<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑452/16 PPU</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62016CC0452</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:782">EU:C:2016:782</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>13</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>13</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI M. CAMPOSA SÁNCHEZ-BORDONE – ZADEVA C‑452/16 PPU</P><P>POLTORAK</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Manuela Camposa Sánchez-Bordone</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20161019">19. oktobra 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: španščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑452/16 PPU</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Openbaar Ministerie</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">protiKrzysztofu Mareku Poltoraku</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,</HT></P><P>ki ga je vložilo Rechtbank Amsterdam (sodišče prve stopnje v Amsterdamu, Nizozemska))</P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah</KEYWORD><KEYWORD>Okvirni sklep 2002/584/PNZ</KEYWORD><KEYWORD>Evropski nalog za prijetje</KEYWORD><KEYWORD>Pojma <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/> in <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>sodna odločba<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="2018" ID="QE0002"/></KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>V sistemu, vzpostavljenem z Okvirnim sklepom 2002/584/PNZ,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Okvirni sklep Sveta z dne <DATE ISO="20020613">13. junija 2002</DATE> o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (2002/584/PNZ) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 34), kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne <DATE ISO="20090226">26. februarja 2009</DATE> o spremembi okvirnih sklepov 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="081" PAGE.FIRST="24" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 81, str. 24</REF.DOC.OJ>) (v nadaljevanju: Okvirni sklep).</P></NOTE> s katerim se je nadomestil tradicionalni mehanizem izročitve, igrajo glavno vlogo pravosodni organi držav članic. Natančneje, Okvirni sklep se nanaša tako na odreditveni pravosodni organ, ki odredi evropski nalog za prijetje,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>V nadaljevanju: ENP.</P></NOTE> kot tudi na izvršitveni pravosodni organ v državi, ki prejme nalog in ga mora pravilno izvršiti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Do zdaj Sodišče še ni bilo zaprošeno za razlago pojmov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> (iz člena 6 Okvirnega sklepa) in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>sodna odločba<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> (iz člena 1 istega predpisa). Rechtbank Amsterdam (sodišče prve stopnje v Amsterdamu, Nizozemska) je v tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe Sodišču zastavilo štiri vprašanja, s katerimi želi razjasniti, če povzamem, pomen teh izrazov z namenom, da se ENP, ki ga je odredila švedska policija za izvršitev pravnomočne sodbe, izvrši oziroma po potrebi zavrne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Vzporedno s to zadevo je isto predložitveno sodišče predložilo druga vprašanja za predhodno odločanje o pojmu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>sodna odločba<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, ki je naveden v okviru enega od pogojev, predpisanih v členu 8 Okvirnega sklepa, vendar se tista vprašanja ne nanašajo na ENP, temveč na nacionalni nalog za prijetje, ki mora biti odrejen pred ENP. Istega dne predstavljam tudi sklepne predloge v tej drugi zadevi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Zadeva Özçelik, C‑453/16 PPU, v teku postopek pred Sodiščem.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Pogodba EU</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 6 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine […] o temeljnih pravicah […] [(v nadaljevanju: Listina)], ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi.</ALINEA><ALINEA>Z določbami Listine se na nikakršen način ne širijo pristojnosti Unije, opredeljene v Pogodbah.</ALINEA><ALINEA>Pravice, svoboščine in načela Listine se razlagajo v skladu s splošnimi določbami naslova VII Listine o njeni razlagi in uporabi ter ob ustreznem upoštevanju pojasnil iz Listine, ki navajajo vire teh določb.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Unija pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin[, podpisani <DATE ISO="19501104">4. novembra 1950</DATE> v Rimu (v nadaljevanju: EKČP)]. Ta pristop ne spreminja pristojnosti Unije, opredeljene v Pogodbah.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Temeljne pravice, kakor jih zagotavlja [EKČP] in kakor izhajajo iz ustavnega izročila, skupnega državam članicam, so kot splošna načela del prava Unije.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Listina</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 47, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Vsakdo, ki so mu kršene pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Unije, ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem v skladu s pogoji, določenimi v tem členu.</ALINEA><ALINEA>Vsakdo ima pravico, da o njegovi zadevi pravično, javno in v razumnem roku odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče. Vsakdo ima možnost svetovanja, obrambe in zastopanja.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Okvirni sklep</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 5 je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Zastavljeni cilj Unije, da postane območje svobode, varnosti in pravice, prinaša odpravo postopka izročitve med državami članicami in njegovo nadomestitev s sistemom predaje oseb med pravosodnimi organi. […]<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></P></CONSID></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 6 je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Evropski nalog za prijetje, kot ga predvideva ta okvirni sklep, je na področju kazenskega prava prvi konkretni ukrep izvajanja načela medsebojnega priznavanja, o katerem je Evropski svet navedel, da je <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>temeljni kamen<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="2018" ID="QE0011"/> pravosodnega sodelovanja.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></P></CONSID></QUOT.S></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Poleg tega je v uvodni izjavi 10 poudarjeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Mehanizem evropskega naloga za prijetje temelji na visoki stopnji zaupanja med državami članicami. Njegovo izvajanje se lahko zaustavi samo v primeru resnih in nenehnih kršitev načel iz člena 6(1) Pogodbe o Evropski uniji ene od držav članic, ki jih ugotovi Svet na podlagi člena 7(1) omenjene pogodbe s posledicami, navedenimi v členu 7(2) te pogodbe.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></P></CONSID></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 1, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Opredelitev evropskega naloga za prijetje in obveznost njegove izvršitve<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Evropski nalog za prijetje je sodna odločba, ki jo izda država članica z namenom prijetja in predaje zahtevane osebe s strani druge države članice z namenom uvesti kazenski postopek ali izvršiti kazen zapora ali ukrep, vezan na odvzem prostosti.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice izvršijo vsak evropski nalog za prijetje na osnovi načela medsebojnega priznavanja in v skladu z določbami tega okvirnega sklepa.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Ta okvirni sklep ne spreminja obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji.<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 6, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Opredelitev pristojnih pravosodnih organov<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Odreditveni pravosodni organ je pravosodni organ odreditvene države članice, ki je po pravu te države pristojen za odreditev evropskega naloga za prijetje.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Izvršitveni pravosodni organ je pravosodni organ izvršitvene države članice, ki je po pravu te države pristojen za izvršitev evropskega naloga za prijetje.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Vsaka država članica obvesti Generalni sekretariat Sveta, kateri sodni organ je pristojen po njenem pravu.<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 7 v zvezi s centralnim organom določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="007.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Vsaka država članica lahko imenuje centralni organ ali, kadar tako določa njen pravni sistem, več centralnih organov za pomoč pristojnim pravosodnim organom.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="007.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Država članica lahko, kadar je to potrebno zaradi notranje organiziranosti njenega pravosodnega sistema, sklene, da bo(do) njen(i) centralni organ(i) odgovorni za administrativno pošiljanje in prejemanje evropskih nalogov za prijetje in za vso s tem povezano uradno korespondenco.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>V zvezi z razmerjem do drugih pravnih aktov člen 31(1)(a) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="031.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Brez poseganja v uporabo konvencij v odnosih med državami članicami in tretjimi državami ta okvirni sklep s 1. januarjem 2004 nadomesti ustrezne določbe naslednjih konvencij, ki se uporabljajo na področju izročitve oseb v odnosih med državami članicami:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>Evropske konvencije o izročitvi z <DATE ISO="19571213">13. decembra 1957</DATE>, njenega dodatnega protokola z [dne]<DATE ISO="19751015">15. oktobra 1975</DATE>, in drugega dodatnega protokola z [dne]<DATE ISO="19780317">17. marca 1978</DATE> in Evropske konvencije o zatiranju terorizma z [dne]<DATE ISO="19770127">27. januarja 1977</DATE>, v delu, v katerem ta konvencija ureja izročitev oseb;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Švedska zakonodaja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Švedska je <DATE ISO="20090529">29. maja 2009</DATE> v skladu s členom 6(3) Okvirnega sklepa<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>Posodobitev švedskih uradnih obvestil in izjav v skladu z Okvirnim sklepom o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> (Dokument Sveta št. 10400/09, str. 2).</P></NOTE> Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije poslala posodobljene informacije o pravosodnih organih, ki so pristojni v skladu z njenim pravom, kjer je bilo navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><GR.SEQ><TITLE><TI><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>[V zvezi s] členom 6(3)</P></TI></TITLE><P>Spodaj navedeni organi so na Švedskem pristojni za odreditev in izvršitev evropskega naloga za prijetje:</P></GR.SEQ><GR.SEQ><TITLE><TI><P>Odreditveni pravosodni organ</P></TI></TITLE><P>[…]</P><P>Evropski nalog za prijetje za namene izvršitve kazni zapora ali drugih ukrepov, vezanih na odvzem prostosti, odredi nacionalna generalna policijska uprava (<HT TYPE="ITALIC">Rikspolisstyrelsen</HT>) […]<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>.</P></GR.SEQ></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>V skladu s predložitveno odločbo in kot je potrdila švedska vlada v svojem pisnem stališču in na obravnavi, so za izvršitev pravnomočnih sodb in odločb, ki jih je v tej državi treba sprejeti naknadno v zvezi s tem, pristojni organi, ki so ločeni od pravosodnih organov in zlasti od sodišč, ki so izdali navedene sodbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>V pojasnilu navedene vlade, ki ga je mogoče najti v celoti v Dokumentu Sveta št. 14876/11 (Evaluation report on the fourth round of mutual evaluations <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>the practical application of the European Arrest Warrant and corresponding surrender procedures between Member States<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> Follow-up to Report on Sweden), str. 2, je navedeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>Sweden would like to stress that when a judgment is final all subsequent decisions concerning the enforcement of the sentence in our legal system are taken by other authorities than the court. […] In Sweden we have three different enforcement authorities and in order to coordinate the issuing of the EAWs: in these cases, the International Police Cooperation Division (IPO) was designated as the issuing authority. […] To conclude, the existing system is the most effective and in line with our national procedure and no complaints has been put forward. Thus, Sweden has not found any convincing reason to change the current system.<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Švedska policija (<HT TYPE="ITALIC">Swedish Police Authority</HT>) je v dopisu z dne <DATE ISO="20160801">1. avgusta 2016</DATE> v odgovor na zahtevo po informacijah, ki jo je poslalo Rechtbank Amsterdam (sodišče prve stopnje v Amsterdamu), navedla:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>da je ta organ pristojen za odreditev ENP, katerega predmet je izvršitev kazni zapora;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>da ta organ odreja ENP samo na predlog švedske službe za izvrševanje kazenskih sankcij in socialno rehabilitacijo, od katere pa je neodvisen;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>da je ta organ pristojnosti prenesel na enega ali več policijskih uslužbencev, ki so zaposleni na oddelku za mednarodno policijsko sodelovanje;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>da ta organ izvaja te pristojnosti, ne da bi bil podrejen sodiščem, ministrstvu za pravosodje ali sodišču, ki je izdalo obsodilno sodbo, oziroma pod njihovim nadzorom.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek v glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Državni tožilec pri Rechtbank Amsterdam (sodišče prve stopnje v Amsterdamu) je <DATE ISO="20160523">23. maja 2016</DATE> temu sodišču predlagal, naj izvrši ENP, ki ga je <DATE ISO="20140630">30. junija 2014</DATE> izdala švedska nacionalna generalna policijska uprava<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>V nadaljevanju: NGPU.</P></NOTE> in se je nanašal na prijetje in predajo K. M. Poltoraka, ki je trenutno v centru za pridržanje v Alphen aan de Rijn (Nizozemska).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>ENP temelji na pravnomočni sodbi, ki jo je <DATE ISO="20121221">21. decembra 2012</DATE> izdalo sodišče v Göteborgu (Švedska) (referenca B 9380/12), s katero je bil K. M. Poltorak obsojen na kazen zapora eno leto in tri mesece zaradi storitve kaznivega dejanja agresije s povzročitvijo hude telesne poškodbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glede na opis v razdelku (e) ENP je K. M. Poltorak <DATE ISO="20120504">4. maja 2012</DATE> na Husargatan (Göteborg, Švedska) fizično napadel žrtev ter jo udaril z vrhom metle v oko, posledica česar sta bila natrgana vez in solzevod tega očesa, ki krvavi v primeru konjunktivitisa, ter zlom dna in strehe očesne votline. Kaznivo dejanje se je štelo za kvalificirano kaznivo dejanje zaradi grobosti in brutalnosti obsojenca.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi izvedeti, ali je ENP odredil <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> v smislu člena 6(1) Okvirnega sklepa in torej ali gre za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>sodno odločbo<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> v smislu člena 1(1) navedenega okvirnega sklepa. Dodaja, da se to vprašanje postavlja zlasti glede na ugotovitve Sodišča v sodbi z dne <DATE ISO="20160601">1. junija 2016</DATE> Bob-Dogi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Zadeva <REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑241/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:385">EU:C:2016:385</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Rechtbank Amsterdam (sodišče prve stopnje v Amsterdamu) odločilo, da bo prekinilo postopek in Sodišču Evropske unije v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>1.</NO.P><TXT>Ali sta izraza <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="2018" ID="QE0026"/> iz člena 6(1) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ in <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>sodna odločba<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="2018" ID="QE0027"/> iz člena 1(1) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ avtonomna pojma prava Unije?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: na podlagi katerih meril je mogoče ugotoviti, ali je organ odreditvene države članice tak <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="2018" ID="QE0028"/> in ali je zato [ENP], ki ga je ta organ odredil, taka <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>sodna odločba<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="2018" ID="QE0029"/>?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali je švedska nacionalna generalna policijska uprava zajeta s pojmom <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="2018" ID="QE0030"/> iz člena 6(1) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ in ali je torej [ENP], ki ga odredi ta organ, <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>sodna odločba<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="2018" ID="QE0031"/> v smislu člena 1(1) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: ali je imenovanje nacionalnega policijskega organa, kot je nacionalna generalna policijska uprava, za odreditveni pravosodni organ skladno s pravom Unije?<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Po mnenju predložitvenega sodišča, ki ga je predstavilo v točkah od 4.2 do 4.6 predložitvene odločbe:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>Izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="2018" ID="QE0032"/> iz člena 6(1) Okvirnega sklepa je mogoče razlagati tako, da je prepuščeno pravu odreditvene države članice, da opredeli pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, ali pa tako, da nacionalnemu pravnemu redu prepusti samo, da določi pristojni organ.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Čeprav člen 1(1) Okvirnega sklepa ne napotuje na pravo držav članic, je tesna povezanost med izrazom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>sodna odločba<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> po mnenju predložitvenega sodišča v prid enakega obravnavanja.</P></NOTE> V prvem primeru <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> ne bi bil pojem prava Unije in se torej ne bi zahtevala avtonomna in enotna razlaga. V drugem primeru bi šlo za avtonomen pojem prava Unije, katerega razlaga pa ni očitna,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>V smislu sodne prakse o <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>acte clair<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>, vzpostavljene s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19821006">6. oktobra 1982</DATE>, <NAME.CASE>CILFIT</NAME.CASE>(<NO.CASE>C‑283/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:335">EU:C:1982:335</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> prav tako pa ni bil predmet prejšnjih odločitev Sodišča, zaradi katerih bi postal <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>acte éclairé<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glede na sodno prakso, ki izvira iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19630327">27. marca 1963</DATE>, <NAME.CASE>Da Costa en Schaake NV in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑28/62 do C‑30/62</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1963:6">EU:C:1963:6</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>Iz konteksta, zlasti iz Evropske konvencije o izročitvi (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>EKI<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>) ter iz zgodovine sprejemanja predpisa, zlasti iz predloga Okvirnega sklepa,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Predlog Okvirnega sklepa Sveta o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, ki ga je Komisija predstavila <DATE ISO="20010919">19. septembra 2001</DATE> (COM/2001/0522 final – CNS 2001/0215) (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="332E" PAGE.FIRST="305" DATE.PUB="2001">UL 2001, C 332 E, str. 305</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> ni jasno razvidno, ali so lahko poleg pravosodnih tudi drugi organi pristojni za odreditev ENP v smislu člena 6(1), kljub težnji, ki jo je mogoče opaziti v normativnem razvoju po EKI, da se odnosi med državami članicami nadomestijo z odnosi med pravosodnimi organi.</P></ITEM><?PAGE NO="6"?><ITEM><P>Namen Okvirnega sklepa, da se vzpostavi poenostavljen sistem predaje oseb, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja in ki se izvaja pod sodnim nadzorom,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130530">30. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>F.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑168/13 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:358">EU:C:2013:358</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> vključuje varstvo postopkovnih in temeljnih pravic na dveh ravneh,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160601">1. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Bob-Dogi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑241/15</NO.CASE>,:<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:385">EU:C:2016:385</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> z drugimi besedami v odreditveni in v izvršitveni državi članici, tako da bi neobstoj navedenega varstva na eni od obeh ravni lahko negativno posegel v ti načeli vzajemnega priznavanja in zaupanja.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>V predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki je prispel na Sodišče <DATE ISO="20160816">16. avgusta 2016</DATE>, je predložitveno sodišče predlagalo, naj se obravnava v nujnem postopku predhodnega odločanja (člen 267, četrti odstavek, PDEU). Predložitveno sodišče je svoj predlog utemeljilo s tem, da je bila K. M. Poltoraku odvzeta prostost in da je nadaljnje trajanje tega položaja odvisno od rešitve spora o glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Sodišče je na upravni seji z dne <DATE ISO="20160901">1. septembra 2016</DATE> odločilo, da bo zadevo obravnavalo v nujnem postopku predhodnega odločanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Zagovornik K. M. Poltoraka, nizozemska in švedska vlada ter Evropska komisija so predložili pisna stališča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT><DATE ISO="20161005">5. oktobra 2016</DATE> je bila obravnava, na kateri se je obravnavala tudi zadeva C‑477/16 PPU (Kovalkovas) in na kateri je Sodišče zainteresirane subjekte, omenjene v členu 23 Statuta Sodišča, konkretno švedsko vlado, pozvalo, naj odgovori na zastavljena vprašanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Zastopniki K. M. Poltoraka, nizozemske, nemške, grške, finske in švedske vlade ter Komisija so na navedeni obravnavi predstavili svoja stališča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Nizozemsko sodišče sprašuje, ali je treba izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> iz člena 6(1) Okvirnega sklepa in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>sodna odločba<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> iz člena 1(1) istega predpisa razlagati kot avtonomna pojma prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča iz zahtev po enotni uporabi prava Unije in načela enakosti izhaja, da če besedilo določbe prava Unije ne napotuje izrecno na pravo držav članic za določitev njenega pomena in obsega, potem je to določbo običajno treba v vsej Uniji razlagati avtonomno in enotno. Ta sodna praksa se je konkretno uporabila za nekatere določbe Okvirnega sklepa<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160728">28. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>J.Z.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑294/16 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:610">EU:C:2016:610</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> in za pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>sodišč[e], ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> iz člena 1(a)(iii) Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ z dne <DATE ISO="20050224">24. februarja 2005</DATE> o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131114">14. novembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Baláž</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑60/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:733">EU:C:2013:733</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 24 do 32).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Noben od obeh členov Okvirnega sklepa pa ne napoti na pravo držav članic za določitev njegovega pomena in obsega. Res je, da člen 6(1) omenja pravosodni organ, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>ki je po pravu […] države [članice] pristojen<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>. Vendar ta napotitev ne zadeva opredelitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>pravosodnega organa<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>, temveč samo dodelitev pristojnosti enemu ali več nacionalnim pravosodnim organom za odreditev ENP v skladu z nacionalnim pravom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Torej je treba šteti, da sta izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>sodna odločba<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>, ki sta omenjena v členu 6(1) oziroma v členu 1(1) Okvirnega sklepa, avtonomna pojma prava Unije in ju je treba razlagati avtonomno in enotno na njenem ozemlju ter hkrati upoštevati besedilo te določbe, njen kontekst in cilje ureditve, katere del je.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160728">28. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>JZ</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑294/16 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:610">EU:C:2016:610</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>To trditev pa je treba pojasniti: glede na postopkovni okvir, v katerega sta umeščena oba pojma, je treba ob njuni razlagi upoštevati normativno svobodo, ki jo imajo države članice tako pri določanju pristojnih pravosodnih organov kot pri sprejemanju zakonodaje o postopkovni ureditvi pravnih sredstev, katerih namen je zagotoviti varstvo pravic, ki jih pravni red Unije podeljuje svojim državljanom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160630">30. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Toma</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑205/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:499">EU:C:2016:499</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Zaradi pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje postane četrto vprašanje, ki je bilo zastavljeno samo, če bi bil odgovor nikalen, brezpredmetno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Rechtbank Amsterdam (sodišče prve stopnje v Amsterdamu) je drugo in tretje vprašanje zastavilo, ker želi v bistvu izvedeti, ali organ, kot je švedski NGPU, izpolnjuje zahteve, ki so potrebne, da se opredeli kot <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="2018" ID="QE0047"/> v smislu člena 6(1) Okvirnega sklepa, tako da je ENP, ki ga je v obravnavanem primeru odredil ta organ, <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>sodna odločba<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="2018" ID="QE0048"/> v smislu člena 1(1) navedenega sklepa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Kot sem že poudaril, se vprašanja predložitvenega sodišča v tej zadevi, drugače kot v predlogu za sprejetje predhodne odločbe v zadevi C‑453/16 PPU, ne nanašajo na organ, ki je pristojen za odreditev predhodnega nacionalnega naloga za prijetje, temveč na organ, ki je pristojen za odreditev ENP v skladu z Okvirnim sklepom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Najprej bi želel navesti, da preoblikovanje drugega in tretjega vprašanja, kot ga predlagam, izhaja iz mojega prepričanja, da obstaja tesna povezanost med naravo sodne odločbe in tem, da je organ, ki jo izda, pravosodni organ. Zato je dejansko pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> tisti pojem, ki pravzaprav potrebuje razlago v tej zadevi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Logično bi bilo misliti, da če švedskega NGPU ne bi bilo mogoče šteti med subjekte in organe, ki so pravosodni organi, potem ENP, ki ga odredi, ne bi imel odločilne značilnosti in hkrati ne bi izpolnjeval prve zahteve za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>sodno<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/> odločitev, in sicer da jo je izdal eden od organov, ki spadajo pod pravosodje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Glede na to, da v besedilu Okvirnega sklepa manjka opredelitev<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Evropski parlament je izpostavil razlike, ki nastanejo pri razlagi pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> iz Okvirnega sklepa, zaradi česar je <DATE ISO="20140227">27. februarja 2014</DATE> sprejel resolucijo s priporočili Komisiji o reviziji ENP, v kateri je kritiziral <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>pomanjkljivo opredelitev izraza <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="2018" ID="QE0053"/> v Okvirnem sklepu 2002/584/PNZ in drugih instrumentih o vzajemnem priznavanju, ki je privedla do različnih praks med državami članicami ter povzročila negotovost, škodo medsebojnemu zaupanju in […] spore<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> (Postopek 2013/2019(INL)). Evropski parlament je pozval Komisijo, naj predloži <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>zakonodajne predloge v skladu s podrobnimi priporočili iz priložene priloge, ki bodo predvideli […] (a) postopek, po katerem lahko ukrep vzajemnega priznavanja v odreditveni državi članici po potrebi potrdi sodnik, sodišče, preiskovalni sodnik ali [državni] tožilec, da se reši vprašanje različne razlage izraza <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="2018" ID="QE0055"/> […]<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>.</P></NOTE> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>pravosodnega organa<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>, se je treba v skladu z običajnimi razlagalnimi merili Sodišča opreti na dobesedni pomen besed, na njihov kontekst in cilje.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Da bi se izognili dvoumnosti, menim, da je vendarle nujno takoj poudariti, da ne vidim pravne podlage za različno obravnavanje ENP, katerih namen je izvršitev sodbe, in ENP, katerih namen je izvršitev drugih ukrepov kazenskega pregona, ki se izvajajo pred razglasitvijo sodbe (kot so nalogi za prijetje in podobno). Ker se vsi ENP nanašajo na to, da ena država članica preda osebe, ki se iščejo v drugi državi članici, je za razlago pojmov odreditvenega pravosodnega organa in izvršitvenga organa, ki prejme ENP, nepomembno, ali se išče z namenom, da se pred nacionalno sodišče privede oseba, ki je bila obsojena s sodbo, ali pa oseba, ki je še v kazenskem postopku in se ji še ni sodilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>To pojasnilo je nujno, ker če se ga ne bi upoštevalo, bi lahko pomislili, da se je v primeru ENP z namenom izvršitve obsodilne sodbe posredovanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>pravosodnega organa<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/> izčrpalo z razglasitvijo te sodbe in zato nima nobene besede več pri njeni izvršitvi. Menim, da ni tako in da v sistemu predaje, za katerega je značilna judicializacija in naknadno vzajemno priznavanje sodnih odločb, ENP, odrejen po sodbi, pomeni tudi, da so bile pred tem sprejete določene odločbe, ki so lahko zgolj sodne, saj se nanašajo na odvzem prostosti, pa če je začasen ali ne, in na analizo sorazmernosti odreditve navedenega naloga.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>V zvezi s sorazmernostjo v okviru ENP napotujem na sklepne predloge (s katerimi se v celoti strinjam) generalnega pravobranilca Y. Bota v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160405">5. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>Aranyosi in Căldăraru</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑404/15 in C‑659/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:140">EU:C:2016:140</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0137">137</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje, še posebej v zvezi z odreditvenim pravosodnim organom, točke od 145 do 155). Prav tako glej Dokument Sveta 17195/1/10 REV 1, Revised version of the European handbook on how to issue a European Arrest Warrant, z dne <DATE ISO="20101217">17. decembra 2010</DATE>, str. 14, v katerem spodbuja odreditvene organe, da opravijo test sorazmernosti, preden odredijo ENP.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>V zvezi z razlago člena 6 in, prvič, v zvezi z <HT TYPE="ITALIC">običajnim pomenom besed</HT> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>organ<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>pravosodni<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> je treba navesti, da se prvi od teh pojmov nanaša na subjekt, ki izvaja javna pooblastila na določenem področju družbenega življenja, ker ima pristojnosti in zmožnosti ter je upravičen, da to opravlja. Pridevnik <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>pravosodni<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/> pa samostalniku, ki ga spremlja, doda konotacijo, da mora navedeni organ pripadati pravosodju,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Vprašanja, v kakšnem obsegu je mogoče državno tožilstvo šteti za pravosodni organ v okviru razlage Okvirnega sklepa. ne obravnavam v teh sklepnih predlogih, temveč v sklepnih predlogih, predstavljenih v zadevi Özçelik (C‑453/16 PPU), ki jo Sodišče še obravnava.</P></NOTE> in ne – glede na klasično delitev oblasti – zakonodajni ali izvršilni veji oblasti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Tako vse jezikovne različice Okvirnega sklepa, ki sem jih preučil, dosledno omenjajo pravosodje: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>autorité judiciaire<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/> v francoski; <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>judicial authority<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/> v angleški; <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>Justizbehörde<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/> v nemški; <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>autorità giudiziaria<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/> v italijanski; <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>autoridade judiciária<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/> v portugalski; <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>rättsliga myndighet<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/> v švedski in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>tiesu iestāde<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> v latvijski različici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Že na tej stopnji je torej razviden prvi indic, da mora organ, na katerega se nanaša zlasti člen 6 Okvirnega sklepa, izhajati iz pravosodja. Kot je tehtno navedlo Rechtbank Amsterdam (sodišče prve stopnje v Amsterdamu), zgodovina sprejemanja predpisa potrjuje to prvo indikacijo. Tako EKI kot Predlog Okvirnega sklepa<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>COM/2001/0522 final; glej opombo 13 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> sta zagovarjala uporabo izrazov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>pristojni organ<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/> oziroma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/> v tem smislu, da zajemata sodišča in državno tožilstvo, policija pa je bila izrecno izključena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>V pojasnilu k členu 3 predloga je navedeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>The procedure of the European arrest warrant is based on the principle of mutual recognition of court judgments. <HT TYPE="ITALIC">State-to-State relations are therefore substantially replaced by court-to-court relations between judicial authorities. The term <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>judicial authority”<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="2018" ID="QE0071"/>corresponds, as in the 1957 Convention (cf. Explanatory Report, Article 1), to the judicial authorities as such and the prosecution services, but not to the authorities of police force. The issuing judicial authority will be the judicial authority which has authority to issue the European arrest warrant in the procedural system of the Member State (Article 4)</HT><QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Drugič, <HT TYPE="ITALIC">sobesedilo</HT> navedenega člena 6 potrjuje ta vtis. Skupaj s členom 7, ki se nanaša, kot je razvidno iz njegovega naslova, na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>udeležbo centralnih organov<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/>, sooblikujeta institucionalni ustroj poenostavljenega postopka, uvedenega z Okvirnim sklepom. Ta sistem pa deluje v skladu z osnovno shemo, ki jo bom v nadaljevanju preučil.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Kakor je mogoče izpeljati iz uvodne izjave 5, se postopek izročitve med državami članicami načeloma nadomesti s sistemom predaje med pravosodnimi organi, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160405">5. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>Aranyosi in Căldăraru</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑404/15 in C‑659/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:198">EU:C:2016:198</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0075">75</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Oporni steber za tako priznavanje pa je ravno v dialogu <HT TYPE="ITALIC">inter pares</HT>, ki ga vzpostavi člen 6, in sicer med odreditvenim pravosodnim organom, ki odredi ENP, in izvršitvenim pravosodnim organom oziroma organom, ki prejme ENP in ga mora izvršiti. S takšnim oblikovanjem odnosov med državami članicami, to je s posredovanjem njihovih zadevnih pravosodnih organov, se ustvari medsebojno zaupanje v to, da lahko njihovi nacionalni pravni redi zagotavljajo enakovredno in učinkovito varstvo temeljnih pravic, ki so priznane na ravni Unije, zlasti v Listini.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160601">1. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Bob‑Dogi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑241/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:385">EU:C:2016:385</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Edini odklon v delovanju te sheme, ki je sprejemljiv za zakonodajalca, je določen v členu 7 Okvirnega sklepa, v katerem je izjemoma dovoljeno sodelovanje organov, ki ne spadajo na področje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>pravosodja<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/>. Vendar tokrat besedilo navedene določbe ne pusti prostora za dvome: besede, uporabljene za opis podrejenosti delovanja teh <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>centralnih organov<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/>, so bile skrbno izbrane, zato da se razmejijo naloge, ki jih ti organi opravljajo v okviru dialoga med pravosodnimi organi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>V skladu s členom 7(1) Okvirnega sklepa imajo tako države članice možnost določiti take centralne organe, zato da ti organi nudijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>pomoč<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/> pristojnim pravosodnim organom. Iz tega je nedvomno mogoče sklepati o njihovi zgolj sodelovalni vlogi, ki nikakor ne zajema odločanja ali vodenja, gre za instrumentalno funkcijo, utrjeno z izrazi, uporabljenimi v odstavku 2 istega člena: naloge, ki jih centralni organ lahko opravlja, so administrativno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>pošiljanje<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>prejemanje<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/> evropskih nalogov za prijetje in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>vs[a] s tem povezan[a] uradn[a] korespondenc[a]<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Ob primerjavi teh nalog z nalogami, dodeljenimi pravosodnim organom (v skladu s členom 6(1) oziroma (2) je odreditveni organ <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>pristojen za <HT TYPE="ITALIC">odreditev</HT> evropskega naloga za prijetje<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/>, izvršitveni pa je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>pristojen za izvršitev evropskega naloga za prijetje<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/>), se izkaže, da lahko centralni organi opravljajo zgolj administrativne dejavnosti in da nimajo nobene pristojnosti dati potrebno pobudo za postopek, in sicer da zaženejo mehanizem odreditve ENP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Čeprav je zakonodajalec predvidel, da se v dialog med pravosodnimi organi, ki ga predvideva Okvirni sklep, vključi posebna vrsta upravnega organa, pa je njegova vloga zelo omejena: (a) na eni strani lahko sodeluje samo organ, ki ga izrecno določi država članica (ki mora o tem obvestiti Generalni sekretariat Sveta), in noben drug organ; (b) po drugi strani pa so naloge, ki jih lahko opravlja, omejene na administrativno podporo pravim organom odločanja, in sicer pravosodnim organom, ki morajo sprejeti odločitev, ali bodo odredili oziroma izvršili ENP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>To razlago je mogoče izpeljati tudi iz obrazložitve predloga Okvirnega sklepa.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej točko 41 teh sklepnih predlogov in tam navedeno opombo.</P></NOTE> V obrazložitvi po posameznih členih je v zvezi s trenutno obravnavanim členom 7 navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>se zgleduje po določbah Konvencije Evropske unije iz leta 1996 o izročitvi in po določbah Konvencije Evropske unije iz leta 2000 o <HT TYPE="ITALIC">medsebojni pomoči</HT> v kazenskih zadevah […], gre za praktično določbo, katere namen je <HT TYPE="ITALIC">olajšati prenos informacij</HT> med državami članicami […]<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/> in da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0082" REF.END="QE0082"/>[…] je vloga teh centralnih organov <HT TYPE="ITALIC">omogočiti državam članicam širjenje in izvršitev</HT> [ENP] [in] morajo zlasti zagotavljati prevajanje ter <HT TYPE="ITALIC">administrativno podporo pri izvrševanju</HT> nalogov<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Moj poudarek. Obrazložitev dopušča administrativno posredovanje v taksativno naštetih primerih: če mora v sistemu zadevne države članice upravni organ ugotoviti, ali oseba uživa imuniteto (člen 31); če obstajajo pomembni humanitarni razlogi, ki upravičujejo odlog izvršitve naloga (člen 38); ali za preučitev jamstev druge države članice, da ne bo uporabila dosmrtne zaporne kazni (člen 37).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Tretjič, tako oblikovan institucionalni ustroj ENP se najbolje prilega <HT TYPE="ITALIC">cilju</HT> uvedbe novega, poenostavljenega in učinkovitejšega sistema predaje oseb, ki so obsojene ali osumljene kršitve kazenskega zakona, s čimer se olajša in pospeši pravosodno sodelovanje zaradi prispevanja k uresničitvi cilja Unije, da postane območje svobode, varnosti in pravice, ki temelji na visoki stopnji zaupanja, ki mora obstajati med državami članicami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160524">24. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Dworzecki</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑108/16 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:346">EU:C:2016:346</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Dialog med pravosodnimi organi, katerim so v bistvu skupne ustavne značilnosti, da pripadajo pravosodni veji oblasti v svojih državah članicah, ter njihova zaveza, da bodo zagotavljali spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin iz člena 6 PEU, sta ključna elementa tega vzajemnega zaupanja. Bistvo tega dialoga je, da ni vmešavanja druge vrste organov, ki niso pravosodni organi, katerih morebitna naloga je lahko zgolj pomagati v okviru omejitev, zarisanih v členu 7 Okvirnega sklepa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Poleg tega, kot je že ugotovilo to Sodišče, se celoten postopek predaje med državami članicami, določen v Okvirnem sklepu, izvaja pod sodnim nadzorom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>_ Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130530">30. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>F.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑168/13 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:358">EU:C:2013:358</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Obstaja še dodatni argument v prid temu, da je v zvezi z ENP sodelovanje v kazenskih zadevah omejeno na pravosodne organe: materialna pravna podlaga samega Okvirnega sklepa, to je člen 31(1)(a) in (b) PEU. V različici navedene pogodbe, ki je veljala leta 2002,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>_ Člen 31(1)(a) je določal: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0083" REF.END="QE0083"/>[Skupni ukrepi na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah vključujejo:] olajševanje in pospeševanje sodelovanja pri postopkih in izvrševanju odločitev med pristojnimi ministrstvi in sodnimi ali drugimi primerljivimi organi držav članic, kjer je to primerno, pa tudi s sodelovanjem prek Eurojusta<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/>.</P></NOTE> je bilo celo navedeno, da je treba olajšati in pospeševati sodelovanja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0084" REF.END="QE0084"/>med pristojnimi ministrstvi in sodnimi ali drugimi primerljivimi organi<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/>. Ta določba pa je po sprejetju Lizbonske pogodbe prešla v PDEU in postala člen 82, katerega odstavek 1 je uvedel načelo vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb, točka (d) pa povzema vsebino prejšnjega člena 31(1)(a) PEU, vendar s pomembno spremembo, in sicer s črtanjem izrecne omembe ministrstev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>_ Člen 82(1)(d) PDEU določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0085" REF.END="QE0085"/>lažje sodelovanje med sodnimi ali drugimi enakovrednimi organi držav članic pri kazenskih postopkih in izvrševanju odločb<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/>.</P></NOTE> To spremembo je treba upoštevati pri razlagi Okvirnega sklepa v novem duhu, ki ta način sodelovanja v kazenskih zadevah še bolj omeji na področje pravosodja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Tako člen 30 PEU pred Lizbonsko pogodbo kot trenutno veljavni členi od 87 PDEU do 89 PDEU (ki so v poglavju 5 naslova V, naslovljenem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0086" REF.END="QE0086"/>Policijsko sodelovanje<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/>) urejajo policijsko sodelovanje, kamor bi se lahko umestili odnosi med švedsko policijo in policijo drugih držav članic. Določbe v zvezi z ENP, poleg drugih ukrepov, pa so umeščene v poglavje 4 istega naslova, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0087" REF.END="QE0087"/>Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="201C" ID="QE0087"/>.</P></NOTE> V zvezi s tem je treba omeniti ustaljeno sodno prakso Sodišča, v skladu s katero je treba besedilo sekundarnega prava Unije, kolikor je mogoče, razlagati tako, da je združljivo z določbami Pogodb.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150416">16. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Parlament/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑540/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:224">EU:C:2015:224</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>V okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah je Sodišče ugotovilo, da je Lizbonska pogodba bistveno spremenila institucionalni okvir in da je namen člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi v bistvu zagotovitev, da se bodo lahko akti, sprejeti v okviru tega sodelovanja, še naprej učinkovito uporabljali kljub spremembi institucionalnega okvira, ki ga ureja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibidem</HT>, točka 44.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Ta trditev, postavljena v okviru ničnostne tožbe, ne nasprotuje, ampak je celo v prid evolutivni razlagi Okvirnega sklepa, ki ga – čeprav je bil sprejet na predhodni pravni podlagi – uskladi z besedilom in cilji nove podlage; povedano drugače, še bolje ga uskladi z usmeritvijo, ki jo je zakonodajalec predvidel za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Če bi ta normativni akt še naprej razlagali izključno v duhu prejšnje pravne podlage, bi lahko obstajalo tveganje ohromitve pravnega reda, kar bi bilo v nasprotju s samo PDEU in poznejšo izrecno voljo zakonodajalca.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Ker v obravnavani zadevi organ, ki je odredil ENP, spada pod <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0088" REF.END="QE0088"/>policijo<QUOT.END REF.START="QS0088" CODE="201C" ID="QE0088"/>, ne da bi za njegovo odločitvijo stalo katero koli sodišče, je glede na zgornje premisleke logično, da nastane dvom, ali ima lahko policija naravo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0089" REF.END="QE0089"/>pravosodnega organa<QUOT.END REF.START="QS0089" CODE="201C" ID="QE0089"/> v smislu Okvirnega sklepa. Čeprav je res, da je policija eden od organov prisile države, običajno pod vodstvom nosilcev izvršilne veje oblasti, je vseeno dejstvo, da pogosto pomaga pravosodnim organom pri preiskavah kaznivih dejanj in včasih pri izvrševanju sodnih odločb. Vendar zaradi tega elementa sodelovanja ali pomoči še ne postane pravosodni organ.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Iz informacij, ki jih je poslala švedska policija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Naslednik NGPU.</P></NOTE> v odgovoru na vprašanja predložitvenega sodišča, je mogoče razbrati te značilnosti organa, ki je pooblaščen za odreditev ENP: (a) policija je represivni organ z obsežnimi pooblastili za ukrepanje; (b) navedeni organ od ministrstva za pravosodje ne prejema navodil v zvezi z ENP; (c) ni niti neposredno niti posredno povezan s sodiščem, ki je obsodilo iskano osebo; (d) na področju ENP deluje na predlog službe za izvrševanje kazenskih sankcij, vendar od nje ne dobiva navodil, in ima diskrecijsko pravico pri njihovi odreditvi; in (e) je na IPO,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>International Police Cooperation Division (kratica <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0090" REF.END="QE0090"/>IPO<QUOT.END REF.START="QS0090" CODE="201C" ID="QE0090"/> izhaja iz spisa, ki ga je Rechtbank Amsterdam predložilo Sodišču).</P></NOTE> ki je upravni pododdelek, sestavljen iz pravnikov, od katerih so samo trije pooblaščeni za podpis švedskih ENP, prenesel pooblastilo za odreditev ENP z namenom izvršitve pravnomočne sodbe, s katero je bila izrečena kazen zapora.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Glede na obvestilo, ki ga je švedska vlada poslala Svetu leta 2009 v zvezi s členom 6(3) omenjenega okvirnega sklepa, med vsemi temi značilnostmi največ zaskrbljenosti povzroča ravno določitev organa, pristojnega za odreditev ENP na podlagi švedskega zakona, ki je Okvirni sklep prenesel v nacionalno pravo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej točko 13 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Svet je namreč Švedski priporočil,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Evaluation report on the fourth round of mutual evaluations <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0091" REF.END="QE0091"/>the practical application of the European Arrest Warrant and corresponding surrender procedures between Member States<QUOT.END REF.START="QS0091" CODE="201C" ID="QE0091"/> (Dokument Sveta št. 9927/2/08 REV 2, str. 46).</P></NOTE> naj sprejme primerne ukrepe za zagotovitev, da bo v primeru izvrševanja kazni ENP odredil pravosodni organ oziroma da se ENP odredijo pod nadzorom pravosodnega organa v skladu z Okvirnim sklepom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Neupoštevanje tega priporočila oziroma negativen odgovor s strani švedske vlade je očiten glede na način izvajanja sistema ENP v njenem pravnem redu. Če povzamem,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej točko 13 in opombo 5 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> navedena vlada meni, da je pravilno, da se za izvršitev kazenske obsodilne sodbe, na podlagi katere se zahteva, da druga država preda obsojenca, ne zahteva, da mora ENP izhajati iz pravosodnega organa <HT TYPE="ITALIC">stricto sensu</HT>. Trdi nasprotno, da ker nacionalni sistem izvrševanja sodb, ki so jih izdala sodišča, podeljuje pristojnost drugi vrsti organov, ki niso nujno pravosodni organi, ni v nasprotju z Okvirnim sklepom, da ti organi, glede katerih prizna, da niso pravosodni organi, prav tako odrejajo ENP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju zgoraj navedenih premislekov menim, da institucionalni sistem, ki ga zagovarja švedska vlada, ni v skladu z Okvirnim sklepom. Lahko bi bil morda dopusten samo, če bi policija, ki odredi ENP za izvršitev sodbe, izpolnjevala spodaj navedene zahteve, za katere menim, da so nujne za vzdrževanje ravni sodnih jamstev, na katerih temelji sistem ENP: (a) delovati bi moralo po navodilih in pod nadzorom pravosodnega organa v smislu člena 6 Okvirnega sklepa in (b) ne bi smela imeti diskrecijske pravice niti polja proste presoje glede odreditve ENP ter bi morala ravnati v skladu z navodilom, ki ga je prejela od pravosodnega organa. Zadnjenavedeni organ pa bi se moral poleg tega v primeru dvomov glede naloga v okviru postopka predhodnega odločanja posvetovati s Sodiščem glede razlage Okvirnega sklepa.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Kakor izhaja iz spisa in pisnega stališča švedske vlade, švedska NGPU ne izpolnjuje teh zahtev. V državni strukturi ne spada pod pravosodje, in ker ni povezana s sodišči in državnim tožilstvom, ni potrebnega nadzora, ki bi ga nad odreditvijo ENP, v zvezi s katerimi ima NGPU diskrecijsko pravico, izvajal pravosodni organ.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Te ugotovitve ne omaja neodvisnost, ki jo policija lahko ima v razmerju do ministrstva za pravosodje in službe za izvrševanje kazenskih sankcij in socialno rehabilitacijo, od katerih ne prejema navodil. Menim, da ta značilnost ni pomembna v tem smislu, da bi policijo opredelili kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0092" REF.END="QE0092"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0092" CODE="201C" ID="QE0092"/>. V zvezi z diskrecijsko pravico, ki jo policija uživa pri odreditvi ENP, pa je ključno, da ji ni treba predlagati sodišču, ki je obsodilo iskano osebo, naj sprejme odločitev, niti mu poročati. Čeprav to okrepi njeno avtonomnost v razmerju do sodišča, ki je izreklo obsodilno sodbo, to prav tako kaže na neobstoj sodnega nadzora, kar je v nasprotju s sodno prakso, v skladu s katero se mora celoten postopek predaje med državami članicami, določen v Okvirnem sklepu, izvajati pod sodnim nadzorom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130530">30. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>F.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑168/13 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:358">EU:C:2013:358</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Nazadnje, avtonomija držav članic pomeni, da imajo potrebno diskrecijo, da v svojih nacionalnih pravnih redih določijo, katerim organom bodo podelile postopkovne pristojnosti (v tem primeru v zvezi z odreditvijo ENP). Kadar namreč na kakem področju ni predpisov Unije, mora v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pravni red vsake države članice določiti pristojna sodišča in urediti postopke s pravnimi sredstvi, katerih namen je varstvo pravic, ki jih pravo Unije podeljuje posameznikom, pod pogojem, da navedeni postopki niso manj ugodni od tistih, ki se nanašajo na podobna nacionalna pravna sredstva (načelo enakovrednosti), niti ne smejo biti urejeni tako, da dejansko onemogočajo ali otežujejo uveljavljanje pravic, ki jih daje pravni red Unije (načelo učinkovitosti).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Târșia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑69/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:662">EU:C:2015:662</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980915">15. septembra 1998</DATE>, <NAME.CASE>Ansaldo Energia in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑279/96, C‑280/96 in C‑281/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:403">EU:C:1998:403</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ki napotuje na pionirski sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19761216">16. decembra 1976</DATE>, <NAME.CASE>Rewe</NAME.CASE> (<NO.CASE>33/76</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:188">EU:C:1976:188</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0005">5</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Comet</NAME.CASE> (<NO.CASE>45/76</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:191">EU:C:1976:191</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter na sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19951214">14. decembra 1995</DATE>, <NAME.CASE>Peterbroeck</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑312/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:437">EU:C:1995:437</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0012">12</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Po odobritvi Okvirnega sklepa so nekatere države članice na podlagi člena 6(3) tega sklepa obvestile Generalni sekretariat Sveta, kateri organi so v skladu z nacionalnim pravom pristojni za odreditev ali izvršitev ENP, Švedska pa je med te organe vključila policijo (nacionalna generalna policijska uprava ali <HT TYPE="ITALIC">Rikspolisstyrelsen</HT>) v zvezi z ENP za izvršitev kazni zapora ali varnostnega ukrepa, vezanega na odvzem prostosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Ta obvestila s strogo pravnega vidika ne prejudicirajo skladnosti ukrepov posamezne države z vsebino Okvirnega sklepa niti niso pogoj zanjo. Navedena določba pooblašča države, da določijo oziroma izberejo med svojimi pravosodnimi organi tiste, ki bodo pristojni za izvrševanje ali odrejanje ENP, vendar jim ne dovoli, da bi pojem pravosodnega organa razširile na organe, ki ne uživajo tega statusa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah menim, da ne gre za pretirano poseganje v model, ki ga je v okviru svoje postopkovne avtonomije navedena država izbrala za izvrševanje sodb, če se zahteva (v skladu s priporočilom, ki ga je Svet dal švedski vladi), da država sprejme potrebne ukrepe, ker mora, če želi, da policija še naprej sodeluje pri ENP, to storiti tako, da bo policija ravnala v skladu z navodili in pod nadzorom pravega pravosodnega organa. Ta sprememba ne bi spodkopala temeljev njenega nacionalnega sistema in bi olajšala njegovo usklajevanje z ustrojem pravosodnega sodelovanja, ki ga na tem področju vzpostavlja Okvirni sklep.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Zato menim, da policija, ki ima taka pooblastila kot švedska NGPU, ni zajeta s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0093" REF.END="QE0093"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0093" CODE="201C" ID="QE0093"/> iz člena 6(1) Okvirnega sklepa, zaradi česar ENP, ki ga odredi ta organ, ni mogoče opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0094" REF.END="QE0094"/>sodno odločbo<QUOT.END REF.START="QS0094" CODE="201C" ID="QE0094"/> v smislu člena 1(1) navedenega okvirnega sklepa.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="13"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>V.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Omejitev časovnih učinkov sodbe Sodišča</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Nekatere vlade, ki so prišle na obravnavo, ter Komisija so Sodišču predlagale, naj omeji časovne učinke svoje sodbe, tako da bi se ta uporabljala samo za naprej, če bi v končni fazi odločilo, da ENP, ki jih odredi švedska NGPU, niso sodne odločbe (kar bi seveda preprečilo, da ga pravosodni organ izvršitvene države izvrši).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Menim, da temu predlogu ni treba ugoditi. Kot sem opozoril v drugih nedavnih sklepnih predlogih,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Predstavljeni <DATE ISO="20160713">13. julija 2016</DATE> v zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Eco-Emballages ter Melitta France in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑313/15 in C‑530/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:551">EU:C:2016:551</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> je splošno pravilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0095" REF.END="QE0095"/>razlaga posameznega pravila prava Unije, ki jo Sodišče poda pri izvrševanju pristojnosti na podlagi člena 267 PDEU, pojasnjuje in natančneje določa pomen in obseg tega pravila, kot bi se moralo razumeti in uporabljati vse od začetka njegove veljave. Iz tega izhaja, da sodišče pravilo, ki je bilo predmet takšne razlage, lahko in mora uporabiti tudi za pravna razmerja, nastala in oblikovana, preden je Sodišče odločilo o predlogu za sprejetje predhodne odločbe glede razlage, če so tudi sicer izpolnjeni pogoji za predložitev spora o uporabi omenjenega pravila pristojnemu sodišču<QUOT.END REF.START="QS0095" CODE="201C" ID="QE0095"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Menim, da v tej zadevi ni razlogov, da bi se odstopilo od tega pravila, saj:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče ni zastavilo nobenega vprašanja o časovnih učinkih sodbe Sodišča (natančneje, niti ni zastavilo vprašanja o njenih neposrednih posledicah za ENP), saj je svoje dvome omejilo na že preučena vprašanja.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>Sodišča vsake države morajo v vsakem primeru posebej presoditi, ali že odrejeni ENP izpolnjujejo merila, ki jih Sodišče določi v svoji sodbi, ki lahko vpliva tudi na še nerešene zadeve, še toliko bolj, če se odloča o odvzemu prostosti osebam, ki so trenutno v pridržanju in čakajo na predajo. Rešitev v vsakem posameznem primeru bo odvisna od spremenljivk, ki jih je trenutno težko predvideti, med drugimi, na primer, morebitna <HT TYPE="ITALIC">a posteriori</HT> odprava <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0096" REF.END="QE0096"/>napake<QUOT.END REF.START="QS0096" CODE="201C" ID="QE0096"/>, ki je bila podana pri prvotnem ENP.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>Nazadnje, v primeru že izvedenih predaj (glede katerih je bila Komisija najbolj zaskrbljena), bo spet naloga nacionalnih sodišč, da presodijo, kako na te predaje vpliva sodba Sodišča, pri čemer pa ne bodo smela spregledati zahtev, ki so lastne načelu pravnomočnosti.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>VI.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Glede na zgoraj predstavljene premisleke Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je zastavilo Rechtbank Amsterdam (sodišče prve stopnje v Amsterdamu, Nizozemska), odgovori:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0097" REF.END="QE0097"/>1.</NO.P><TXT>Pojma <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0098" REF.END="QE0098"/>sodna odločba<QUOT.END REF.START="QS0098" CODE="2018" ID="QE0098"/> in <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0099" REF.END="QE0099"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0099" CODE="2018" ID="QE0099"/>, ki sta omenjena v členu 1(1) oziroma v členu 6(1) Okvirnega sklepa Sveta z dne <DATE ISO="20020613">13. junija 2002</DATE> o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (2002/584/PNZ), kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne <DATE ISO="20090226">26. februarja 2009</DATE>, sta avtonomna pojma prava Unije in ju je treba razlagati enotno v celotni Evropski uniji.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Policija, ki ima taka pooblastila kot švedska nacionalna generalna policijska uprava, ne izpolnjuje zahtev, ki so potrebne, da se opredeli kot <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0100" REF.END="QE0100"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0100" CODE="2018" ID="QE0100"/> v smislu člena 6(1) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ, evropski nalog za prijetje, ki ga je v obravnavanem primeru odredil ta organ, pa ni <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0101" REF.END="QE0101"/>sodna odločba<QUOT.END REF.START="QS0101" CODE="2018" ID="QE0101"/> v smislu člena 1(1) navedenega Okvirnega sklepa.<QUOT.END REF.START="QS0097" CODE="201C" ID="QE0097"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>