delodajalec je odgovoren, da se pristojnim organom socialne varnosti nakažejo zneski, ki ustrezajo tako prispevkom delodajalcev kot prispevkom delojemalcev. Če lahko zmanjšanje socialnih prispevkov delodajalcev zagotovi neposredno gospodarsko prednost podjetjem, ki so upravičena do tega, ker se v obsegu tega zmanjšanja zmanjšajo stroški, ki jih imajo ta podjetja na podlagi predpisov o socialni varnosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0078"><P>Glej v tem smislu med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19991005">5. oktobra 1999</DATE>, <NAME.CASE>Francija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑251/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:480">EU:C:1999:480</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ali lahko enako velja za zmanjšanje prispevkov delojemalcev?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Menim, da pritrdilen odgovor na to vprašanje ne more izhajati le iz trditve, da se s takim zmanjšanjem zmanjšujejo stroški dela in torej breme za blagajno podjetja. Niti francoska vlada niti Komisija se v podporo svojemu stališču ne omejujeta na tako trditev. Ta zainteresirana subjekta namreč trdita, da z okoliščino, da prispevke delojemalcev plačuje delodajalec <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>za račun<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> zaposlenega, ni mogoče izključiti, da zmanjšanje teh prispevkov zagotavlja neposredno prednost podjetju, ki je upravičeno do tega, prvič, ker mora to podjetje pristojnim organom socialne varnosti nakazati zneske, ki ustrezajo tem prispevkom, drugič, ker to zmanjšanje ne vpliva samodejno na plačo delavca, saj mu kot tako ne omogoča, da prejme ekvivalent svoje bruto plače pred odtegljajem prispevkov delojemalcev ali plačo, zmanjšano za manjši znesek prispevkov delojemalcev, ter tretjič, ker celotni ali delni prenos zmanjšanja prispevkov delojemalcev nujno izhaja iz poslovodne odločitve podjetja in ne more povzročiti nadomestitve podjetja z njegovimi zaposlenimi kot dejanskimi upravičenci do ukrepa pomoči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>V zvezi s tem poudarjam, na prvem mestu, da čeprav so morala podjetja, na katera se nanašajo zmanjšanja iz spora o glavni stvari, pristojnim organom nakazati zneske, odtegnjene od plač njihovih zaposlenih iz naslova socialnih prispevkov delojemalcev, niso bila zavezana plačati teh dajatev, saj so te v breme zaposlenih, kot trdi predložitveno sodišče in kot ni sporno med strankama v postopku v glavni stvari. S tega vidika se položaj teh podjetij razlikuje od položaja upravičenca do znižanja davkov v zvezi s trošarinami, ki je bil predmet zadev, v katerih je bila izdana sodba z dne <DATE ISO="20161221">21. decembra 2016</DATE>, Komisija/Aer Lingus in Ryanair Designated Activity (v nadaljevanju: sodba Ryanair)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0079"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑164/15 P in C‑165/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:990">EU:C:2016:990</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>, na katero napotuje francoska vlada. Čeprav je namen take dajatve, da se prenese na potrošnike, ki nosijo njeno ekonomsko breme, ta dajatev namreč bremeni proračun podjetja, ki jo mora <HT TYPE="ITALIC">neposredno</HT> plačati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0080"><P>Glej sodbo Ryanair, točka 98. Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Mengozzija v združenih zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Aer Lingus in Ryanair Designated Activity</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑164/15 P in C‑165/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:515">EU:C:2016:515</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, iz samega obstoja <HT TYPE="ITALIC">obveznosti nakazila</HT> zneskov, ki ustrezajo dajatvam od plač, pristojni organ ne morejo sklepati, da zmanjšanje teh prispevkov daje zadevnemu podjetju neposredno prednost v obsegu, enakemu znesku tega zmanjšanja, kot je, čeprav v drugačnih okoliščinah, razvidno iz sodbe z dne <DATE ISO="20140911">11. septembra 2014</DATE>, Grčija/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0081"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>T‑425/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:768">EU:T:2014:768</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 49 do 58, zlasti točka 57, potrjena v pritožbenem postopku s sklepom z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151022">22. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑530/14 P</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:727">EU:C:2015:727</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Na tretjem mestu, niti okoliščina, da zmanjšanje socialnih prispevkov delojemalcev ne vpliva neposredno na prejemke zaposlenih podjetja, da pa je lahko to zmanjšanje preneseno na raven plač le z mehanizmom odtegljaja teh prispevkov, ki ga izvede delodajalec, po mojem mnenju nima odločilnega pomena, razen če in kolikor se tak prenos šteje za obvezen.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Vendar je morebitna zakonska obveznost ribiškega podjetja, da odtegne prispevke delojemalcev ob upoštevanju zmanjšanja, odobrenega z ukrepi, ki so predmet sporne odločbe, v tej zadevi zelo sporna. Medtem ko družba Compagnie trdi, da bi delodajalec, če navedenega zmanjšanja ne bi prenesel na zaposlene, tvegal kazenske sankcije,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0082"><P>Družba Compagnie zlasti napotuje na sodbo oddelka za socialne zadeve Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija) z dne <DATE ISO="20131204">4. decembra 2013</DATE>, št. 12-18.301 in 12-18.302, v kateri je to sodišče, ki se je oprlo na načelo, ki ga je določilo leta 1990 in v skladu s katerim <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>odtegljaji, ki jih delodajalec izvede od prejemkov svojih zaposlenih iz naslova odtegljaja prispevkov za socialno varnost, ne morejo biti višji od zneska dejansko plačanih prispevkov<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>, zavrnilo pritožbo ribiškega podjetja, ki je od plač mornarjev odtegnilo nekatere zneske iz naslova stroškov dela, čeprav ENIM nikoli ni zahteval teh odtegljajev (zaradi zmanjšanja prispevkov delojemalcev, ki je bilo sprejeto z ministrskim navodilom zaradi težav, s katerimi se je srečeval ribiški sektor, ker so se zvišali tečaji nafte), in odločilo, da jih mora podjetje vrniti mornarjem.</P></NOTE> francoska vlada, ki se opira na sodbo Ryanair, trdi, da je tak prenos posledica odločitve podjetja. Tudi predložitveno sodišče trdi, da je ta prenos predmet zakonske obveznosti v skladu z določbami sistema socialne varnosti za morske ribiče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>To je ključna točka. Čeprav podjetja, na katera se je nanašalo zmanjšanje iz spora o glavni stvari, niso imela druge možnosti, kot da to zmanjšanje prenesejo na plače svojih zaposlenih, jih po mojem mnenju namreč ni mogoče šteti za neposredne upravičence do tega zmanjšanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Sodba Ryanair, na katero se opira francoska vlada, ne omogoča izpodbijanja te ugotovitve, temveč jo, prav nasprotno, potrjuje. Najprej je treba uvodoma poudariti, da je ta sodba za tu obravnavano vprašanje upoštevna le v omejenem obsegu, ker se je zadeva, v kateri je bila izdana, nanašala na obseg obveznosti vračila, in ne na obstoj pomoči.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0083"><P>Sodišče je presojo izrecno omejilo le na vprašanje vračila, saj tožeči stranki nista mogli dokazati, da je odločba Komisije, s katero je bila ugotovljena pomoč, nezakonita; glej zlasti točke 94, 98 in 99 sodbe Ryanair.</P></NOTE> Dalje, spomniti moram, da je bilo v tej zadevi obravnavano vprašanje, ali je treba pri določitvi zneska pomoči in njenem vračilu, pri katerih se za nekatere letalske prevoznike zmanjša trošarina, ki jo Irska prejme za vsakega potnika, ki se vkrca na let z irskega letališča, upoštevati dejstvo, da je dajatev in torej prednost, ki izhaja iz tega zmanjšanja, običajno prenesena na letalske potnike. Sodišče je na to vprašanje odgovorilo nikalno, ne da bi se opredelilo glede obstoja zakonske obveznosti prenosa zadevne dajatve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0084"><P>Vprašanje je bilo obravnavano v sklepnih predlogih generalnega pravobranilca P. Mengozzija v združenih zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Aer Lingus in Ryanair Designated Activity</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑164/15 P in C‑165/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:515">EU:C:2016:515</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zato se je med drugim oprlo na možnost, da so letalski prevozniki, ki so prenašali to dajatev, ohranili prednost, ki jo pomeni zmanjšanje dajatve, z zvišanjem cene brez davkov za vozovnice na letih, za katere se je uporabljala nižja stopnja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0085"><P>Glej točko 104 sodbe Ryanair.</P></NOTE> Zato se ekonomski prenos pomoči z ohranitvijo nespremenjene cene vozovnic ali ohranitev te pomoči v celoti ali delno z zvišanjem te cene sprejme z odločitvijo letalskega prevoznika o tem, kako bo izkoristil prednost, ki mu je bila dana.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0086"><P>Glej zlasti točki 101 in 102 sodbe Ryanair.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Vendar se ob domnevi – kot trdi družba Compagnie in zatrjuje predložitveno sodišče – da so podjetja, na katera se nanašajo zmanjšanja prispevkov delojemalcev iz spora o glavni stvari, imela zakonsko obveznost prenesti – celo retroaktivno<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0087"><P>Omeniti je treba, da ni izključeno, da so se zadevna zmanjšanja vsaj delno nanašala na zneske, ki so jih podjetja že odtegnila od plač svojih zaposlenih po polni stopnji in ki jih je bilo še treba nakazati pristojnim organom (naj spomnim, da sta bili okrožnici, v katerih so bila določena zmanjšanja, sprejeti 15. aprila in <DATE ISO="20000713">13. julija 2000</DATE> ter sta se nanašali na obdobje od <DATE ISO="20000415">15. aprila</DATE> do <DATE ISO="20001015">15. oktobra 2000</DATE>). V tem primeru naj bi se ukrep vsaj formalno nanašal na dolg podjetij do organov socialne varnosti, in ne na same prispevke delojemalcev. Vendar tudi ob domnevi, da bi bila s tako konfiguracijo lahko izključena obveznost delodajalca, da zmanjšanje retroaktivno prenese na svoje zaposlene, niti Francoska republika niti Komisija nista trdili, da so zadevni ukrepi taki. Vsekakor to ni razvidno iz sporne odločbe.</P></NOTE> – to zmanjšanje na plače svojih zaposlenih, položaj teh podjetij zelo razlikuje od položaja letalskih prevoznikov v zadevi Ryanair.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Navedena zmanjšanja so tem podjetjem res lahko dala priložnost za nova pogajanja o neto plačah njihovih zaposlenih, kot trdi francoska vlada. Vendar po mojem mnenju ni mogoče resno trditi, da je manevrski prostor, ki ga ima podjetje za zvišanje svojih cen, tudi če zanj veljajo omejitve zelo konkurenčnega trga, primerljiv z manevrskim prostorom, ki ga ima delodajalec, da zniža raven bruto plač svojih zaposlenih, da bi izkoristil zmanjšanje prispevkov delojemalcev, in to toliko bolj v okoliščinah, kot se te iz postopka v glavni stvari, v katerih je bilo zmanjšanje odobreno le za šestmesečno obdobje.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Vsekakor Komisija v sporni odločbi ni upoštevala niti obstoja takega manevrskega prostora niti pred tem obstoja zakonske obveznosti prenosa – čeprav retroaktivnega – zmanjšanja dajatev delojemalcev na plače zaposlenih ribiških podjetij, da bi ugotovila obstoj pomoči, katere predmet je bilo to zmanjšanje in je neposredno koristila tem podjetjem. Vendar brez upoštevanja vsaj teh dveh dejavnikov Komisija po mojem mnenju ni mogla priti do take ugotovitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Čeprav je res, da niti Francoska republika niti nobena zadevna stranka v smislu člena 108(2) PDEU tega, da imajo zmanjšanja iz spora o glavni stvari naravo pomoči, ni izpodbijala v formalnem postopku preiskave, ki se je končal s sprejetjem sporne odločbe, to ne spremeni dejstva, da mora Komisija predložiti dokaz o obstoju državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU. Natančneje, iz sodne prakse Sodišča v zvezi z načeli na področju dokazovanja za sektor državnih pomoči izhaja, da je Komisija dolžna skrbno in nepristransko voditi postopek preučitve zadevnih ukrepov, tako da ima pri sprejetju končne odločbe o ugotovitvi obstoja pomoči in po potrebi njene nezdružljivosti ali nezakonitosti na voljo najzanesljivejše in najpopolnejše podatke.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0088"><P>Glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140403">3. aprila 2014</DATE>, <NAME.CASE>Francija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑559/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:217">EU:C:2014:217</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180919">19. septembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Francija in IFP Énergies nouvelles</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑438/16 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:737">EU:C:2018:737</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0110">110</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Poudariti je treba, da zgornji preudarki ne izključujejo, da je bilo z zmanjšanjem prispevkov delojemalcev iz spora o glavni stvari podeljena <HT TYPE="ITALIC">posredna prednost</HT> podjetjem, na katere se nanašajo ti ukrepi, na primer – kot poudarja Conseil d’État (državni svet) – večja privlačnost zaradi višjih plač, ki so jih šest mesecev prejemali njihovi zaposleni, ali celo morebitna priložnost, da se v tem obdobju izvedejo zaposlitve za nižje bruto plače, ter na splošno znižanje proizvodnih stroškov in/ali povečanje produktivnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Vendar po mojem mnenju iz sporne odločbe, zlasti iz točke 55 njene obrazložitve, jasno izhaja, kar Komisija potrjuje v pisnem stališču in ustnih navedbah pred Sodiščem, da opredeljena prednost ni zajemala posredne koristi, temveč je bila v tem, da so bila ta podjetja oproščena dajatev, ki bi jih običajno morala plačati, saj so morala nakazati nižje prispevke delojemalcev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0089"><P>Iz tega razloga menim, da predhodni primeri, ki jih je Komisija navedla na obravnavi, s tem da se vsi nanašajo na položaje, v katerih je bilo priznano, da so zadevna podjetja posredno imela koristi od ukrepov, sprejetih v korist njihovih zaposlenih, niso upoštevni. Tudi odločba, ki jo je Komisija navajala v pisnem stališču, je neupoštevna, ker je pomoč, ugotovljena v tej odločbi, zajemala zmanjšanje dolga DDV, ki ga je imelo podjetje, ki je nekatere svoje transakcije nezakonito oprostilo tega davka.</P></NOTE> V nasprotnem primeru je morala Komisija vsaj pojasniti naravo take posredne prednosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0090"><P>Kot je Komisija pojasnila v zadevah, v katerih so bile izdane sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000919">19. septembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑156/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:467">EU:C:2000:467</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) (glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca A. Saggia v tej zadevi (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑156/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:47">EU:C:2000:47</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>)), ter sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020613">13. junija 2002</DATE>, <NAME.CASE>Nizozemska/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑382/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:363">EU:C:2002:363</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110728">28. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Mediaset/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑403/10 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:533">EU:C:2011:533</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020613">13. junija 2002</DATE>, <NAME.CASE>Nizozemska/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑382/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:363">EU:C:2002:363</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090304">4. marca 2009</DATE>, <NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑424/05</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2009:49">EU:T:2009:49</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0136">136</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120911">11. septembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Corsica Ferries France/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑565/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2012:415">EU:T:2012:415</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0137">137</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje), v kateri je Splošno sodišče, ki je naložilo kazen Komisiji, ker javne intervencije v korist nekdanjih zaposlenih nekaterih podjetij ni opredelila kot pomoč, poskušalo opredeliti obstoj posredne gospodarske prednosti za ta podjetja.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Z vidika vseh zgornjih preudarkov Sodišču predlagam, naj sporno odločbo razglasi za neveljavno v delu, v katerem zmanjšanje prispevkov delojemalcev, ki ga je Francija odobrila v korist ribičev za obdobje od <DATE ISO="20000415">15. aprila</DATE> do <DATE ISO="20001015">15. oktobra 2000</DATE>, ni opredeljeno kot državna pomoč.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Če bi se Sodišče, kot predlagam, odločilo, da sporno odločbo razglasi za delno neveljavno, ne bi bilo treba odgovoriti na drugo vprašanje za predhodno odločanje. Torej bom podredno, če moj predlog ne bi bil sprejet, na kratko obravnaval to vprašanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Kot sem navedel že v točki 79 teh sklepnih predlogov, je prednost, ki jo je Komisija ugotovila v sporni odločbi, v tem, da morajo zadevna podjetja pristojnim organom nakazati nižje zneske iz naslova prispevkov delojemalcev. Vračilo se mora torej logično nanašati na znesek, ki ustreza razliki med prispevki po običajni stopnji in prispevki po nižji stopnji.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Če bi se Sodišče torej odločilo, da ne bo obravnavalo vprašanja veljavnosti sporne odločbe, ki je bilo predmet točk od 60 do 80 teh sklepnih predlogov, ali če bi po tem, ko bi ga obravnavalo po uradni dolžnosti, ugotovilo, da je ta odločba veljavna, po mojem mnenju ne bi moglo ugotoviti, da morajo podjetja, na katera se nanašajo zmanjšanja iz spora o glavni stvari, vrniti celoten znesek, ki ustreza tem zmanjšanjem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Vprašanje, ali in v kolikšnem obsegu so upravičena podjetja to zmanjšanje prenesla na svoje zaposlene, bi bilo v tem okviru, ko bi se upoštevalo le vprašanje vračila, neupoštevno v skladu s spoznanji iz sodbe Ryanair<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0091"><P>Glej točko 99 sodbe Ryanair.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Upoštevna ne bi bila niti sodba z dne <DATE ISO="20140213">13. februarja 2014</DATE>, Mediaset<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0092"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑69/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:71">EU:C:2014:71</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 22 in od 35 do 37.</P></NOTE>, na katero se opira družba Compagnie. Sodišče je v tej sodbi potrdilo, prvič, da ko je Komisija soočena s sistemom pomoči, ne more natančno ugotoviti zneska pomoči, ki so ga prejeli posamezni upravičenci, zato je posebne okoliščine, lastne vsakemu od teh upravičencev sistema pomoči, mogoče presoditi šele v fazi izterjave pomoči, ter drugič, da mora nacionalno sodišče, če odloča o tem, upoštevati vse upoštevne elemente, s katerimi je seznanjeno, in da ni mogoče izključiti, da ob upoštevanju vseh teh elementov izračuni tega sodišča privedejo do zneska, ki je enak nič.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Vendar je šlo v sporu o glavni stvari, v zvezi s katerim je bila izdana ta sodba, za vračilo pomoči v obliki subvencioniranega nakupa nekaterih proizvodov, ki so <HT TYPE="ITALIC">posredno</HT> koristili gospodarskim subjektom, ki so opravljali storitve, povezane z uporabo subvencioniranih proizvodov. Določitev zneskov je torej zajemala zapletene izračune, katerih namen je bil opredeliti posredno prednost, ki so jo ti subjekti imeli zaradi povečanja prodaje subvencioniranih proizvodov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Nasprotno pa je v sporni odločbi, kot sem že poudaril, opredeljena posredna prednost v korist podjetij, na katera so se nanašala zmanjšanja iz spora o glavni stvari, ki so zajemala oprostitev plačila stroškov, ki bi jih običajno morala nositi. Kot pa je Sodišče odločilo v sodbi z dne <DATE ISO="20140213">13. februarja 2014</DATE>, Mediaset<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0093"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑69/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:71">EU:C:2014:71</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in točka 1 izreka.</P></NOTE>, je predložitveno sodišče pri tem, da zagotavlja izvršitev odločbe Komisije, s katero je sistem pomoči razglašen za nezakonit in nezdružljiv z notranjim trgom ter je odrejena zagotovitev vračila teh pomoči, vezano na to odločbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Nazadnje, ne glede na rešitev, ki jo bo sprejelo Sodišče, vračila pomoči iz spora o glavni stvari nikakor ne bo mogoče zahtevati od zaposlenih v podjetjih, na katera se nanaša sporna odločba.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Na podlagi vsega navedenega v primeru, da Sodišče ne bi sprejelo mojega predloga, naj sporno odločbo razglasi za neveljavno, predlagam, naj se na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba za podjetja, upravičena do zmanjšanja prispevkov delojemalcev, ki je bilo s sporno odločbo razglašeno za nezdružljivo s skupnim trgom, šteti, da so imela koristi od vseh teh zmanjšanj.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="19"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju vseh navedenih ugotovitev Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je predložil Conseil d’État (državni svet, Francija), odgovori:</TXT><P>Člen 3 Odločbe Komisije 2005/239/ES z dne <DATE ISO="20040714">14. julija 2004</DATE> o nekaterih ukrepih pomoči, ki jih je Francija izvedla v korist ribogojcev in ribičev, je treba razlagati tako, da je kot državna pomoč, nezdružljiva s skupnim trgom, ki je predmet naloga za vračilo iz člena 4 te odločbe, opredeljeno tudi zmanjšanje prispevkov delojemalcev, ki ga je Francoska republika odobrila v korist ribičev za obdobje od <DATE ISO="20000415">15. aprila</DATE> do <DATE ISO="20001015">15. oktobra 2000</DATE>.</P><P>Ta odločba je neveljavna v delu, v katerem je navedeno zmanjšanje opredeljeno kot državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>