(1)

Svet je z Uredbo Sveta (ES) št. 2022/95 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, trenutno uvrščenega pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90. Na podlagi nadaljnje preiskave, v kateri je bilo ugotovljeno, da se dajatev absorbira, so bili ukrepi spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 663/98 (3). Na podlagi prvega pregleda zaradi izteka ukrepa in prvega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 (4) je Svet z Uredbo (ES) št. 658/2002 (5) uvedel dokončno protidampinško dajatev na ravni države v višini 47,07 EUR na tono za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, uvrščenega pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90. Nato je bil opravljen vmesni pregled obsega izdelka v skladu s členom 11(3) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96, z Uredbo Sveta (ES) št. 945/2005 (6) pa je bila uvedena dokončna protidampinška dajatev v višini od 41,42 EUR do 47,07 EUR na tono za uvoz trdnih gnojil z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, trenutno uvrščenih pod oznake KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 20 ter s poreklom iz Rusije.

(2)

Svet je po drugem pregledu zaradi izteka ukrepa in drugem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(2) in (3) Uredbe (ES) št. 384/96 z Uredbo (ES) št. 661/2008 (7) ohranil veljavne ukrepe. Dajatev je ostala nespremenjena, razen za skupino EuroChem, za katero je bil fiksen znesek dajatve določen med 28,88 EUR in 32,82 EUR na tono.

(3)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je s Sklepom 2008/577/ES (8) sprejela ponudbe zavez s količinsko zgornjo mejo ruskih proizvajalcev JSC Acron in JSC Dorogobutz, ki sta člana družbe Acron Holding Company, ter skupine EuroChem. Komisija je s Sklepom 2012/629/EU (9) umaknila svoje sprejetje zaveze, ki jo je ponudila skupina EuroChem, in sicer zaradi nezmožnosti zaveze družbe.

(4)

Splošno sodišče je s sodbo z dne 10. septembra 2008 (10), ki je bila razložena s sodbo z dne 9. julija 2009 (11), razveljavilo Uredbo (ES) št. 945/2005 v delu, ki se nanaša na družbo JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat, ki je del družbe OJSC UCC UralChem. V skladu s sodbo je Svet z Uredbo (ES) št. 989/2009 (12) spremenil Uredbo (ES) št. 661/2008. Posledično velja protidampinška dajatev v višini 47,07 EUR na tono za družbo Kirovo le za uvoz amonijevega nitrata, trenutno uvrščenega pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90.

(5)

Komisija je po tretjem pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (13) z Izvedbeno uredbo (EU) št. 999/2014 (14) ohranila veljavne ukrepe.

(6)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/415 (15) umaknila svoje sprejetje zaveze za družbo Acron Holding Company zaradi nezmožnosti zaveze družbe.

(7)

Za družbo Acron Holding Company trenutno velja stopnja protidampinške dajatve na ravni države, ki glede na vrsto izdelka znaša med 41,42 EUR in 47,07 EUR na tono.

(8)

Komisija je aprila 2016 prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, ki so ga predložili ruska proizvajalca izvoznika PJSC Acron in PJSC Dorogobuzh ter njuna povezana trgovska družba Agronova Europe AG v Švici (v nadaljnjem besedilu skupaj: skupina Acron ali vložnik ali proizvajalec izvoznik). Zahtevek je bil po obsegu omejen na preiskavo dampinga skupine Acron. Slednja je predložila zadostne dokaze, da za izravnavo škodljivega dampinga nadaljevanje ukrepa na sedanji ravni ni več potrebno.

(9)

Po obvestitvi držav članic je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, omejenega na preiskavo dampinga vložnika, zato je z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (16) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), 17. avgusta 2017 začela delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(10)

Komisija je vložnika, organe države izvoznice in industrijo Unije uradno obvestila o začetku preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zaprositi za zaslišanje.

(11)

Istega dne je Komisija z obvestilom o začetku (17) začela drug delni pregled protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, omejen na preiskavo škode v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(12)

Komisija je skupini Acron poslala vprašalnike, da bi pridobila informacije, potrebne v preiskavi. Izpolnjene vprašalnike je prejela v roku, določenem v ta namen.

(13)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev dampinga. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih skupine Acron, tj. družb PJSC Acron in PJSC Dorogobuzh ter njune povezane trgovske družbe Agronova Europe AG v Švici. Družba Agronova Europe AG se je 5. januarja 2018 preimenovala v Acron Switzerland AG.

(14)

Preiskava stopnje dampinga je zajemala obdobje od 1. julija 2016 do 30. junija 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom).

(15)

Izdelek, ki se pregleduje, so trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, trenutno uvrščena pod oznake KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 20 ter s poreklom iz Rusije (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(16)

Zadevni izdelek in izdelek, ki ga skupina Acron proizvaja in prodaja na domačem trgu, trgu Unije in drugih izvoznih trgih, imata enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti.

(17)

Komisija je zato sklenila, da sta si ta izdelka podobna v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(18)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali so se okoliščine, na podlagi katerih je bila določena veljavna stopnja dampinga, spremenile in ali je ta sprememba trajna.

(19)

Plin je najpomembnejša surovina za amonijev nitrat in predstavlja več kot 60 % skupnih stroškov proizvodnje. Komisija je podobno kot v prejšnjih preiskavah ugotovila, da domače cene plina v Rusiji ureja država na podlagi zveznih zakonov in da te cene ne odražajo običajnih tržnih pogojev, pri katerih so cene odvisne zlasti od stroškov proizvodnje in pričakovanj o dobičku.

(20)

Komisija sprememb domačih cen surovin ne more šteti za trajne spremembe, ker so običajno posledica nestanovitnih tržnih sil. V vsakem primeru pa je ugotovila, da domače cene plina v Rusiji ureja država na podlagi zveznih zakonov in da te cene ne odražajo običajnih tržnih pogojev, pri katerih so cene odvisne zlasti od stroškov proizvodnje in pričakovanj o dobičku. Cene plina, ki jih določi država, se neposredno uporabljajo za družbe v državni lasti, kot je Gazprom. Slednja je s tržnim deležem nad 50 % največji ponudnik plina v državi in zato deluje kot določevalec cen. Glede na navedeno so razmere podobne razmeram, ki so prevladovale v prejšnjih preiskavah. Zato Komisija meni, da se okoliščine v zvezi s trgom plina v Rusiji niso spremenile in da zato sprememba ukrepov v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe ni utemeljena.

(21)

Vložnik je v zahtevku za pregled izpostavil nekatera nadaljnja vprašanja, kot so umik zaveze, notranja reorganizacija skupine Acron, pristop Rusije k STO in nihanja menjalnih tečajev. Vendar pomena teh trditev za stopnjo dampinga ali domnevno trajno naravo okoliščin ni bilo mogoče jasno določiti. Vložnik zlasti ni predložil zadostnih dokazov, da se je zaradi umika zaveze spremenila njegova izvozna cena v Unijo. Podobno ni bilo predloženih zadostnih dokazov, da je notranja reorganizacija skupine Acron privedla do spremembe normalne vrednosti / cen domače prodaje. Vložnik ni predložil dokazov niti o tem, kako je pristop Rusije k STO vplival na stopnjo dampinga. Poleg tega Komisija meni, da nihanja menjalnih tečajev ne pomenijo trajne spremembe, saj nanje vpliva več tržnih sil in se skozi čas lahko spreminjajo.

(22)

Po razkritju je vložnik najprej trdil, da Komisija ni razkrila vseh elementov v zvezi z izračunom stopnje dampinga za vložnika, kar bi pomenilo kršitev njegove pravice do obrambe.

(23)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je vložnik prejel splošni dokument o razkritju, v katerem so podrobno navedeni vsi premisleki, na podlagi katerih je Komisija sklenila zaključiti to preiskavo. Tako je lahko vložnik v celoti uveljavljal svoje pravice do obrambe. Glede na sklep Komisije, da ni bilo nobene trajne spremembe okoliščin, ki bi upravičevala ponovni izračun stopnje dampinga za vložnika, je postal argument o morebitnem napačnem izračunu stopnje dampinga brezpredmeten. Zato je bila trditev zavrnjena.

(24)

Drugič, vložnik je izpodbijal sklep Komisije o odsotnosti trajnih sprememb, ki bi lahko vplivale na stopnjo dampinga.

(25)

Vložnik je trdil, da je bila njegova individualna stopnja dampinga nazadnje določena leta 2008, ko Rusija še ni bila članica STO. Takratna stopnja dampinga je bila izračunana z metodologijo za prilagoditev stroškov plina, ki je bila utemeljena s sklepom, da so domače cene zemeljskega plina v Rusiji regulirane in se zanje ne more šteti, da ustrezno odražajo ceno, ki se običajno plačuje na neizkrivljenih trgih. Vendar je Rusija leta 2012 pristopila k STO in sprejela zaveze, da bi zagotovila, da bi proizvajalci/distributerji zemeljskega plina v Ruski federaciji v ustreznem regulativnem okviru delovali na podlagi običajnih tržnih premislekov, ki temeljijo na povračilu stroškov in dobičku. Te zaveze so bile vključene v protokol z dne 17. decembra 2011 o pristopu Ruske federacije k STO.

(26)

V zvezi s tem Komisija poudarja, da cilj te preiskave ni ugotoviti, ali je sedanji ruski regulativni sistem za zemeljski plin skladen z zavezami države v okviru STO. Komisija v zvezi s tem ni zavzela stališča. Cilj preiskave v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je dejansko ugotoviti, ali obstaja trajna sprememba okoliščin, ki bi upravičevala ponovni izračun protidampinške dajatve za vložnika. Vendar je Komisija, ko je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ocenila razmere na ruskem trgu zemeljskega plina, na podlagi ugotovitev iz uvodne izjave 20 sklenila, da je ta še vedno izkrivljen.

(27)

Dejstvo, da je Rusija ob pristopu k STO sprejela številne zaveze in da ni bilo sproženega nobenega postopka za reševanje sporov zaradi neskladnosti, te ocene ne spremeni. Sklep Komisije je temeljil na njeni preiskavi in dokazih v dokumentaciji. Članice STO imajo politično diskrecijsko pravico, da predložijo zadevo STO ali se tega vzdržijo. Zaradi odsotnosti zadev v zvezi z Rusijo zaradi kršitve njenih zavez torej ni mogoče samodejno sklepati, da taka izkrivljanja ne obstajajo.

(28)

Tretjič, vložnik je trdil, da Komisija ni upoštevala, da so se cene plina v Rusiji v zadnjih 14 letih znatno in stalno zviševale, od vmesnega pregleda, ko je bila stopnja dampinga za skupino Acron nazadnje ponovno izračunana, pa več kot podvojile. Trdil je tudi, da Komisija ni nikoli upoštevala zvišanja domačih cen plina. Poleg tega je nasprotoval trditvi, da družba Gazprom določa cene na ruskem domačem trgu.

(29)

Kot je Komisija navedla v uvodni izjavi 20, je domača cena zemeljskega plina še vedno izkrivljena in dejstvo, da so se cene v zadnjih 14 letih zvišale, ni v nasprotju s to oceno. Kar zadeva tržni položaj družbe Gazprom, je Komisija ugotovila, da družba glede na tržni delež in vodilni položaj določa cene na ruskem domačem trgu plina. To potrjuje tudi letno poročilo družbe Novatek, ki je eden od neodvisnih ponudnikov plina (18).

(30)

Četrtič, vložnik je trdil, da Komisija ni upoštevala dokazov, ki jih je predložil v zvezi z domnevnimi spremembami strukture stroškov industrije Unije. Komisija naj ne bi upoštevala zlasti učinka trenda izravnavanja cen plina, v skladu s katerim so se cene zemeljskega plina, ki ga družba Gazprom dobavlja Uniji, znižale v korist članov industrije Unije.

(31)

Kot je navedeno v točki 1 obvestila o začetku, je bila ta preiskava v zvezi z delnim vmesnim pregledom omejena na oceno dampinga vložnika. Zato spremembe strukture stroškov industrije Unije niso bile zajete s tem pregledom in niso bile ocenjene v okviru te preiskave. Iz teh razlogov je bila trditev zavrnjena.

(32)

Petič, vložnik je izpodbijal ugotovitev, da umik njegove zaveze ni sam po sebi pomenil trajne spremembe. V podporo tej trditvi se je skliceval na primer, v katerem naj bi Komisija sklenila, da umik zaveze pomeni bistveno in trajno spremembo okoliščin v smislu člena 11(3) osnovne uredbe (19). Poleg tega je trdil, da je umik zaveze vključeval tudi spremembe strukture prodaje skupine Acron Uniji in da naj bi Komisija napačno razumela, da umik zaveze ni vplival na izvozno ceno vložnika.

(33)

Teh trditev ni mogoče sprejeti. Prvič, samo dejstvo, da se prostovoljno ali drugače umakne zaveza proizvajalca izvoznika, se ne more šteti za trajno spremembo v smislu člena 11(3) osnovne uredbe. Člen 8(9) osnovne uredbe določa, da se v primeru umika zaveze samodejno uporablja dajatev, ki jo Komisija uvede v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe. Primer, ki ga navaja vložnik, se nanaša na pregled, pri katerem je Komisija proučila učinke preiskave za ugotavljanje absorpcije kot trajno spremembo okoliščin, da bi ponovno uvedla zavezo. Drugič, dejanske okoliščine v navedenem primeru se razlikujejo od tega primera, poleg tega pa navedeni sklep ne vsebuje nobene izjave, ki bi podprla vložnikovo trditev.

(34)

Komisija prav tako ni menila, da se lahko spremembe, ki jih je navedel vložnik, štejejo za trajne spremembe v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Usmerjanje celotne prodaje EU prek povezanega trgovca se na primer lahko zlahka spremeni. Podobno je politika oblikovanja cen družbe odločitev, ki se lahko kadar koli sprejme na podlagi več različnih premislekov. Zato je Komisija sklenila, da ni bilo zadostnih dokazov, da bi se izvozna cena (in posledično stopnja dampinga) spremenila in da bi bila ta domnevna sprememba trajna. Zato je bila trditev zavrnjena.

(35)

Šestič, vložnik se ni strinjal, da nihanja menjalnih tečajev ne pomenijo trajne spremembe. Po njegovem mnenju se je vrednost rublja po obdobju relativne stabilnosti, ki se je začelo leta 2009, sredi leta 2014 znatno zmanjšala zaradi gospodarskih sankcij EU in si od takrat ni opomogla. Ta sprememba menjalnega tečaja naj bi vplivala na izračun dampinga.

(36)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 21, je ustaljena praksa Komisije, da se nihanja menjalnih tečajev ne obravnavajo kot trajna sprememba, saj nanje vpliva več tržnih sil in se skozi čas lahko spreminjajo. Vložnik ni predložil nobenih dokazov, ki bi izpodbijali to logiko in upravičili spremembo prakse v zvezi s tem. Zato je bila trditev zavrnjena.

(37)

Sedmič, vložnik je trdil, da bi morala Komisija upoštevati tudi ugotovitve iz vzporednega vmesnega pregleda, ki je bil omejen na škodo in je zajemal enak izdelek. V okviru navedenega pregleda je bilo sklenjeno, da prestrukturiranje industrije Unije in svetovne spremembe na trgu amonijevega nitrata od leta 2002 upravičujejo pregled ukrepov.

(38)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 31, je bil obseg tega vmesnega pregleda omejen na damping. Vložnik ni dokazal, kako bi spremembe na svetovnem trgu amonijevega nitrata in trgu Unije vplivale na njegovo stopnjo dampinga in kako bi lahko bile ugotovitve Komisije v drugem pregledu pomembne za sklepe Komisije v tem primeru ali v nasprotju z njimi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(39)

Vložnik je v skladu s členom 8 osnovne uredbe predložil ustrezno podpisano ponudbo prostovoljne zaveze. Komisija je slednjo analizirala in menila, da bi bilo njeno sprejetje nepraktično. Vložnik ima povezano družbo v dveh državah članicah. Glede na informacije, ki jih ima Komisija na voljo, ena od teh povezanih družb proizvaja in prodaja podobni izdelek in tudi druge izdelke (tj. gnojila) na trgu Unije. Vložnik strankam v Uniji prodaja tudi druge izdelke. Če povezana stranka v Uniji in vložnik prodajata zadevni izdelek in druge izdelke istim strankam v Uniji, se lahko cene za take transakcije določijo tako, da se kompenzira minimalna uvozna cena, za katero velja zaveza. Take navzkrižne kompenzacije pa ne bi bilo mogoče ugotoviti s spremljanjem, saj struktura cen za večino izdelkov, ki jih proizvaja in prodaja povezana družba v Uniji, ni navedena v nobenem javno dostopnem viru. Zato ni mogoče ugotoviti, ali cene, ki jih plačujejo stranke, ustrezajo vrednosti izdelkov in ali je upoštevan možen popust, ki bi kompenziral transakcije, za katere velja zaveza in pri katerih je treba upoštevati najnižjo uvozno ceno. Glede na navedeno obstaja veliko tveganje navzkrižne kompenzacije pri prodaji amonijevega nitrata ali drugih izdelkov istim strankam.

(40)

Vložnik se je v ponudbi zavezal, da ne bo neposredno ali posredno prodajal nobenih izdelkov svojemu povezanemu proizvajalcu v Uniji. Poleg tega se je zavezal, da izdelkov, za katere velja zaveza, ne bo prodajal strankam v Uniji, ki se jim prodajajo drugi izdelki. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da bi bila zaveza tudi v tem okviru nepraktična in bi jo bilo težko spremljati. Proizvajalec v Uniji ne more biti predmet spremljanja, saj ne more biti stranka v zavezi, ker lahko v skladu s členom 8 osnovne uredbe zaveze ponudijo le proizvajalci izvozniki. Tudi če bi povezani proizvajalec Unije ponudil enake zaveze, bi bilo njihovo spremljanje zaradi zapletene strukture vložnika nepraktično.

(41)

Vlagatelj je imel možnost, da predloži pripombe na ta sklep.

(42)

Zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil načrtovan zaključek preiskave, imele pa so tudi možnost, da predložijo pripombe. Zainteresiranim stranem, ki so to zahtevale, je bilo odobreno zaslišanje.

(43)

Iz navedenih razlogov je Komisija sklenila, da bi bilo treba delni vmesni pregled v zvezi z uvozom zadevnega izdelka s poreklom iz Rusije zaključiti.

(44)

Ta sklep je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –