<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<!DOCTYPE C_Doc_Ref SYSTEM "CNC.dtd">
<C_Doc_Ref C_Langue="sl" C_Version_doc="4.0" C_Debut_ID="SL62014C0340">
   <Properties>
      <Property name="Juridiction">C</Property>
      <Property name="NumeroOrdre">0340</Property>
      <Property name="Annee">2014</Property>
      <Property name="Formation">C</Property>
      <Property name="Langue">SL</Property>
      <Property name="MessInFileNumber">L_Cnc_Mess_En.xml</Property>
      <Property name="DtFilename">TRA-DT-EN-CONCL-C-0340-2014-201505297-01_00.xml</Property>
      <Property name="TypeDoc">CNC</Property>
      <Property name="NatureAff">RP</Property>
      <Property name="CreatedFrom">Litige</Property>
      <Property name="EP_Mode">0</Property>
      <Property name="EP_ModeText">DEF</Property>
      <Property name="EP_Titre1"/>
      <Property name="EP_Titre2">PROVISIONAL TEXT OF 01/06/2015</Property>
      <Property name="EP_Titre3"/>
      <Property name="EP_Mention">0</Property>
      <Property name="EP_Mention_Texte">Text for publication</Property>
      <Property name="EP_IsMention_Texte">0</Property>
      <Property name="Version"/>
      <Property name="EP_Version">0</Property>
      <Property name="EP_FormJug_Footer"/>
      <Property name="EP_FormJug_ID">-</Property>
      <Property name="EP_FormJug_Texte"/>
      <Property name="NEW">0</Property>
      <Property name="FileDoc">Document3</Property>
      <Property name="TypeOrd"/>
      <Property name="TOC_Position_NotVademecum">0</Property>
      <Property name="NumProc">1</Property>
      <Property name="TypeProc">P</Property>
      <Property name="NumSuite">1</Property>
      <Property name="LitFilePath">C:\Users\rkla\AppData\Local\Temp\canevas\Litige.xml</Property>
      <Property name="Created">Canevas 3.8.8 J 24/03/2015 14:55:27</Property>
      <Property name="FootNotes">False</Property>
      <Property name="EP_Titre0"/>
      <Property name="EP_DocDeTravail">0</Property>
      <Property name="SectionType1">CNC</Property>
      <Property name="SectionData1">§161;pos=37683:lng=SL</Property>
      <Property name="Filename">^CONVERSION^tal@TRA-DOC-SL-CONCL-C-0340-2014-201505297-06_90</Property>
      <Property name="serveur_nom">Doc2XML_2003_TRAD_SUIVI2</Property>
      <Property name="serveur_config_path">C:\Documents and Settings\gti_prod\Application Data\Doc2XML\PR_Doc2XML_2003_TRAD_SUIVI2.xml</Property>
      <Property name="watch">O:\GTiWebTools\Automates\Suivi_II\conversion\doc2xml_trad\In\</Property>
      <Property name="QuotationMark_Open">„</Property>
      <Property name="QuotationMark_Close">“</Property>
      <Property name="serveur_nom">Doc2XML_2003_PC_TRAD SV2_PUB</Property>
      <Property name="serveur_config_path">C:\Documents and Settings\gti_prod\Application Data\Doc2XML\PR_Doc2XML_2003_SV2_PUB.xml</Property>
      <Property name="watch">P:\GTiWebTools\Automates\Suivi_II\conversion\doc2xml_pub\In\</Property>
   </Properties>
   <C_Header_Gauche>
      <blockquote id="A010000000">
         <para style="header" id="A150000000">SKLEPNI PREDLOGI M. SZPUNARJA – ZDRUŽENI ZADEVI C‑340/14 IN C‑341/14</para>
      </blockquote>
   </C_Header_Gauche>
   <C_Header_Droit>
      <blockquote id="A010000001">
         <para style="header" id="A150000001">TRIJBER IN HARMSEN</para>
      </blockquote>
   </C_Header_Droit>
   <C_Footer_Gauche>
      <blockquote id="A010000002">
         <para style="footer" id="A150000002">I - 20<emphasis role="tab" id="A400000000"/>
         </para>
      </blockquote>
   </C_Footer_Gauche>
   <C_Footer_Droit>
      <blockquote id="A010000003">
         <para style="footer" id="A150000003">
            <emphasis role="tab" id="A400000001"/>
            <emphasis role="tab" id="A400000002"/>I - 1</para>
      </blockquote>
   </C_Footer_Droit>
   <Affaire>
      <Introduction>
         <section id="A000000000">
            <para style="36Centre" id="A150000004">SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA</para>
            <para style="36Centre" id="A150000005">MACIEJA SZPUNARJA,</para>
            <para style="36Centre" id="A150000006">predstavljeni 16. julija 2015<footnote role="fNote" id="A110000000">
                  <number>1</number>
                  <para style="40FootnoteLangue" id="A150000007"> –<emphasis role="tab" id="A400000003"/>Jezik izvirnika: angleščina.</para>
               </footnote>
            </para>
            <para style="38Centregrasgrandespacement" id="A150000008">
               <emphasis role="bold" id="A400000004">Združeni zadevi C‑340/14 in C‑341/14</emphasis>
            </para>
            <para style="37Centregras" id="A150000009">
               <emphasis role="bold" id="A400000005">R. L. Trijber </emphasis>(C‑340/14)</para>
            <para style="39Centreespacement" id="A150000010">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, <emphasis role="linefeed" id="A400000006"/>ki ga je vložilo Raad van State (Nizozemska))</para>
            <para style="71Indicateur" id="A150000011">
               <phrase role="QuotationMark_Open" id="A410000000">„</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000001">Direktiva 2006/123/ES </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000002">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000003"> Člen 2(2)(d) </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000004">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000005"> Pojem storitev na področju prevoza </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000006">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000007"> Uporaba poglavja III Direktive 2006/123 v povsem notranjih položajih </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000008">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000009"> Člen 11(1)(b) </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000010">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000011"> Veljavnost dovoljenja</phrase>
               <phrase role="QuotationMark_Close" id="A410000012">“</phrase>
            </para>
            <para style="37Centregras" id="A150000012">
               <emphasis role="bold" id="A400000007">J. Harmsen </emphasis>(C‑341/14)</para>
            <para style="39Centreespacement" id="A150000013">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Nizozemska))</para>
            <para style="39Centreespacement" id="A150000014">„Direktiva 2006/123/ES – Uporaba poglavja III Direktive 2006/123 v povsem notranjih položajih – Člen 10(2)(c) – Pogoji za dodelitev dovoljenj – Ukrepanje proti trgovini z ljudmi“</para>
         </section>
      </Introduction>
      <C_Conclusions role="page break">
         <C_Conc_Txt>
            <section id="B000000000">
               <blockquote id="B010000000">
                  <title id="B210000000">
                     <number>1.</number>
                  </title>
                  <para style="01PointAltN" id="B150000000">V obravnavanih zadevah, ki se nanašata na postopka med R. L. Trijberjem in College van burgemeester en wethouders van Amsterdam (amsterdamski občinski svet, v nadaljevanju: College) ter med J. Harmsenom in Burgemeester van Amsterdam (župan Amsterdama), se poraja vrsta temeljnih vprašanj, ki se nanašajo na področje uporabe ter bistvene zahteve iz poglavja o ustanavljanju v Direktivi 2006/123/ES.<footnote role="fNote" id="B110000000">
                        <number>2</number>
                        <para style="footnotetext" id="B150000001">–<emphasis role="tab" id="B400000000"/>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, str. 36).</para>
                     </footnote>
                  </para>
               </blockquote>
               <section id="B000000001">
                  <title style="03Titre1" id="B200000000">
                     <number>I –</number>
                     <titlecontent id="B300000000">
                        <emphasis role="bold" id="B400000001">Pravni okvir</emphasis>
                     </titlecontent>
                  </title>
                  <section id="B000000002">
                     <title style="04Titre2" id="B200000001">
                        <number>A –</number>
                        <titlecontent id="B300000001">
                           <emphasis role="italc" id="B400000002">Pravo Evropske unije</emphasis>
                        </titlecontent>
                     </title>
                     <blockquote id="B010000001">
                        <title id="B210000001">
                           <number>2.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000002">Člen 2 Direktive 2006/123, naslovljen Področje uporabe, določa:</para>
                        <para style="02AlineaAltA" id="B150000003">„1.<emphasis role="tab" id="B400000003"/>Ta direktiva se uporablja za storitve, ki jih opravljajo ponudniki s sedežem v državi članici.</para>
                        <para style="02AlineaAltA" id="B150000004">2.<emphasis role="tab" id="B400000004"/>Ta direktiva se ne uporablja za naslednje dejavnosti:</para>
                        <blockquote id="B010000002">
                           <para style="15Margeretrait0" id="B150000005">[…]</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000003">
                           <para style="15Margeretrait0" id="B150000006">(d)<emphasis role="tab" id="B400000005"/>storitve na področju prevoza, vključno s pristaniškimi storitvami, ki jih zajema področje uporabe naslova V Pogodbe;</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000004">
                           <para style="15Margeretrait0" id="B150000007">[…]“</para>
                        </blockquote>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000005">
                        <title id="B210000002">
                           <number>3.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000008">Člen 4 Direktive 2006/123, naslovljen Namen in področje uporabe, določa:</para>
                        <para style="02AlineaAltA" id="B150000009">„V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:</para>
                        <blockquote id="B010000006">
                           <para style="15Margeretrait0" id="B150000010">[…]</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000007">
                           <para style="15Margeretrait0" id="B150000011">(5)<emphasis role="tab" id="B400000006"/>‚ustanovitev‘ pomeni dejansko izvajanje gospodarske dejavnosti, kakor je navedeno v členu 43 Pogodbe, s strani ponudnika za nedoločen čas in s stalno infrastrukturo, kjer se dejavnost opravljanja storitev dejansko izvaja;</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000008">
                           <para style="15Margeretrait0" id="B150000012">[…]</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000009">
                           <para style="15Margeretrait0" id="B150000013">(8)<emphasis role="tab" id="B400000007"/>‚pomembni razlogi, ki se nanašajo na javni interes‘ pomenijo razloge, ki jih kot takšne priznava sodna praksa Sodišča, vključno z naslednjimi razlogi: javni red; javna varnost; javna zaščita; javno zdravje; ohranjanje finančnega ravnovesja sistemov socialne varnosti; varstvo potrošnikov, prejemnikov storitev in delavcev; zagotavljanje poštenih poslovnih transakcij; boj proti goljufijam; varstvo okolja in mestnega okolja; zdravje živali; intelektualna lastnina; ohranjanje nacionalne zgodovinske in umetnostne dediščine; uresničevanje ciljev socialne in kulturne politike;</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000010">
                           <para style="15Margeretrait0" id="B150000014">[…]“</para>
                        </blockquote>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000011">
                        <title id="B210000003">
                           <number>4.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000015">Člen 10 Direktive, naslovljen Pogoji za dodelitev dovoljenj, določa:</para>
                        <para style="02AlineaAltA" id="B150000016">„1.<emphasis role="tab" id="B400000008"/>Sistemi dovoljenj temeljijo na merilih, ki pristojnim organom preprečujejo, da bi samovoljno izvrševali pooblastilo za ocenjevanje.</para>
                        <para style="02AlineaAltA" id="B150000017">2.<emphasis role="tab" id="B400000009"/>Merila iz odstavka 1 so:</para>
                        <blockquote id="B010000012">
                           <para style="15Margeretrait0" id="B150000018">(a)<emphasis role="tab" id="B400000010"/>nediskriminatorna,</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000013">
                           <para style="15Margeretrait0" id="B150000019">(b)<emphasis role="tab" id="B400000011"/>objektivno utemeljena s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes,</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000014">
                           <para style="15Margeretrait0" id="B150000020">(c)<emphasis role="tab" id="B400000012"/>sorazmerna s ciljem navedenega javnega pomena,</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000015">
                           <para style="15Margeretrait0" id="B150000021">(d)<emphasis role="tab" id="B400000013"/>jasna in nedvoumna,</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000016">
                           <para style="15Margeretrait0" id="B150000022">(e)<emphasis role="tab" id="B400000014"/>objektivna,</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000017">
                           <para style="15Margeretrait0" id="B150000023">(f)<emphasis role="tab" id="B400000015"/>javljena vnaprej,</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000018">
                           <para style="15Margeretrait0" id="B150000024">(g)<emphasis role="tab" id="B400000016"/>pregledna in dostopna.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000019">
                           <para style="15Margeretrait0" id="B150000025">[…]“</para>
                        </blockquote>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000020">
                        <title id="B210000004">
                           <number>5.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000026">Člen 11 Direktive 2006/123, naslovljen Veljavnost dovoljenja, določa:</para>
                        <para style="02AlineaAltA" id="B150000027">„1.<emphasis role="tab" id="B400000017"/>Dovoljenje, dodeljeno ponudniku, časovno ni omejeno, razen če:</para>
                        <blockquote id="B010000021">
                           <para style="15Margeretrait0" id="B150000028">[…]</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000022">
                           <para style="15Margeretrait0" id="B150000029">(b)<emphasis role="tab" id="B400000018"/>je število razpoložljivih dovoljenj omejeno s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes;</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000023">
                           <para style="15Margeretrait0" id="B150000030">[…]“</para>
                        </blockquote>
                     </blockquote>
                  </section>
                  <section id="B000000003">
                     <title style="04Titre2" id="B200000002">
                        <number>B –</number>
                        <titlecontent id="B300000002">
                           <emphasis role="italc" id="B400000019">Nizozemsko pravo</emphasis>
                        </titlecontent>
                     </title>
                     <section id="B000000004">
                        <title style="05Titre3" id="B200000003">
                           <number>1.</number>
                           <titlecontent id="B300000003">Storitve</titlecontent>
                        </title>
                        <blockquote id="B010000024">
                           <title id="B210000005">
                              <number>6.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000031">V skladu s členom 33(1)(b) in (c) Dienstenwet (nizozemski zakon o storitvah), zakonom, s katerim je delno prenesena Direktiva 2006/123, pristojni organ ne sme časovno omejiti veljavnosti dovoljenja, ki ga lahko izda za neomejen čas, razen če je število razpoložljivih dovoljenj omejeno s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes, ali če je omejeno trajanje dovoljenja utemeljeno s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes.</para>
                        </blockquote>
                     </section>
                     <section id="B000000005">
                        <title style="05Titre3" id="B200000004">
                           <number>2.</number>
                           <titlecontent id="B300000004">Celinske plovne poti</titlecontent>
                        </title>
                        <blockquote id="B010000025">
                           <title id="B210000006">
                              <number>7.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000032">V skladu s členom 2.4.5(1) Verordening op het binnenwater (uredba o celinskih plovnih poteh) 2010, ki jo je sprejel Raad van de gemeente Amsterdam (mestni svet občine Amsterdam) je s plovilom v komercialni rabi prepovedano prevažati blago ali potnike brez dovoljenja, ki ga je izdal College, ali v nasprotju z njim. V skladu s členom 2.4.5(5) iste uredbe lahko College ob upoštevanju interesov, ki se nanašajo na omejitev števila potniških plovil, zavrne izdajo dovoljenja. V skladu s členom 2.3.1(2) te uredbe se lahko izdaja dovoljenja za ležišča zavrne iz razlogov javne blaginje, načrtovanja, varnosti, okolja ter nemotene in varne plovbe.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000026">
                           <title id="B210000007">
                              <number>8.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000033">V skladu s členom 2.1(1) politike, določene v Regeling passagiersvervoer te water Amsterdam (uredba o prevozu potnikov po vodi v Amsterdamu), kot se je uporabljala v času izpodbijane odločbe v postopku v glavni stvari, se dovoljenja dodeljujejo v dodelitvenih ciklih. V skladu s členom 2.1(3) te politike je treba prošnje, vložene zunaj dodelitvenega cikla, zavrniti na podlagi politike obsega. V skladu s členom 2.1(4) iste politike lahko College z odstopanjem od prvega odstavka na posebno pobudo iz okoljskih ciljev ali za inovativno zasnovo prevoza dodeli dovoljenje zunaj dodelitvenega cikla.</para>
                        </blockquote>
                     </section>
                     <section id="B000000006">
                        <title style="05Titre3" id="B200000005">
                           <number>3.</number>
                           <titlecontent id="B300000005">Prostitucija</titlecontent>
                        </title>
                        <blockquote id="B010000027">
                           <title id="B210000008">
                              <number>9.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000034">V skladu s členom 3.27(1) Algemene plaatselijke verordening 2008 van Amsterdam (splošna uredba občine Amsterdam iz leta 2008) je prepovedano obratovanje lokala za prostitucijo brez dovoljenja župana. V skladu s členom 3.30(2)(b) lahko župan zavrne izdajo dovoljenja, če po njegovem mnenju ni dovolj verjetno, da bo imetnik ali vodja ravnal v skladu z obveznostmi iz člena 3.32.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000028">
                           <title id="B210000009">
                              <number>10.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000035">V skladu s členom 3.32(1) mora imetnik in vodja lokala za prostitucijo zagotoviti, da v tem lokalu (a) v zvezi s prostitutkami ne pride do kaznivih dejanj v smislu člena 273f Wetboek van Strafrecht (kazenski zakonik), (b) da so zaposlene izključno prostitutke, ki imajo veljavno dovoljenje za prebivanje ali za katere ima imetnik dovoljenje v smislu člena 3 Wet arbeid vreemdelingen (zakon o delu tujcev), in (c) da stranke ne smejo postati žrtev kaznivih dejanj, kot so rop, tatvina, goljufija ali podobna kazniva dejanja. V skladu s členom 3.32(3) mora imetnik lokala za izložbeno prostitucijo zagotoviti, da prostitutke, zaposlene v njegovem lokalu, niso resna motnja za okolico in da ne kršijo člena 2.12(4) ter ne motijo javnega reda.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000029">
                           <title id="B210000010">
                              <number>11.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000036">S členom 273f kazenskega zakonika je podrobno urejen kazenski pregon trgovine z ljudmi, ki se kaznuje s kaznijo zapora do osem let ali z denarno kaznijo 5. kategorije.</para>
                        </blockquote>
                     </section>
                  </section>
               </section>
               <section id="B000000007">
                  <title style="03Titre1" id="B200000006">
                     <number>II –</number>
                     <titlecontent id="B300000006">
                        <emphasis role="bold" id="B400000020">Dejansko stanje</emphasis>
                     </titlecontent>
                  </title>
                  <section id="B000000008">
                     <title style="04Titre2" id="B200000007">
                        <number>A –</number>
                        <titlecontent id="B300000007">
                           <emphasis role="italc" id="B400000021">Zadeva C‑340/14, Trijber</emphasis>
                        </titlecontent>
                     </title>
                     <blockquote id="B010000030">
                        <title id="B210000011">
                           <number>12.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000037">R. L. Trijber ima v lasti plovilo – odprto šalupo, ki jo poganja električni motor in ki je primerna za prevoz manjših skupin do 34 oseb. Za to plovilo je zaprosil za dovoljenje za obratovanje za prevoz oseb v ladijskem prometu. Svoje plovilo želi uporabljati za prevoz za plačilo na krožnih vožnjah po vodnih poteh po Amsterdamu, na primer ob kolektivnih izletih ali ob praznovanjih.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000031">
                        <title id="B210000012">
                           <number>13.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000038">College je z odločbo z dne 22. novembra 2011 zavrnil izdajo dovoljenja za obratovanje. College je zavrnitev utemeljil s svojo politiko, kot je določena v členu 2.1 uredbe o prevozu potnikov po vodi v Amsterdamu, ker je R. L. Trijber prošnjo vložil zunaj dodelitvenega cikla in ker po mnenju College njegovo plovilo ne pomeni posebne ponudbe, njegova zasnova prevoza pa ni inovativna.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000032">
                        <title id="B210000013">
                           <number>14.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000039">College je zavrnitev potrdil z odločbo z dne 27. aprila 2012.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000033">
                        <title id="B210000014">
                           <number>15.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000040">Rechtbank Amsterdam je s sodbo z dne 7. decembra 2012 odločilo, da tožba, ki jo je zoper to odločbo vložil R. L. Trijber, ni utemeljena.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000034">
                        <title id="B210000015">
                           <number>16.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000041">R. L. Trijber je nato vložil pritožbo zoper to sodbo pri Raad van State in trdil, da politika, ki ji sledi College, ni skladna z določbami Direktive 2006/123.</para>
                     </blockquote>
                  </section>
                  <section id="B000000009">
                     <title style="04Titre2" id="B200000008">
                        <number>B –</number>
                        <titlecontent id="B300000008">
                           <emphasis role="italc" id="B400000022">Zadeva C‑341/14, Harmsen</emphasis>
                        </titlecontent>
                     </title>
                     <blockquote id="B010000035">
                        <title id="B210000016">
                           <number>17.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000042">J. Harmsen je imetnik lokala za izložbeno prostitucijo v Amsterdamu. Pri županu je zaprosil za dovoljenji za obratovanje še dveh lokalov za izložbeno prostitucijo. V ustreznem poslovnem načrtu, ki je bil predložen kot del njegove prošnje, je navedel, da ne bo izdajal sob prostitutkam, s katerimi se ne bi mogel sporazumevati v angleščini, nizozemščini ali katerem koli drugem njemu razumljivem jeziku.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000036">
                        <title id="B210000017">
                           <number>18.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000043">Župan je z odločbo z dne 28. julija 2011 zavrnil izdajo dovoljenj za obratovanje. Zavrnitev je utemeljil z dogodki, ki so bili navedeni v devetih poročilih o pregledu nadzornih organov mesta Amsterdam in dveh zapisnikih o pregledu, ki ju je izdala policija. Vsi ti dogodki so se nanašali na obratovanje obstoječih lokalov za izložbeno prostitucijo J. Harmsena. Tako je glede na navedbe župana in v nasprotju s tem, kar je navedel v predloženem poslovnem načrtu, J. Harmsen oddajal sobe po urah prostitutkam iz Madžarske in Bolgarije, ki se v postopku za sprejem tujca niso mogle sporazumevati v angleščini, nizozemščini ali v kakšnem drugem njemu razumljivem jeziku.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000037">
                        <title id="B210000018">
                           <number>19.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000044">Župan trdi, da iz zgoraj navedenih poročil in zapisnikov izhaja, da se dejavnost izložbene prostitucije J. Harmsena ni opravljala na način, ki bi preprečeval zlorabe. Zato župan ne verjame, da bo J. Harmsen glede obeh lokalov za izložbeno prostitucijo, ki ju namerava voditi, sprejel zadostne zaščitne ukrepe za zagotovitev, da ne bo kaznivih dejanj v zvezi s prostitutkami, ki bi tam delale. Župan meni, da zato ni dovolj verjetno, da bo J. Harmsen ravnal v skladu z obveznostjo iz člena 3.32(1)(a) splošne uredbe občine Amsterdam iz leta 2008.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000038">
                        <title id="B210000019">
                           <number>20.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000045">Z odločbo z dne 23. decembra 2011 je župan ob odločanju o pritožbi potrdil zavrnitev izdaje dovoljenj za obratovanje, za kateri je bilo zaprošeno.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000039">
                        <title id="B210000020">
                           <number>21.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000046">J. Harmsen je zoper to odločbo vložil tožbo pri Rechtbank Amsterdam, ki je s sodbo z dne 11. julija 2012 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000040">
                        <title id="B210000021">
                           <number>22.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000047">J. Harmsen je zoper to sodbo vložil pritožbo pri predložitvenem sodišču.</para>
                     </blockquote>
                  </section>
               </section>
               <section id="B000000010">
                  <title style="03Titre1" id="B200000009">
                     <number>III –</number>
                     <titlecontent id="B300000009">
                        <emphasis role="bold" id="B400000023">Vprašanja za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem</emphasis>
                     </titlecontent>
                  </title>
                  <blockquote id="B010000041">
                     <title id="B210000022">
                        <number>23.</number>
                     </title>
                     <para style="01PointAltN" id="B150000048">S sklepoma z dne 9. julija 2014, ki sta v sodno tajništvo prispela 14. julija 2014, je Raad van State sklenilo, da prekine postopek v obeh zadevah in Sodišču predloži vprašanja za predhodno odločanje.</para>
                  </blockquote>
                  <section id="B000000011">
                     <title style="04Titre2" id="B200000010">
                        <number>A –</number>
                        <titlecontent id="B300000010">
                           <emphasis role="italc" id="B400000024">Zadeva C‑340/14, Trijber</emphasis>
                        </titlecontent>
                     </title>
                     <blockquote id="B010000042">
                        <para style="15Margeretrait0" id="B150000049">„1.<emphasis role="tab" id="B400000025"/>Ali je prevoz potnikov v odprti šalupi po kopenskih vodah mesta Amsterdam, zlasti ponujanje krožnih voženj in dajanje v najem za zabave za plačilo, o kakršnem je govora v postopku v glavni stvari, storitev, za katero veljajo določbe Direktive 2006/123 ob upoštevanju izjeme za storitve na področju prevoza iz člena 2(2)(d) te direktive?</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000043">
                        <para style="15Margeretrait0" id="B150000050">2.<emphasis role="tab" id="B400000026"/>Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali se poglavje III Direktive 2006/123 uporablja v povsem notranjih položajih ali pa velja pri presoji vprašanja o uporabi tega poglavja sodna praksa Sodišča glede določb Pogodbe o svobodi ustanavljanja in prostem pretoku storitev v zadevah povsem notranjega značaja?</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000044">
                        <para style="15Margeretrait0" id="B150000051">3.<emphasis role="tab" id="B400000027"/>Če je odgovor na drugo vprašanje tak, da pri presoji vprašanja, ali se uporablja poglavje III Direktive 2006/123, velja sodna praksa Sodišča glede določb Pogodbe o svobodi ustanavljanja in prostem pretoku storitev v povsem notranjih položajih:	</para>
                        <blockquote id="B010000045">
                           <para style="16Margeretrait1" id="B150000052">(a)<emphasis role="tab" id="B400000028"/>Ali morajo nacionalna sodišča uporabiti določbe poglavja III Direktive 2006/123 v primeru, kakršen je obravnavani, v katerem se ponudnik vseeno sklicuje na določbe, čeprav ni niti izvedel čezmejne ustanovitve niti ne opravlja storitev čezmejno?</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000046">
                           <para style="16Margeretrait1" id="B150000053">(b)<emphasis role="tab" id="B400000029"/>Ali je za odgovor na to vprašanje pomembno, da se bodo storitve predvidoma opravljale predvsem za prebivalce Nizozemske?</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000047">
                           <para style="16Margeretrait1" id="B150000054">(c)<emphasis role="tab" id="B400000030"/>Ali je treba za odgovor na to vprašanje ugotoviti, ali so ali bodo podjetja s sedežem v drugih državah članicah dejansko izrazila interes za opravljanje istih ali primerljivih storitev?</para>
                        </blockquote>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000048">
                        <para style="15Margeretrait0" id="B150000055">4.<emphasis role="tab" id="B400000031"/>Ali iz člena 11(1)(b) Direktive 2006/123 izhaja, da je treba takrat, ko je število dovoljenj omejeno zaradi pomembnih razlogov, ki se nanašajo na javni interes, glede na cilj te direktive, da skrbi za prost dostop do trga storitev, omejiti tudi čas veljavnosti dovoljenj, ali pa spada to v diskrecijsko pravico pristojnega organa države članice?“</para>
                     </blockquote>
                  </section>
                  <section id="B000000012">
                     <title style="04Titre2" id="B200000011">
                        <number>B –</number>
                        <titlecontent id="B300000011">
                           <emphasis role="italc" id="B400000032">Zadeva C‑341/14, Harmsen</emphasis>
                        </titlecontent>
                     </title>
                     <blockquote id="B010000049">
                        <para style="15Margeretrait0" id="B150000056">„1.<emphasis role="tab" id="B400000033"/>Ali se poglavje III Direktive 2006/123 uporablja v povsem notranjih položajih ali pa velja pri presoji vprašanja o uporabi tega poglavja sodna praksa Sodišča glede določb Pogodbe o svobodi ustanavljanja in prostem pretoku storitev v povsem notranjih položajih?</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000050">
                        <para style="15Margeretrait0" id="B150000057">2.<emphasis role="tab" id="B400000034"/>Če je odgovor na prvo vprašanje, da pri presoji vprašanja, ali se uporablja poglavje III Direktive 2006/123, velja sodna praksa Sodišča glede določb Pogodbe o svobodi ustanavljanja in prostem pretoku storitev v povsem notranjih položajih:</para>
                        <blockquote id="B010000051">
                           <para style="16Margeretrait1" id="B150000058">(a)<emphasis role="tab" id="B400000035"/>Ali morajo nacionalna sodišča uporabiti določbe poglavja III Direktive 2006/123 v primeru, kakršen je obravnavani, v katerem ponudnik ni niti izvedel čezmejne ustanovitve niti ne ponuja storitev čezmejno, vendar se sklicuje na te določbe?</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000052">
                           <para style="16Margeretrait1" id="B150000059">(b)<emphasis role="tab" id="B400000036"/>Ali je za odgovor na to vprašanje pomembno, da imetnik opravlja storitve pretežno za samozaposlene prostitutke iz drugih držav članic in ne iz Nizozemske?</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000053">
                           <para style="16Margeretrait1" id="B150000060">(c)<emphasis role="tab" id="B400000037"/>Ali je treba za odgovor na to vprašanje ugotoviti, ali so ali bodo podjetja s sedežem v drugih državah članicah dejansko izrazila interes za odprtje lokala za izložbeno prostitucijo v Amsterdamu?</para>
                        </blockquote>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000054">
                        <para style="15Margeretrait0" id="B150000061">3.<emphasis role="tab" id="B400000038"/>Če se ponudnik storitev lahko sklicuje na določbe iz poglavja III Direktive 2006/123: ali člen 10(2)(c) te direktive nasprotuje pogoju, kakršen je v obravnavanem sporu, po katerem je imetniku lokalov za izložbeno prostitucijo dovoljeno oddajati sobe po urah samo prostitutkam, ki se lahko z imetnikom sporazumevajo v njemu razumljivem jeziku?“</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000055">
                        <title id="B210000023">
                           <number>24.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000062">Predsednik Sodišča je s sklepom z dne 16. septembra 2014 združil zadevi.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000056">
                        <title id="B210000024">
                           <number>25.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000063">Tožeči stranki v postopku v glavni stvari sta predložili pisna stališča, prav tako tudi nizozemska vlada in Komisija.</para>
                     </blockquote>
                  </section>
               </section>
               <section id="B000000013">
                  <title style="03Titre1" id="B200000012">
                     <number>IV –</number>
                     <titlecontent id="B300000012">
                        <emphasis role="bold" id="B400000039">Analiza</emphasis>
                     </titlecontent>
                  </title>
                  <section id="B000000014">
                     <title style="04Titre2" id="B200000013">
                        <number>A –</number>
                        <titlecontent id="B300000013">
                           <emphasis role="italc" id="B400000040">Prvo vprašanje v zadevi C‑340/14: uporaba Direktive 2006/123 </emphasis>ratione materiae<emphasis role="italc" id="B400000041"> – pojem prevoza</emphasis>
                        </titlecontent>
                     </title>
                     <blockquote id="B010000057">
                        <title id="B210000025">
                           <number>26.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000064">Prvo vprašanje v zadevi C‑340/14 se nanaša na uporabo Direktive 2006/123 <emphasis role="italc" id="B400000042">ratione materiae</emphasis>. Predmet tega vprašanja je, ali je dejavnost, kakršna je prevoz potnikov v odprti šalupi po kopenskih vodah mesta Amsterdam, zlasti ponujanje krožnih voženj in dajanje v najem za zabave za plačilo, „storitev na področju prevoza“ v smislu člena 2(2)(d) Direktive 2006/123.<footnote role="fNote" id="B110000001">
                              <number>3</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000065"> –<emphasis role="tab" id="B400000043"/>Ta določba v Direktivi ustreza členu 58(1) PDEU v poglavju Pogodbe o storitvah. Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Wahla v zadevi Grupo Itevelesa in drugi (C‑168/14, EU:C:2015:351, točka 17).</para>
                           </footnote> Če bi bilo tako, ta dejavnost ne bi spadala na področje uporabe Direktive, ampak na področje prometne politike na podlagi Pogodbe DEU.<footnote role="fNote" id="B110000002">
                              <number>4</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000066"> –<emphasis role="tab" id="B400000044"/>Tretji del, naslov VI, PDEU, pred tem in v času sprejetja Direktive pa tretji del, naslov V, ES.</para>
                           </footnote>
                        </para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000058">
                        <title id="B210000026">
                           <number>27.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000067">Razlog, da so storitve na področju prevoza urejene v posebni določbi Pogodbe DEU, je v tem, da so te storitve tradicionalno podrobneje urejene.<footnote role="fNote" id="B110000003">
                              <number>5</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000068"> –<emphasis role="tab" id="B400000045"/>Glej P.‑C. Müller-Graff, v R. Streinz (ur.), <emphasis role="italc" id="B400000046">EUV/AEUV</emphasis>, založba Beck, 2. izdaja, München 2012, člen 57 PDEU, točka 1.</para>
                           </footnote> Pravna posledica člena 58(1) PDEU in člena 2(2)(d) Direktive 2006/123 je, da na področju prevoza ni neposrednega učinka določb Pogodbe ali sekundarne zakonodaje o storitvah.<footnote role="fNote" id="B110000004">
                              <number>6</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000069"> –<emphasis role="tab" id="B400000047"/>Glej sodbo Parlament/Svet (13/83, EU:C:1985:220, točki 62 in 63).</para>
                           </footnote> To je daljnosežna posledica, saj gospodarskim subjektom odvzame pravico, da se pred nacionalnimi sodišči sklicujejo na člen 56 PDEU in naslednje ter na določbe Direktive 2006/123. Glede na Pogodbo DEU je treba uporabo načel, s katerimi je urejena svoboda opravljanja storitev, doseči z uvedbo skupne prometne politike.<footnote role="fNote" id="B110000005">
                              <number>7</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000070"> –<emphasis role="tab" id="B400000048"/>Glej sodbo Pinaud Wieger (C‑17/90, EU:C:1991:416, točka 7).</para>
                           </footnote> Vendar to ne preprečuje (neposredne) uporabe določb o ustanavljanju iz Pogodbe.<footnote role="fNote" id="B110000006">
                              <number>8</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000071"> –<emphasis role="tab" id="B400000049"/>Sodišče je izrecno navedlo, da se določbe Pogodbe DEU o svobodi ustanavljanja „uporabljajo neposredno za prevoz“; glej sodbo Yellow Cab Verkehrsbetrieb (C‑338/09, EU:C:2010:814, točka 33).</para>
                           </footnote>
                        </para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000059">
                        <title id="B210000027">
                           <number>28.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000072">V teh okoliščinah pomeni tretji del, naslov VI, Pogodbe DEU zbir <emphasis role="italc" id="B400000050">leges speciales </emphasis>glede na splošna pravila o svobodi opravljanja storitev, ne pa klasične izjeme od splošnih pravil o svobodi opravljanja storitev.<footnote role="fNote" id="B110000007">
                              <number>9</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000073"> –<emphasis role="tab" id="B400000051"/>Glej tudi F. Weiss in C. Kaupa, <emphasis role="italc" id="B400000052">European Union Internal Market Law</emphasis>, Cambridge University Press, Cambridge, 2014, str. 242.</para>
                           </footnote> V zvezi z odnosom med svobodo opravljanja storitev na splošno in svobodo opravljanja storitev na področju prevoza se zato strinjam z generalnim pravobranilcem N. Wahlom, ki je navedel, da „bi bilo problematično zahtevati, da bi naslov VI PDEU – čeprav ob upoštevanju člena 58(1) PDEU – razumeli kot ‚izjemo‘ od pravil o pravici do prostega pretoka, ki jih je zato treba razlagati restriktivno“.<footnote role="fNote" id="B110000008">
                              <number>10</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000074"> –<emphasis role="tab" id="B400000053"/>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca N. Wahla v zadevi Grupo Itevelesa in drugi (C‑168/14, EU:C:2015:351, točka 22). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Cruza Villalóna v zadevi Yellow Cab Verkehrsbetrieb (C‑338/09, EU:C:2010:568, opomba 10) ki se sklicuje na sodno prakso Sodišča, v kateri je poudarjeno, da je treba prometno politiko Unije razlagati z vidika člena 56 PDEU. Tudi zato se mi ne zdi prepričljiva trditev Komisije, da je treba člen 2(2)(d) Direktive 2006/123 razlagati ozko.</para>
                           </footnote>
                        </para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000060">
                        <title id="B210000028">
                           <number>29.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000075">Očitno je, da ne Sodišče ne zakonodajalec Unije nista podala splošne, vseobsegajoče opredelitve izraza „prevoz“.</para>
                     </blockquote>
                     <section id="B000000015">
                        <title style="05Titre3" id="B200000014">
                           <number>1.</number>
                           <titlecontent id="B300000014">Prevoz oseb in blaga od točke A do točke B</titlecontent>
                        </title>
                        <blockquote id="B010000061">
                           <title id="B210000029">
                              <number>30.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000076">V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba pomen in obseg izraza določiti v skladu z njegovim običajnim pomenom v vsakdanjem jeziku, pri čemer je treba upoštevati kontekst, v katerem se uporablja, in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je.<footnote role="fNote" id="B110000009">
                                 <number>11</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000077"> –<emphasis role="tab" id="B400000054"/>Glej zgolj sodbo Deckmyn in Vrijheidsfonds (C‑201/13, EU:C:2014:2132, točka 19 in navedena sodna praksa).</para>
                              </footnote>
                           </para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000062">
                           <title id="B210000030">
                              <number>31.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000078">Izraz „transport“ [prevoz] izhaja iz latinščine in dobesedno pomeni „nositi/prenesti preko/za/na drugo stran“.<footnote role="fNote" id="B110000010">
                                 <number>12</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000079"> –<emphasis role="tab" id="B400000055"/>Izraz „transport“ je sestavljen iz latinskih izrazov „trans“ in „portare“.</para>
                              </footnote> Podobno je v pravni literaturi poudarjeno, da je odločujoče merilo prevoz oseb (ali blaga) od točke A do točke B.<footnote role="fNote" id="B110000011">
                                 <number>13</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000080"> –<emphasis role="tab" id="B400000056"/>Glej na primer R. Schäfer in R. Streinz (ur.), <emphasis role="italc" id="B400000057">op. cit.</emphasis>, člen 90 PDEU, točka 12.</para>
                              </footnote> Poleg tega bi morale biti v skladu z uvodno izjavo 21 Direktive prevozne storitve, vključno z mestnim prometom, taksi službo in reševalnimi vozili ter pristaniškimi službami, izključene iz področja uporabe te direktive. Vsem primerom, ki so navedeni v zakonodaji Unije, je skupen prevoz oseb in blaga od točke A do točke B.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000063">
                           <title id="B210000031">
                              <number>32.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000081">Če bi upoštevali samo te elemente, bi dejavnost R. L. Trijberja ne pomenila storitve na področju prevoza, ker bo začetna in končna točka izleta na plovilu pogosto ista.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000064">
                           <title id="B210000032">
                              <number>33.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000082">Vendar morda merila prevoza od točke A do točke B ne bi smeli uporabiti tako strogo. Sodišče je že razsodilo, da spada križarjenje, ki se začne in konča z istimi potniki v istem pristanišču države članice, v kateri se opravi, pod pojem „pomorska kabotaža“ v smislu Uredbe (EGS) št. 3577/92.<footnote role="fNote" id="B110000012">
                                 <number>14</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000083"> –<emphasis role="tab" id="B400000058"/>Uredba Sveta z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 2, str. 10). Glej sodbo Alpina River Cruises in Nicko Tours (C‑17/13, EU:C:2014:191, točka 29).</para>
                              </footnote> To pomeni, da taka storitev nedvomno spada v prometno politiko Unije.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000065">
                           <title id="B210000033">
                              <number>34.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000084">Zato iz zgoraj navedenega sklepam, da je prevoz oseb ali blaga od točke A do točke B lahko pokazatelj tega, da gre za storitev na področju prevoza.</para>
                        </blockquote>
                     </section>
                     <section id="B000000016">
                        <title style="05Titre3" id="B200000015">
                           <number>2.</number>
                           <titlecontent id="B300000015">Poglavitni namen dejavnosti</titlecontent>
                        </title>
                        <blockquote id="B010000066">
                           <title id="B210000034">
                              <number>35.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000085"> V uvodni izjavi 33 Direktive je navedeno, da so storitve, ki jih zajema Direktiva, storitve, kot so najem avtomobilov, potovalne agencije in potrošniške storitve na področju turizma, vključno s turističnimi vodiči.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000067">
                           <title id="B210000035">
                              <number>36.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000086">Glede na sicer nezavezujoč, a vsekakor poučen<footnote role="fNote" id="B110000013">
                                 <number>15</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000087"> –<emphasis role="tab" id="B400000059"/>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Cruza Villalóna v zadevah Femarbel (C‑57/12, EU:C:2013:171, točka 22) ter Rina Services in drugi (C‑593/13, EU:C:2015:159, točka 39).</para>
                              </footnote> Priročnik o uveljavljanju Direktive o storitvah, ki ga je izdala Komisija,<footnote role="fNote" id="B110000014">
                                 <number>16</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000088"> –<emphasis role="tab" id="B400000060"/>Ta priročnik je bil v podporo argumentom Sodišča naveden že v sodbi Femarbel (C‑57/12, EU:C:2013:517, točki 37 in 45).</para>
                              </footnote> izključitev člena 2(2)(d) Direktive 2006/123 „ne zajema storitev, ki niso prevozne storitve, kot so storitve avtošol, selitvene storitve, storitve najema avtomobilov, pogrebne storitve ali storitve posnetkov iz zraka“.<footnote role="fNote" id="B110000015">
                                 <number>17</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000089"> –<emphasis role="tab" id="B400000061"/>Glej Priročnik o uveljavljanju Direktive o storitvah, Urad za publikacije Evropskih skupnosti, 2007, str. 11 angleške jezikovne različice, dostopno na: http://ec.europa.eu/internal_market/services/docs/services-dir/guides/handbook_en.pdf</para>
                              </footnote> Prav tako ne zajema „komercialnih dejavnosti v pristaniščih ali na letališčih, kot so trgovine ali restavracije“.<footnote role="fNote" id="B110000016">
                                 <number>18</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000090"> –<emphasis role="tab" id="B400000062"/>Prav tam.</para>
                              </footnote>
                           </para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000068">
                           <title id="B210000036">
                              <number>37.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000091">Očitno so vsi pravkar navedeni primeri naključni. Vendar je iz njih po mojem mnenju vsekakor mogoče izpeljati to: kadar poglavitni namen dejavnosti ni fizični prevoz blaga ali oseb, ampak nekaj drugega, kot na primer zabava ali najem, ni mogoče govoriti o storitvah na področju prevoza.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000069">
                           <title id="B210000037">
                              <number>38.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000092">Tako je na primer poglavitni namen storitev avtošol to, da se kandidat nauči voziti, in ne njegov prevoz. Namen storitev posnetkov iz zraka je, kot nakazuje ime, fotografiranje. Bistveni element najema avtomobilov je najem. Poglavitni namen vodenih krožnih potovanj je pridobitev vedenja o nekem kraju ali področju in ne prevoz.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000070">
                           <title id="B210000038">
                              <number>39.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000093">Enako merilo bi bilo treba uporabiti v sporni zadevi: ali je poglavitni namen storitve, ki jo ponuja R. L. Trijber, prevoz po kanalih mesta Amsterdam – ali pa je to zabava na plovilu, ki se daje v najem? Na podlagi podatkov, ki jih je predložilo predložitveno sodišče, menim, da gre za zadnjenavedeno.</para>
                        </blockquote>
                     </section>
                     <section id="B000000017">
                        <title style="05Titre3" id="B200000016">
                           <number>3.</number>
                           <titlecontent id="B300000016">Razlika od zadeve Neukirchinger</titlecontent>
                        </title>
                        <blockquote id="B010000071">
                           <title id="B210000039">
                              <number>40.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000094">Nazadnje, iz zadeve Neukirchinger<footnote role="fNote" id="B110000017">
                                 <number>19</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000095"> –<emphasis role="tab" id="B400000063"/>Sodba Neukirchinger (C‑382/08, EU:C:2011:27).</para>
                              </footnote> bi bilo mogoče sklepati, da obravnavana zadeva spada med storitve na področju prevoza, kot navaja nizozemska vlada. V tej zadevi je Sodišče razsodilo, da je pojem zračnega prometa v smislu zdajšnjega člena 100(2) PDEU<footnote role="fNote" id="B110000018">
                                 <number>20</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000096"> –<emphasis role="tab" id="B400000064"/>Prej člen 80(2) ES.</para>
                              </footnote> treba razlagati tako, da zajema tudi prevoz, ki pomeni komercialni zračni prevoz potnikov z balonom na topli zrak.<footnote role="fNote" id="B110000019">
                                 <number>21</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000097"> –<emphasis role="tab" id="B400000065"/>Sodba Neukirchinger (C‑382/08, EU:C:2011:27, točka 20).</para>
                              </footnote> Lahko bi nas zamikalo primerjati let z balonom na topli zrak, ki se seveda opravlja za namene rekreacije, z izletom na plovilu, kakršno je plovilo R. L. Trijberja.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000072">
                           <title id="B210000040">
                              <number>41.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000098">Vendar bi Sodišču svetoval previdnost pri takem sklepanju, pa naj se to zdi še tako težavno. Obravnavano zadevo bi bilo treba razlikovati od zadeve Neukirchinger, saj sta v tej obstajali dve posebnosti, ki ju v obravnavani zadevi ni. Prvič, Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisana v Čikagu 7. decembra 1944,<footnote role="fNote" id="B110000020">
                                 <number>22</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000099"> –<emphasis role="tab" id="B400000066"/>Zbirka pogodb Združenih narodov, zv. 15, str. 295, dostopno na: http://www.icao.int/publications/pages/doc7300.aspx.</para>
                              </footnote> se uporablja tudi za balone na topli zrak. Drugič, v zvezi s komercialnim zračnim prevozom potnikov z balonom na topli zrak je tedanji zakonodajalec Unije že sprejel številne ukrepe na podlagi tega, kaj je zdaj člen 100(2) PDEU.<footnote role="fNote" id="B110000021">
                                 <number>23</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000100"> –<emphasis role="tab" id="B400000067"/>Sodba Neukirchinger (C‑382/08, EU:C:2011:27, točka 23).</para>
                              </footnote> Povedano drugače, v zadevi Neukirchinger se je prevoz z baloni na topli zrak tako po mednarodnem pravu kot po zakonodaji Unije štel za prevoz. Tega pa ni mogoče reči v sporni zadevi.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000073">
                           <title id="B210000041">
                              <number>42.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000101">Obstaja še drug, splošnejši premislek, zaradi katerega menim, da bi morali to zadevo razlikovati od zadeve Neukirchinger. Pri letu v balonu na topli zrak je prav let tista izkušnja, ki jo želi dobiti potnik. V primeru križarjenja po kanalih v odprti šalupi, kakršna je ta v lasti R. L. Trijberja, menim, da je izkušnja križarjenja precej bolj v ozadju od namena zabave.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000074">
                           <title id="B210000042">
                              <number>43.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000102">Zato predlagam, naj Sodišče na prvo vprašanje v zadevi C‑340/14 odgovori, da dejavnost, za kakršno gre v postopku v glavni stvari, ki pomeni prevoz potnikov v odprti šalupi po kopenskih vodah mesta Amsterdam, zlasti ponujanje krožnih voženj in dajanje v najem za zabave za plačilo, ni „storitev na področju prevoza“ v smislu člena 2(2)(d) Direktive 2006/123.</para>
                        </blockquote>
                     </section>
                  </section>
                  <section id="B000000018">
                     <title style="04Titre2" id="B200000017">
                        <number>B –</number>
                        <titlecontent id="B300000017">
                           <emphasis role="italc" id="B400000068">Drugo in tretje vprašanje v zadevi C‑340/14 ter prvo in drugo vprašanje v zadevi C‑341/14: uporaba poglavja III Direktive 2006/123 </emphasis>ratione loci<emphasis role="italc" id="B400000069"> – Povsem notranji položaji</emphasis>
                        </titlecontent>
                     </title>
                     <blockquote id="B010000075">
                        <title id="B210000043">
                           <number>44.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000103">Predmet drugega in tretjega vprašanja v zadevi C‑340/14 ter prvega in drugega vprašanja v zadevi C‑341/14, ki bi jih bilo treba vsa obravnavati skupaj, je, ali se poglavje III Direktive 2006/123 z naslovom „Svoboda ustanavljanja“ ponudnikov uporablja za položaje, v katerih manjka čezmejni element. Predložitveno sodišče želi izvedeti, ali v spornih zadevah sme uporabiti določbe poglavja III Direktive.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000076">
                        <title id="B210000044">
                           <number>45.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000104">Ko se sklicuje na poglavje III Direktive 2006/123, predložitveno sodišče meni, da za ti zadevi veljajo pravila o ustanavljanju in ne pravila o storitvah. Tudi sam menim, da je to pravilno izhodišče: v skladu z ustaljeno sodno prakso se zagotavljanje storitev razlikuje od ustanavljanja predvsem in zlasti po stabilnosti in stalnosti zadevne dejavnosti v primerjavi z občasno dejavnostjo.<footnote role="fNote" id="B110000022">
                              <number>24</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000105"> –<emphasis role="tab" id="B400000070"/>Glej zgolj sodbo Gebhard (C‑55/94, EU:C:1995:411, točka 25 in naslednje). V zvezi z razliko med svobodo opravljanja storitev in pravico ustanavljanja glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Cruza Villalóna v zadevi Yellow Cab Verkehrsbetrieb (C‑338/09, EU:C:2010:568, točke od 15 do 18).</para>
                           </footnote> To je potrjeno tudi z uvodno izjavo 77 Direktive.<footnote role="fNote" id="B110000023">
                              <number>25</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000106"> –<emphasis role="tab" id="B400000071"/>V skladu s to uvodno izjavo je ključno vprašanje, ali ima izvajalec dejavnosti sedež v državi članici, kjer opravlja zadevno storitev, ali ne. Če ima sedež v državi članici, v kateri opravlja svoje storitve, bi morala zanj veljati uporaba svobode ustanavljanja. Če pa izvajalec dejavnosti nima sedeža v državi članici, v kateri opravlja storitev, bi morale njegove dejavnosti spadati na področje prostega pretoka storitev. Na podlagi sodne prakse Sodišča se za določanje začasnega značaja storitve ne bi smelo upoštevati le trajanje storitve, ampak tudi pogostost, rednost ponovitve ali neprekinjenost storitve. Začasni značaj storitve v nobenem primeru ne bi smel pomeniti, da ponudnik storitve v državi članici gostiteljici ne sme imeti določene infrastrukture (pri tem gre lahko za pisarno, odvetniško pisarno ali posvetovalnice), kolikor je ta potrebna za opravljanje zadevne storitve.</para>
                           </footnote>
                        </para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000077">
                        <title id="B210000045">
                           <number>46.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000107">V spornih zadevah nameravata R. L. Trijber in J. Harmsen svojo dejavnost opravljati stalno in nepretrgano. Zato je primerno, da se ju obravnava ob upoštevanju svobode ustanavljanja.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000078">
                        <title id="B210000046">
                           <number>47.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000108">Menim, da Sodišče na vprašanje ne bi smelo odgovoriti s sklicevanjem na ustaljeno sodno prakso glede področja uporabe prava Unije ali dopustnosti v kontekstu povsem notranjih položajev,<footnote role="fNote" id="B110000024">
                              <number>26</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000109"> –<emphasis role="tab" id="B400000072"/>Za povzetek, uvrstitev in analizo te sodne prakse bralca napotujem na sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Wahla v združenih zadevah Venturini (od C‑159/12 do C‑161/12, EU:C:2013:529, točke od 26 do 53).</para>
                           </footnote> ker ta sodna praksa temelji na premisi, da so z določbami Pogodbe o štirih svobodah urejeni le čezmejni položaji. Upoštevanje te sodne prakse bi zato pripeljalo do nikalnega odgovora v smislu, da se poglavje III Direktive <emphasis role="italc" id="B400000073">ne</emphasis> uporablja za povsem notranje položaje – ne da bi se ukvarjali z vprašanji.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000079">
                        <title id="B210000047">
                           <number>48.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000110">Prav tako Sodišče po mojem mnenju ne bi smelo „odgovoriti“ na vprašanja tako, da nacionalnemu sodišču naloži, naj prepozna morebitne čezmejne elemente v obeh zadevah,<footnote role="fNote" id="B110000025">
                              <number>27</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000111"> –<emphasis role="tab" id="B400000074"/>Prepoznanje takih čezmejnih elementov ne bi smela biti pretežka naloga. V zadevi C‑340/14 se bodo po navadi prav turisti iz drugih držav članic odločili za plovila, kakršno je tisto v lasti R. L. Trijberja, kar zadeva zadevo C‑341/14, pa uporabniki storitev, ki jih ponuja J. Harmsen, torej zadevne prostitutke, prihajajo iz drugih držav članic Unije in ne z Nizozemske.</para>
                           </footnote> kajti tudi to ne bi pripeljalo do odgovora na vprašanja, ki jih postavlja predložitveno sodišče.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000080">
                        <title id="B210000048">
                           <number>49.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000112">Sodišče bi tako moralo odgovoriti na vprašanja, kakor so postavljena, namreč, ali se poglavje III Direktive 2006/123 uporablja za položaje, ki so popolnoma notranji. Sodišču predlagam odločitev, da je na vprašanja treba odgovoriti iz dveh razlogov. Prvič, v skladu z ustaljeno sodno prakso se domneva upoštevnost vprašanj za predhodno odločanje, kar pomeni, da je na njih treba odgovoriti, razen če je mogoče dokazati, da so, na primer, hipotetična.<footnote role="fNote" id="B110000026">
                              <number>28</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000113"> –<emphasis role="tab" id="B400000075"/>Glej v tem smislu na primer sodbo Cipolla in drugi (C‑94/04 in C‑202/04, EU:C:2006:758, točka 25).</para>
                           </footnote> Drugič, ker je Direktiva 2006/123 še vedno relativno nova in ker o tem vprašanju potekajo živahne razprave, menim, da obstaja interes, da Sodišče pojasni ta problem.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000081">
                        <title id="B210000049">
                           <number>50.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000114">Glede tega, da se poglavje III Direktive uporablja za povsem notranje položaje, bi lahko trdili, da akt sekundarnega prava ne more preseči določb Pogodbe, ker če se te uporabljajo (samo) za čezmejne položaje, bi moralo enako veljati tudi za navedeni akt.<footnote role="fNote" id="B110000027">
                              <number>29</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000115"> –<emphasis role="tab" id="B400000076"/>Glej P.‑C. Müller-Graff, v: R. Streinz (ur.), <emphasis role="italc" id="B400000077">op. cit.</emphasis>, člen 49 PDEU, točka 20.</para>
                           </footnote> Lahko bi tudi poskušali najti razliko med „uskladitvijo“<footnote role="fNote" id="B110000028">
                              <number>30</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000116"> –<emphasis role="tab" id="B400000078"/>To je izraz, uporabljen v členu 53 PDEU, ki je skupaj s členom 62 PDEU pravna podlaga Direktive 2006/123. Poudariti želim, da „uskladitev“, kot je uporabljena tukaj, po mojem mnenju nima nič skupnega z „uskladitvijo“, kot je zdaj uporabljena v členih 2, 5 in 6 PDEU po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe.</para>
                           </footnote>, „približevanjem“<footnote role="fNote" id="B110000029">
                              <number>31</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000117"> –<emphasis role="tab" id="B400000079"/>Izraz, ki je na primer uporabljen v členih 114 in 115 PDEU.</para>
                           </footnote> in „harmonizacijo“<footnote role="fNote" id="B110000030">
                              <number>32</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000118"> –<emphasis role="tab" id="B400000080"/>Izraz, ki je bil do zdaj uporabljen v Pogodbi.</para>
                           </footnote>.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000082">
                        <title id="B210000050">
                           <number>51.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000119">Tako razmišljanje me ne prepriča in sem bolj naklonjen nasprotnemu stališču, da se poglavje III Direktive uporablja tudi za povsem notranje položaje.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000083">
                        <title id="B210000051">
                           <number>52.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000120">Prvič, odveč se mi zdi ugotavljati razliko med izrazi „uskladitev“, „približevanje“ in „harmonizacija“. Kot sam razumem, je mogoče te izraze uporabljati kot sopomenke. V teh okoliščinah se je treba zavedati, da je bil izraz „harmonizacija“ v Rimski pogodbi uporabljen samo enkrat,<footnote role="fNote" id="B110000031">
                              <number>33</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000121"> –<emphasis role="tab" id="B400000081"/>Člen 117(2) EGS, zdaj člen 151 PDEU: „harmonizacija socialnih sistemov“.</para>
                           </footnote> preden se je postopno razširil v celotni Pogodbi DEU.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000084">
                        <title id="B210000052">
                           <number>53.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000122">Drugič, ni sporno, da lahko harmonizacija na področju notranjega trga obsega položaje, ki niso zajeti s temeljnimi svobodami, zagotovljenimi s Pogodbo. Sodišče v preteklosti ni imelo težav, da to izrecno prizna.<footnote role="fNote" id="B110000032">
                              <number>34</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000123"> –<emphasis role="tab" id="B400000082"/>Glej za primerjavo sodbo Centrosteel (C‑456/98, EU:C:2000:402, točka 13), v kateri Sodišče navaja, da je Direktiva Sveta z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o samozaposlenih trgovskih zastopnikih (86/653/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 177) „namenjena harmonizaciji zakonodaje držav članic, s katero so urejena pravna razmerja med strankami trgovske pogodbe, ne glede na kakršne koli čezmejne elemente. Njeno področje uporabe je zato širše od temeljnih svobod, določenih s Pogodbo ES.“</para>
                           </footnote> To se poudarja tudi v pravni literaturi, kadar se ugotovi, da se harmonizacija standardov za proizvode ali storitve, ki je namenjena njihovemu prostemu pretoku, uporablja v celotni Uniji – brez razlikovanja med izvoženimi ali doma ponujenimi proizvodi in storitvami.<footnote role="fNote" id="B110000033">
                              <number>35</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000124"> –<emphasis role="tab" id="B400000083"/>Glej G. Davies, „The Services Directive: extending the country of origin principle, and reforming public administration“, 32 <emphasis role="italc" id="B400000084">European Law Review</emphasis>, 2007, str. 232–245, na str. 242. Glej tudi W. Kluth, v: C. Calliess in M. Ruffert (ur.), <emphasis role="italc" id="B400000085">EUV/AEUV</emphasis>, založba Beck, 4. izdaja, München 2011, člen 59 PDEU, točka 24.</para>
                           </footnote>
                        </para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000085">
                        <title id="B210000053">
                           <number>54.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000125">Tretjič, priročnik Komisije ponuja nadaljnja pojasnila: v njem je navedeno, da poglavje o ustanavljanju zajema tako položaj, ko se želi ponudnik storitev ustanoviti v drugi državi članici, kot položaj, v katerem se želi ustanoviti v svoji državi članici.<footnote role="fNote" id="B110000034">
                              <number>36</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000126"> –<emphasis role="tab" id="B400000086"/>Glej Priročnik o uveljavljanju Direktive o storitvah, <emphasis role="italc" id="B400000087">op. cit.</emphasis>, str. 24 angleške jezikovne različice. </para>
                           </footnote>
                        </para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000086">
                        <title id="B210000054">
                           <number>55.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000127">Četrtič, moj pristop je podprt z jezikovno in sistematično razlago določb Direktive. Člen 2(1) Direktive, naslovljen „Področje uporabe“, določa, da se Direktiva „uporablja za storitve, ki jih opravljajo ponudniki s sedežem v [<emphasis role="italc" id="B400000088">eni</emphasis>]<footnote role="fNote" id="B110000035">
                              <number>37</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000128">–<emphasis role="tab" id="B400000089"/>Moj poudarek.</para>
                           </footnote> državi članici“. Nikjer ni omenjena kakršna koli čezmejna dejavnost. Podobno v določbah poglavja III Direktive 2006/123 in zlasti v njenem členu 9(1) ni posebne omembe čezmejne dejavnosti – drugače kot v poglavju IV Direktive in zlasti v njenem členu 16(1).<footnote role="fNote" id="B110000036">
                              <number>38</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000129"> –<emphasis role="tab" id="B400000090"/>Naslov člena 16 je „Svoboda opravljanja storitev“. V skladu s členom 16(1), prva poved, države članice spoštujejo pravico ponudnikov, da storitev opravljajo v državi članici, <emphasis role="italc" id="B400000091">v kateri sicer nimajo sedeža</emphasis>.</para>
                           </footnote>
                        </para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000087">
                        <title id="B210000055">
                           <number>56.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000130">Petič, pojasnilo je mogoče najti, če si ogledamo zakonodajni postopek, ki je pripeljal do sprejetja Direktive. V njem so bili v Evropskem parlamentu predstavljeni številni predlogi za spremembo v zvezi s preoblikovanjem člena 2(1) Direktive 2006/123, tako da bi bila ta določbo omejena na čezmejne položaje: dva predloga v okviru Odbora Parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO)<footnote role="fNote" id="B110000037">
                              <number>39</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000131"> –<emphasis role="tab" id="B400000092"/>Glej predlagana amandmaja 476 in 477, ki sta ju predložila evropska poslanca Joachim Wuermeling oziroma Klaus-Heiner Lehne, kot ju je v osnutku poročila (PE 355.744v04‑00) povzela evropska poslanka Evelyne Gebhardt, poročevalka, dokument PE 360.091v02‑00 z dne 24. 6. 2005, str. 25 in 26, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/RegData/commissions/imco/amendments/2005/360091/IMCO_AM%282005 %29360091_EN.pdf.</para>
                           </footnote> in eden s strani Odbora Parlamenta za pravne zadeve.<footnote role="fNote" id="B110000038">
                              <number>40</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000132"> –<emphasis role="tab" id="B400000093"/>Glej predlagani amandma 11 v mnenju Odbora za pravne zadeve za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov o predlogu za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu, dokument 2004/0001(COD) z dne 1. 7. 2005, str. 11, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//NONSGML+COMPARL+PE-353.583 + 03+DOC+PDF+V0//EN&amp;language=EN.</para>
                           </footnote> Noben amandma ni bil sprejet, kar kaže, da se mora poglavje III Direktive 2006/123 uporabljati tudi za notranje položaje.<footnote role="fNote" id="B110000039">
                              <number>41</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000133"> –<emphasis role="tab" id="B400000094"/>Očitno je, da je C. Barnard, „Unravelling the services directive“, 45 <emphasis role="italc" id="B400000095">Common Market Law Review</emphasis>, 2008, str. 323–396, na str. 351 naklonjena takemu razmišljanju, čeprav po tem, ko enega za drugim našteje argumente proti temu, da se nekateri deli Direktive uporabljajo za notranje položaje, na str. 352 sklene, „da bomo glede tega bistvenega vprašanja morali počakati na sodbo Sodišča“.</para>
                           </footnote>
                        </para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000088">
                        <title id="B210000056">
                           <number>57.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000134">Zato predlagam, naj Sodišče na drugo in tretje vprašanje v zadevi C‑340/14 ter prvo in drugo vprašanje v zadevi C‑341/14 odgovori, da se določbe poglavja III Direktive 2006/123 uporabljajo za položaje, kakršna sta ta v postopkih v glavni stvari, torej za prevoz potnikov v odprti šalupi po kopenskih vodah mesta Amsterdam, zlasti nudenje krožnih voženj in dajanje v najem za zabave za plačilo, ter za oddajanje sob po urah prostitutkam v okviru dejavnosti izložbene prostitucije, ne glede na to, ali so vsi ti dejavniki omejeni na eno samo državo članico.</para>
                     </blockquote>
                  </section>
                  <section id="B000000019">
                     <title style="04Titre2" id="B200000018">
                        <number>C –</number>
                        <titlecontent id="B300000018">
                           <emphasis role="italc" id="B400000096">Četrto vprašanje v zadevi C‑340/14 in tretje vprašanje v zadevi C‑341/14: utemeljitev omejitev?</emphasis>
                        </titlecontent>
                     </title>
                     <blockquote id="B010000089">
                        <title id="B210000057">
                           <number>58.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000135">Četrto vprašanje v zadevi C‑340/14 in tretje vprašanje v zadevi C‑341/14 se nanašata na morebitno utemeljitev omejitev svobode ustanavljanja R. L. Trijberja oziroma J. Harmsena.</para>
                     </blockquote>
                     <section id="B000000020">
                        <title style="05Titre3" id="B200000019">
                           <number>1.</number>
                           <titlecontent id="B300000019">Zadeva C‑340/14: razlaga člena 11(1)(b) Direktive 2006/123</titlecontent>
                        </title>
                        <blockquote id="B010000090">
                           <title id="B210000058">
                              <number>59.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000136">Na podlagi člena 11(1)(b) Direktive 2006/123 dovoljenje, dodeljeno ponudniku, časovno ni omejeno, razen če je število razpoložljivih dovoljenj omejeno s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes. Predložitveno sodišče bi v bistvu rado izvedelo, ali ima pristojni organ države članice diskrecijsko pravico pri uporabi tega člena.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000091">
                           <title id="B210000059">
                              <number>60.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000137">Odgovor je „ne“.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000092">
                           <title id="B210000060">
                              <number>61.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000138">Na podlagi člena 4, točka 6, Direktive 2006/123 pomeni „sistem dovoljenj“ vsak postopek, kateremu mora ponudnik ali prejemnik slediti, da bi od pristojnega organa pridobil uradno odločbo ali odločbo zaradi molka organa o začetku opravljanja ali opravljanju storitvene dejavnosti.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000093">
                           <title id="B210000061">
                              <number>62.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000139">Ni dvoma, da lokalne uredbe v Amsterdamu uvajajo tak sistem. Učinek tega pomeni <emphasis role="italc" id="B400000097">ipso facto</emphasis> omejitev svobode ustanavljanja R. L. Trijberja.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000094">
                           <title id="B210000062">
                              <number>63.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000140">Vendar mora biti tak sistem skladen z zahtevami iz člena 9 in naslednjih Direktive. Predvsem se tak sistem ne sme uporabiti, razen če je nediskriminatoren, utemeljen s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes, in sorazmeren s ciljem navedenega javnega pomena.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000095">
                           <title id="B210000063">
                              <number>64.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000141">V zvezi s tem je treba navesti naslednje.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000096">
                           <title id="B210000064">
                              <number>65.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000142">Prvič, nacionalno sodišče mora ugotoviti, ali je dodeljeno <emphasis role="italc" id="B400000098">zadostno število</emphasis> dovoljenj. Če je na primer število prenizko, zagotovo ne gre za sorazmeren ukrep.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000097">
                           <title id="B210000065">
                              <number>66.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000143">Drugič, če nacionalno sodišče ugotovi, da je sistem dovoljenj načeloma utemeljen, mora biti <emphasis role="italc" id="B400000099">veljavnost</emphasis> dovoljenja omejena. Iz člena 11(1) je razvidno, da dovoljenje praviloma ne sme biti časovno omejeno. Od tega so mogoče izjeme, kakršna je točka (b), v skladu s katero je število dovoljenj, ki so na voljo, omejeno s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes. V takem položaju je seveda mogoče dodeliti dovoljenje za omejeno obdobje.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000098">
                           <title id="B210000066">
                              <number>67.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000144">Menim, da države članice pri uporabi tega člena nimajo diskrecijske pravice.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000099">
                           <title id="B210000067">
                              <number>68.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000145">Povedano drugače: kot sam razumem člen 11(1)(b) Direktive 2006/123, mora biti, takoj ko je število razpoložljivih dovoljenj omejeno s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes, dodeljeno dovoljenje za omejeno <emphasis role="italc" id="B400000100">obdobje</emphasis>. Kakršna koli druga razlaga bi bila v nasprotju s ciljem člena 11, ki je, kot v pisnih stališčih pravilno poudarja Komisija, zagotovitev dostopa ponudnikov storitev na zadevni trg.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000100">
                           <title id="B210000068">
                              <number>69.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000146">Nazadnje bi rad opozoril Sodišče, da bi prišli do istega rezultata z uporabo člena 12(1) in (2): če je število dovoljenj omejeno zaradi pomanjkanja naravnih virov, je treba dovoljenja, dodeljena v okviru nepristranskih in preglednih izbirnih postopkov, dodeliti za primerno omejeno obdobje.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000101">
                           <title id="B210000069">
                              <number>70.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000147">Sodišče bi zato moralo na to vprašanje odgovoriti, da je treba člen 11(1)(b) Direktive 2006/123 razlagati tako, da pomeni, da mora biti – če država članica presodi, da mora biti število dovoljenj, ki so na voljo, omejeno s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes – vsako posamezno dovoljenje časovno omejeno.</para>
                        </blockquote>
                     </section>
                     <section id="B000000021">
                        <title style="05Titre3" id="B200000020">
                           <number>2.</number>
                           <titlecontent id="B300000020">Zadeva C‑341/14: razlaga člena 10(2)(c) Direktive 2006/123</titlecontent>
                        </title>
                        <blockquote id="B010000102">
                           <title id="B210000070">
                              <number>71.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000148">Kot pravilno ugotavlja predložitveno sodišče, zadevni ukrepi nedvomno pomenijo omejitev svobode ustanavljanja. Za te ukrepe spet veljajo člen 9 in naslednji Direktive 2006/123.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000103">
                           <title id="B210000071">
                              <number>72.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000149">Predložitveno sodišče želi izvedeti, ali je s členom 10(2)(c) Direktive 2006/123 prepovedan ukrep, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, s katerim je imetniku lokalov za izložbeno prostitucijo dovoljeno oddajati sobe po urah samo prostitutkam, ki se lahko z imetnikom sporazumevajo v njemu razumljivem jeziku.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000104">
                           <title id="B210000072">
                              <number>73.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000150">V skladu s členom 10(2)(a) Direktive 2006/123 zadevni ukrepi ne smejo biti diskriminatorni. Če bi bili ukrepi diskriminatorni in bi posredno ali neposredno temeljili na državljanstvu, ne bi mogli biti vključeni v sistem dovoljenj in jih pod nobenimi pogoji ne bi bilo mogoče upravičiti.<footnote role="fNote" id="B110000040">
                                 <number>42</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000151"> –<emphasis role="tab" id="B400000101"/>Glej člen 14, točka 1, Direktive 2006/123, v skladu s katerim države članice za začetek opravljanja storitvene dejavnosti ali njeno opravljanje na svojem ozemlju ne uveljavljajo diskriminatornih zahtev, ki posredno ali neposredno temeljijo na državljanstvu. Glej tudi sodbo Rina Services in drugi (C‑593/13, EU:C:2015:399, točka 35).</para>
                              </footnote> V takem primeru ne bi bilo treba nadaljevati in iskati pomembnih razlogov, ki se nanašajo na javni interes, ter uporabiti merila sorazmernosti. Vendar menim, da zadevni ukrepi v obravnavani zadevi do J. Harmsena niso diskriminatorni.<footnote role="fNote" id="B110000041">
                                 <number>43</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000152"> –<emphasis role="tab" id="B400000102"/>Položaj bi lahko bil drugačen z vidika prostitutk kot ponudnic storitev. Pod predpostavko, da so v Amsterdamu ljudje, ki oddajajo prostore prostitutkam, <emphasis role="italc" id="B400000103">načeloma </emphasis>Nizozemci, ki <emphasis role="italc" id="B400000104">načeloma</emphasis> obvladajo nizozemski in angleški jezik, bi bila prostitutka iz Madžarske ali Bolgarije, ki ne govori nobenega od teh jezikov, diskriminirana v primerjavi s tisto, ki ju obvlada in ki bi bila <emphasis role="italc" id="B400000105">načeloma</emphasis> Nizozemka.</para>
                              </footnote> Glede na navedeno mora predložitveno sodišče ugotoviti, ali sistem dovoljenj v sporni zadevi do J. Harmsena ni diskriminatoren.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000105">
                           <title id="B210000073">
                              <number>74.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000153">Poleg tega mora biti sistem utemeljen s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes (člen 10(2)(b) Direktive 2006/123).</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000106">
                           <title id="B210000074">
                              <number>75.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000154">V zvezi s tem predložitveno sodišče opozarja na interes preprečevanja kaznivih dejanj iz člena 273f kazenskega zakonika, to je kaznivo dejanje trgovine z ljudmi. Cilj je zavarovati prostitutke in preprečiti, da bi žrtve trgovine z ljudmi ali mladoletniki delali v prostituciji.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000107">
                           <title id="B210000075">
                              <number>76.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000155">Po mojem mnenju lahko mesto Amsterdam načeloma uveljavlja tak razlog za upravičenje omejitve svobode ustanavljanja prek sistema dovoljenj. Zato lahko pomeni pomemben razlog, ki se nanaša na javni interes.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000108">
                           <title id="B210000076">
                              <number>77.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000156">Zadevno področje je mogoče šteti kot področje, ki je občutljivo za temeljne pravice. Boj proti trgovini z ljudmi in zaščita njenih žrtev je politika, ki se ji sledi na mednarodni ravni in ravni Unije. Nizozemska je podpisala in ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi<footnote role="fNote" id="B110000042">
                                 <number>44</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000157"> –<emphasis role="tab" id="B400000106"/>Ta konvencija je bila podpisana v Varšavi 16. maja 2005. Veljati je začela 1. februarja 2008, potem ko jo je ratificiralo deset držav. Nizozemska jo je ratificirala 22. aprila 2010 in je tam začela veljati 1. avgusta 2010. Besedilo konvencije je dostopno na: http://conventions.coe.int/Treaty/EN/Treaties/Html/197.htm. S konvencijo je uveden tudi medvladni sistem za spremljanje za nadzor obveznosti, ki so vsebovane v njej.</para>
                              </footnote> in Protokol Združenih narodov za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjujeta Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu,<footnote role="fNote" id="B110000043">
                                 <number>45</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000158"> –<emphasis role="tab" id="B400000107"/>Znan tudi kot „Palermski protokol“. Dostopen na: http://www.ohchr.org/EN/ProfessionalInterest/Pages/ProtocolTraffickingInPersons.aspx.</para>
                              </footnote> ter jo zavezuje Direktiva 2011/36/EU.<footnote role="fNote" id="B110000044">
                                 <number>46</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000159"> –<emphasis role="tab" id="B400000108"/>Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, str. 1). V uvodni izjavi 9 te direktive se omenja obstoj Konvencije Sveta Evrope in Palermskega protokola, pri čemer je poudarjeno, da bi za to, „[d]a bi se izognili podvajanju prizadevanj, […] bilo treba spodbujati usklajevanje med mednarodnimi organizacijami, pristojnimi za ukrepanje proti trgovanju z ljudmi.“</para>
                              </footnote> Namen vseh teh aktov je boj proti trgovini z ljudmi, v njih pa so vsebovane obveznosti za (zadevne) države članice.<footnote role="fNote" id="B110000045">
                                 <number>47</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000160"> –<emphasis role="tab" id="B400000109"/>Za dopolnitev predstave – člen 5(3) Listine določa, da je trgovina z ljudmi prepovedana.</para>
                              </footnote> Poleg tega je Evropsko sodišče za človekove pravice v zvezi z EKČP razsodilo, da spada trgovina z ljudmi v smislu člena 3(a) Palermskega protokola in člena 4(a) Konvencije Sveta Evrope na področje uporabe člena 4 EKPČ.<footnote role="fNote" id="B110000046">
                                 <number>48</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000161"> –<emphasis role="tab" id="B400000110"/>Glej sodbo z dne 7. januarja 2010 v zadevi Rantsev proti Cipru in Rusiji, št. 25965/04, točka 282,. Člen 4 EKČP je enakovreden členu 5(1) in (2) Listine.</para>
                              </footnote> Poleg tega po mnenju ESČP iz člena 4 EKČP izhaja, da imajo države članice pozitivno obveznost za sprejetje kazenskopravnih določb, s katerimi je predpisana kazen za ravnanja iz tega člena, in za njihovo izvrševanje<footnote role="fNote" id="B110000047">
                                 <number>49</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000162"> –<emphasis role="tab" id="B400000111"/>Glej sodbo ESČP z dne 26. julija 2005 v zadevi Siliadin proti Franciji, št. 73316/01, točka 89.</para>
                              </footnote> ter učinkovito zaščito žrtev dejanj, ki so prepovedana v tem členu.<footnote role="fNote" id="B110000048">
                                 <number>50</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000163"> –<emphasis role="tab" id="B400000112"/>Glej sodbo ESČP z dne 11. oktobra 2011 v zadevi C.N. in V. proti Franciji, št. 67724/09, točka 69.</para>
                              </footnote> Poleg tega je v tem členu vsebovana procesna obveznost za preučitev, ali obstaja razumen dvom, da so bile kršene posameznikove pravice iz tega člena.<footnote role="fNote" id="B110000049">
                                 <number>51</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000164"> –<emphasis role="tab" id="B400000113"/>Glej sodbo ESČP z dne 13. novembra 2012 v zadevi C.N. proti Združenemu kraljestvu, št. 4239/08, točka 69.</para>
                              </footnote>
                           </para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000109">
                           <title id="B210000077">
                              <number>78.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000165">Člen 273f kazenskega zakonika je bil v preteklih letih spremenjen, zlasti zaradi uskladitve s Konvencijo Sveta Evrope in prenosa Direktive 2011/36. Nizozemska se je v boju proti trgovini z ljudmi osredotočila na ukrepe na občinski ravni. Za tak pristop je bila pohvaljena s strani zadevnega organa Sveta Evrope, pristojnega za spremljanje.<footnote role="fNote" id="B110000050">
                                 <number>52</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000166"> –<emphasis role="tab" id="B400000114"/>Glej Poročilo o izvajanju Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi s strani Nizozemske, Prvi krog ocenjevanja, ki ga je sprejela skupina strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z ljudmi 21. marca 2014 in ki ga je objavil sekretariat Konvencije 18. junija 2014, GRETA(2014)10, točka 59, dostopno na: http://www.coe.int/t/dghl/monitoring/trafficking/Docs/Reports/GRETA_2014_10_FGR_NLD_w_cmnts_en.pdf.</para>
                              </footnote>
                           </para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000110">
                           <title id="B210000078">
                              <number>79.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000167">V skladu s členom 10(2)(c) Direktive 2006/123 mora biti sistem sorazmeren tudi s pravkar navedenim ciljem javnega interesa.<footnote role="fNote" id="B110000051">
                                 <number>53</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000168"> –<emphasis role="tab" id="B400000115"/>Izraz „sorazmernost“ je jasneje opredeljen v členu 15(3)(c) Direktive 2006/123.</para>
                              </footnote>
                           </para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000111">
                           <title id="B210000079">
                              <number>80.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000169">Pred preučitvijo sorazmernosti ukrepa v obravnavani zadevi bom podal nekaj uvodnih pojasnil in opozoril na ustaljeno sodno prakso Sodišča. Na koncu mora nacionalno sodišče, ki je edino pristojno za presojo dejstev spora o glavni stvari in razlago nacionalne zakonodaje, ugotoviti, ali je nacionalna ureditev sorazmerna s ciljem javnega interesa.<footnote role="fNote" id="B110000052">
                                 <number>54</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000170"> –<emphasis role="tab" id="B400000116"/>V zvezi z utemeljitvijo omejitev v okviru določb Pogodbe o štirih svobodah in državljanstvu glej smiselno sodbe Bressol in drugi (C‑73/08, EU:C:2010:181, točka 75); Rinner-Kühn (171/88, EU:C:1989:328, točka 15) ter Schönheit in Becker (C‑4/02 in C‑5/02, EU:C:2003:583, točka 82).</para>
                              </footnote> Vendar lahko Sodišče da usmeritve na podlagi podatkov, ki so bili zagotovljeni v postopku.<footnote role="fNote" id="B110000053">
                                 <number>55</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000171"> –<emphasis role="tab" id="B400000117"/>Glej sodbo Bressol in drugi (C‑73/08, EU:C:2010:181, točka 65).</para>
                              </footnote> Sodišče je v posebnih okoliščinah neenakega obravnavanja v zvezi z dostopom do študijskih programov medicine in paramedicine<footnote role="fNote" id="B110000054">
                                 <number>56</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000172"> –<emphasis role="tab" id="B400000118"/>Prav tam, točka 74. Šlo je za zahtevo v zvezi s prebivanjem.</para>
                              </footnote>, „varstva homogenosti […] visokošolskega in univerzitetnega izobraževalnega sistema“,<footnote role="fNote" id="B110000055">
                                 <number>57</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000173"> –<emphasis role="tab" id="B400000119"/>Glej sodbo Komisija/Avstrija (C‑147/03, EU:C:2005:427, točka 63).</para>
                              </footnote> dovoljenja za prebivanje za namene pridobitve subvencije za zaposlovanje<footnote role="fNote" id="B110000056">
                                 <number>58</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000174"> –<emphasis role="tab" id="B400000120"/>Glej sodbo Caves Krier Frères (C‑379/11, EU:C:2012:798, točka 49).</para>
                              </footnote> in pogojev za povrnitev stroškov zdravljenja v drugi državi članici<footnote role="fNote" id="B110000057">
                                 <number>59</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000175"> –<emphasis role="tab" id="B400000121"/>Glej sodbo Leichtle (C‑8/02, EU:C:2004:161, točka 45).</para>
                              </footnote> razsodilo, da morajo razloge, ki jih v utemeljitev uveljavlja država članica, spremljati analiza primernosti in sorazmernosti ukrepa, ki ga je sprejela ta država članica, in posebni dokazi, ki podpirajo te trditve.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000112">
                           <title id="B210000080">
                              <number>81.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000176">Za to, da ukrep izpolnjuje zahtevo sorazmernosti, mora biti, prvič, primeren – ali, kot pravi Direktiva –<footnote role="fNote" id="B110000058">
                                 <number>60</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000177"> –<emphasis role="tab" id="B400000122"/>Glej člen 15(3)(c) Direktive 2006/123.</para>
                              </footnote> tak, da zagotavlja izpolnitev zastavljenega cilja. Nobenega razloga nimam, da bi dvomil o tem, da ukrep v tej zadevi izraža resničen interes s strani mesta Amsterdam za preprečevanje kaznivih dejanj na področju trgovine z ljudmi. Vendar bi moralo predložitveno sodišče pri preučitvi primernosti ukrepa natančno preučiti, koliko je mesto Amsterdam utemeljilo to politiko, ker je jasno, da ni treba dokazati, da se z ukrepom odkrije prav vsako kaznivo dejanje, saj bi to preveč razširilo zahtevo po primernosti.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000113">
                           <title id="B210000081">
                              <number>82.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000178">Drugič, ukrep ne sme presegati tega, kar je nujno potrebno, da se doseže cilj. Če je mogoča izbira med različnimi ukrepi za dosego istega cilja, morajo biti načini, ki se izberejo, najmanj omejujoči glede svobode ustanavljanja, ki je zagotovljena z Direktivo.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000114">
                           <title id="B210000082">
                              <number>83.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000179">Zato se postavlja vprašanje, ali je jezikovna zahteva, ki jo postavlja mesto Amsterdam,<footnote role="fNote" id="B110000059">
                                 <number>61</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000180"> –<emphasis role="tab" id="B400000123"/>Mogoče je reči, da gre za jezikovno zahtevo, ker mesto Amsterdam z zavezami, ki jih je J. Harmsen navedel v poslovnem načrtu (da ne bo oddal sob prostitutkam, s katerimi se ne bi mogel sporazumevati v angleščini, nizozemščini ali katerem koli drugem njemu razumljivem jeziku), pogojuje dodelitev dovoljenja.</para>
                              </footnote> nujna za dosego zastavljenega cilja. Gre za občutljivo vprašanje, glede katerega se je težko opreti na preteklo sodno prakso Sodišča.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000115">
                           <title id="B210000083">
                              <number>84.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000181">Res je bilo Sodišče ob več priložnostih zaprošeno, naj ugotovi, ali so zahteve glede nacionalnega jezika v skladu s štirimi svobodami, ali – v zadnjem času – z določbami Pogodbe o državljanstvu Unije.<footnote role="fNote" id="B110000060">
                                 <number>62</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000182"> –<emphasis role="tab" id="B400000124"/>Glej sodbo Grauel Rüffer (C‑322/13, EU:C:2014:189, točka 18 in naslednje).</para>
                              </footnote> Vendar so te zadeve vsebovale drugačen vidik, ker se je jezikovna zahteva nanašala samo na jezike zadevnih držav članic.<footnote role="fNote" id="B110000061">
                                 <number>63</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000183"> –<emphasis role="tab" id="B400000125"/>Glej kot primer sodbi Groener (C‑379/87, EU:C:1989:599, točka 20) in Haim (C‑424/97, EU:C:2000:357, točka 59).</para>
                              </footnote>
                           </para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000116">
                           <title id="B210000084">
                              <number>85.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000184">Razlog v javnem interesu sta bila promocija in spodbujanje k uporabi samega jezika<footnote role="fNote" id="B110000062">
                                 <number>64</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000185"> –<emphasis role="tab" id="B400000126"/>Glej sodbo Las (C‑202/11, EU:C:2013:239, točka 27).</para>
                              </footnote> ali interes, ki je tesno povezan z naravo dejavnosti, ki naj bi se opravljala, kakršen je socialno varstvo zaposlenih ali omogočanje upravnega nadzora.<footnote role="fNote" id="B110000063">
                                 <number>65</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000186"> –<emphasis role="tab" id="B400000127"/>Glej sodbo Komisija/Nemčija (C‑490/04, EU:C:2007:430, točki 70 in 71).</para>
                              </footnote> V vseh primerih so si države članice prizadevale zaščititi ali podpreti enega ali več svojih uradnih jezikov.<footnote role="fNote" id="B110000064">
                                 <number>66</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000187"> –<emphasis role="tab" id="B400000128"/>Glej sodbe Groener (C‑379/87, EU:C:1989:599, točka 19); Runevič-Vardyn in Wardyn (C‑391/09, EU:C:2011:291, točka 85) in Las (C‑202/11, EU:C:2013:239, točka 25).</para>
                              </footnote> V teh zadevah ne gre za to. Jezikovna zahteva ni postavljena zato, da bi lahko prostitut oziroma prostitutka opravljala svojo dejavnost, ampak da bi lahko J. Harmsen izpolnil svoje obveznosti do Kraljevine Nizozemske na podlagi javnega prava.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000117">
                           <title id="B210000085">
                              <number>86.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000188">Poleg tega v obravnavanih zadevah ne gre za „poseben pomen“ „zaščite jezikovnih pravic in privilegijev posameznikov“.<footnote role="fNote" id="B110000065">
                                 <number>67</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000189"> –<emphasis role="tab" id="B400000129"/>Izrazi, ki jih je uporabilo Sodišče na primer v sodbah Mutsch (137/84, EU:C:1985:335, točka 11) ter Bickel in Franz (C‑274/96, EU:C:1998:563, točka 13).</para>
                              </footnote>
                           </para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000118">
                           <title id="B210000086">
                              <number>87.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000190">Prostitutke, ki so bile predmet trgovine z ljudmi, so izolirane in ranljive. Zato je v njihovem interesu in v interesu tistih, ki se borijo proti trgovini z ljudmi, da se lahko sporazumevajo. Povsem jasno je, da možnost sporazumevanja v istem jeziku močno olajša komunikacijo.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000119">
                           <title id="B210000087">
                              <number>88.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000191">Zato lahko razumem, da je mesto Amsterdam uporabilo take zahteve, da bi zagotovilo, da dejansko pride do komunikacije med lastnikom javne hišo in prostitutko. Vendar ni treba nujno zahtevati, da obe strani obvladata iste jezike. Pomembno je, da se lahko J. Harmsen <emphasis role="italc" id="B400000130">učinkovito govorno sporazumeva</emphasis> s prostitutkami, ne pa, da nujno znajo iste jezike.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000120">
                           <title id="B210000088">
                              <number>89.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000192">Menim, da so mogoči različni scenariji, predvsem kadar je potrebna tretja oseba, da lahko pride do učinkovitega sporazumevanja. Tu bo moralo predložitveno sodišče zelo natančno preučiti, ali je mogoče zagotoviti, da je ta oseba prostitutki blizu. Tako je lahko na primer pomembno, ali je „tolmač“ oseba, ki jo prostitutka pozna, ki ji je blizu in ki ji zaupa, ne pa nekdo, ki ga izbere J. Harmsen.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000121">
                           <title id="B210000089">
                              <number>90.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000193">Dejansko presojo, ali obstaja učinkovita govorna komunikacija med J. Harmsenom in vsako od prostitutk, mora opraviti predložitveno sodišče na podlagi danih usmeritev.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000122">
                           <title id="B210000090">
                              <number>91.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000194">Zato bi moral biti odgovor na to vprašanje, da člen 10(2)(c) Direktive 2006/123 nasprotuje ukrepu, kakšen je ta v postopku v glavni stvari v zadevi C‑341/14, s katerim je imetniku lokalov za izložbeno prostitucijo dovoljeno oddajati sobe po urah samo prostitutkam, ki se lahko z imetnikom sporazumevajo v njemu razumljivem jeziku, razen če predložitveno sodišče ugotovi, da je taka zahteva nujna za učinkovito govorno komunikacijo med imetnikom in prostitutkami.</para>
                        </blockquote>
                     </section>
                  </section>
               </section>
            </section>
         </C_Conc_Txt>
         <C_Conc_Conc>
            <section id="C000000000">
               <title style="03Titre1" id="C200000000">
                  <number>V –</number>
                  <titlecontent id="C300000000">
                     <emphasis role="bold" id="C400000000">Predlog</emphasis>
                  </titlecontent>
               </title>
               <blockquote id="C010000000">
                  <title id="C210000000">
                     <number>92.</number>
                  </title>
                  <para style="01PointAltN" id="C150000000">Glede na zgornje ugotovitve predlagam, naj Sodišče na vprašanja, ki jih je predložilo Raad van State (Nizozemska), odgovori:</para>
                  <blockquote id="C010000001">
                     <para style="15Margeretrait0" id="C150000001">1.<emphasis role="tab" id="C400000001"/>Dejavnost, za kakršno gre v postopku v glavni stvari v zadevi C‑340/14, ki pomeni prevoz potnikov v odprti šalupi po kopenskih vodah mesta Amsterdam, zlasti ponujanje krožnih voženj in dajanje v najem za zabave za plačilo, ni „storitev na področju prevoza“ v smislu člena 2(2)(d) Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="C010000002">
                     <para style="15Margeretrait0" id="C150000002">2.<emphasis role="tab" id="C400000002"/>Določbe poglavja III Direktive 2006/123 se uporabljajo za položaje, kakršna sta ta v postopkih v glavni stvari, torej za prevoz potnikov v odprti šalupi po kopenskih vodah mesta Amsterdam, zlasti ponujanje krožnih voženj in dajanje v najem za zabave za plačilo (zadeva C‑340/14), ter za oddajanje sob po urah prostitutkam v okviru dejavnosti izložbene prostitucije (zadeva C‑341/14), ne glede na to, ali so vsi ti dejavniki omejeni na eno samo državo članico.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="C010000003">
                     <para style="15Margeretrait0" id="C150000003">3.<emphasis role="tab" id="C400000003"/>Člen 11(1)(b) Direktive 2006/123 je treba razlagati tako, da mora biti – če država članica oceni, da mora biti število dovoljenj, ki so na voljo, omejeno s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes – vsako posamezno dovoljenje časovno omejeno.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="C010000004">
                     <para style="15Margeretrait0" id="C150000004">4.<emphasis role="tab" id="C400000004"/>Člen 10(2)(c) Direktive 2006/123 nasprotuje ukrepu, kakšen je ta v postopku v glavni stvari v zadevi C‑341/14, s katerim je imetniku lokalov za izložbeno prostitucijo dovoljeno oddajati sobe po urah samo prostitutkam, ki se lahko z imetnikom sporazumevajo v njemu razumljivem jeziku, razen če predložitveno sodišče ugotovi, da je taka zahteva nujna za učinkovito govorno komunikacijo med imetnikom in prostitutkami.</para>
                  </blockquote>
               </blockquote>
            </section>
         </C_Conc_Conc>
      </C_Conclusions>
   </Affaire>
</C_Doc_Ref>