<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑239/14</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62014CC0239</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:531">EU:C:2015:531</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>10</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>10</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI P. CRUZA VILLALÓNA – ZADEVA C‑239/14</P><P>TALL</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Pedra Cruza Villalóna,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20150903">3. septembra 2015</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: španščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P>Zadeva C‑239/14</P><P>Abdoulaye Amadou Tall</P><P>proti</P><P>Centre public d’action sociale de Huy (CPAS de Huy)</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal du travail de Liège (Division Huy) (delovno sodišče v Liegu, oddelek Huy) (Belgija))</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Območje svobode, varnosti in pravice</KEYWORD><KEYWORD>Meje, azil in priseljevanje</KEYWORD><KEYWORD>Politika priseljevanja</KEYWORD><KEYWORD>Ponovne prošnje za azil</KEYWORD><KEYWORD>Člen 39 Direktive 2005/85/ES</KEYWORD><KEYWORD>Člen 47 LEUTP</KEYWORD><KEYWORD>Naknadne prošnje za azil</KEYWORD><KEYWORD>Zavrnitev</KEYWORD><KEYWORD>Pravica do učinkovitega pravnega sredstva</KEYWORD><KEYWORD>Nesuspenzivno pravno sredstvo</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Sodišču je bilo v zvezi s pravnim sredstvom zoper neobravnavanje ponovne prošnje za azil znova postavljeno vprašanje za predhodno odločanje o razlagi člena 39 Direktive 2005/85/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne <DATE ISO="20051201">1. decembra 2005</DATE> o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="326" PAGE.FIRST="13" DATE.PUB="2005">UL L 326, str. 13</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>; o tem se je v sodbi v zadevi Abdida<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE> (<NO.CASE>C‑562/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2453">EU:C:2014:2453</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> veliki senat Sodišča opredelil na način, iz katerega bi bile razvidne smernice za odgovor na vprašanje predložitvenega sodišča. Vendar je bila nacionalna zakonodaja, ki je upoštevna v postopku v glavni stvari, predmet spremembe, s katero so bila – z retroaktivnim učinkom – pravna sredstva zoper zavrnitev naknadnih prošenj za azil urejena enako kot pravna sredstva zoper zavrnitev prve prošnje. To je po mojem mnenju povzročilo, da je obravnavano vprašanje za predhodno odločanje postalo povsem brezpredmetno, zaradi česar ni primerno, da se nanj poda vsebinski odgovor.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Direktiva 2005/85</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 15 Direktive 2005/85 je navedeno: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>Če prosilec vloži naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali navedbe, bi bila zahteva, da države članice ponovno izpeljejo celoten postopek, nesorazmerna. V teh primerih bi morala imeti država članica možnost izbire med postopki, ki vključujejo izjeme od jamstev, ki so sicer zagotovljena prosilcu.<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 27 te direktive je navedeno: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>V skladu s temeljnim načelom prava Skupnosti je, da je zoper odločbe v zvezi s prošnjami za azil in z odvzemom statusa begunca na razpolago učinkovito pravno sredstvo pred sodiščem države članice v smislu člena 234 Pogodbe. Učinkovitost pravnega sredstva, tudi kar zadeva preučitev pomembnih dejstev, je odvisna od celotnega upravnega in sodnega sistema posamezne države članice.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 32 Direktive 2005/85 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="032.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Kadar oseba, ki je zaprosila za azil v državi članici, poda naknadne navedbe ali vloži naknadno prošnjo v isti državi članici, lahko ta država članica obravnava te naknadne navedbe ali elemente naknadne prošnje v okviru obravnavanja predhodne prošnje ali v okviru pregleda ali odločanja o pritožbi na odločbo, v kolikor lahko pristojni organi v teh postopkih upoštevajo in obravnavajo vse elemente naknadnih navedb ali naknadnih prošenj.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="032.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Poleg tega lahko države članice uporabijo poseben postopek iz odstavka 3, če oseba vloži naknadno prošnjo za azil:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>potem ko je bila njena predhodna prošnja umaknjena ali je od nje odstopila v skladu s členoma 19 ali 20;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>po izdaji odločbe o predhodni prošnji. Države članice se lahko odločijo tudi, da ta postopek uporabijo šele po izdaji dokončne odločbe.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="032.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Naknadna prošnja za azil je najprej predmet predhodne obravnave o tem, ali so se po umiku predhodne prošnje ali po izdaji odločbe v zvezi s prošnjo iz odstavka 2(b) tega člena pojavili ali bili s strani prosilca navedeni novi elementi ali ugotovitve v zvezi z vprašanjem, ali prosilec izpolnjuje pogoje za status begunca v skladu z Direktivo 2004/83/ES.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="032.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Če se po predhodni obravnavi iz odstavka 3 tega člena pojavijo ali so s strani prosilca navedeni novi elementi, ki pomembno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za status begunca v skladu z Direktivo 2004/83/ES, se obravnavanje prošnje nadaljuje v skladu s Poglavjem II.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="032.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice lahko v skladu z nacionalno zakonodajo nadaljujejo z obravnavanjem naknadne prošnje, kadar obstajajo drugi razlogi, na podlagi katerih je treba primer ponovno odpreti.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="032.006"><NO.PARAG>6.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice se lahko odločijo, da nadaljujejo z obravnavanjem samo, če zadevni prosilec brez svoje krivde v predhodnem postopku ni mogel uveljaviti okoliščin iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena, zlasti z uveljavljanjem svoje pravice do učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členom 39.</ALINEA></PARAG><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>.</P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 34(2) Direktive 2005/85 določa, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>[d]ržave članice lahko v nacionalnem pravu določijo pravila o predhodni obravnavi v skladu s členom 32,<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> in nato precizira, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>[t]i pogoji prosilcu za azil ne smejo onemogočiti dostopa do novega postopka, niti ne povzročiti dejanskega izničenja ali resne okrnjenosti tega dostopa.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 39 te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="039.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Države članice zagotovijo, da ima prosilec za azil pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>iii)</NO.P><TXT>[odločbo] o tem, da se v skladu s členom 36 obravnavanje ne opravi;</TXT></NP></ITEM></LIST><?PAGE NO="3"?><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>c)</NO.P><TXT>odločbo v skladu s členoma 32 in 34, da se naknadna prošnja ne bo obravnavala;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="039.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice predvidijo roke in druga potrebna pravila za uveljavljanje pravice prosilca do učinkovitega pravnega sredstva v skladu z odstavkom 1.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="039.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA><P>Države članice, kadar je primerno, predvidijo v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi pravila glede:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>vprašanja, ali ima pravno sredstvo v skladu z odstavkom 1 za posledico, da prosilec lahko ostane v zadevni državi članici do odločitve o pravnem sredstvu;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>možnosti pravnega sredstva ali zaščitnih ukrepov, kadar pravno sredstvo v skladu z odstavkom 1 nima za posledico, da prosilec lahko ostane v zadevni državi članici do odločitve o pravnem sredstvu. Države članice lahko predvidijo tudi pravno sredstvo po uradni dolžnosti […]<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Direktiva 2013/32/EU<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE> o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="180" PAGE.FIRST="60" DATE.PUB="2013">UL L 180, str. 60</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 41 Direktive 2013/32 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="041.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Države članice lahko predvidijo izjemo glede pravice ostati na njihovem ozemlju, kadar oseba:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>vloži prvo naknadno prošnjo, katere obravnavanje se v skladu s členom 40(5) ne nadaljuje, samo zato da bi odložila ali onemogočila izvršitev odločbe, na podlagi katere bi morala biti ta oseba odstranjena, ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>po izdaji dokončnega sklepa o nedopustnosti prve naknadne prošnje v skladu s členom 40(5) ali dokončne odločbe o zavrnitvi te prošnje kot neutemeljene poda drugo naknadno prošnjo v isti državi članici.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA><ALINEA>Države članice lahko predvidijo takšno izjemo le, kadar organ za presojo meni, da odločba o vrnitvi ne bo povzročila neposrednega ali posrednega vračanja, s katerim bi bile kršene mednarodne obveznosti in obveznosti Unije te države članice.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="041.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>V primerih iz odstavka 1 lahko države članice tudi:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>c)</NO.P><TXT>odstopajo od člena 46(8)<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 46 Direktive 2013/32 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="046.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Države članice zagotovijo, da imajo prosilci pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>odločbo, izdano v zvezi z njegovo prošnjo za mednarodno zaščito, vključno z odločbo:</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>i)</NO.P><TXT>o neutemeljenosti prošnje v zvezi s statusom begunca in/ali subsidiarne zaščite,</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="4"?><ITEM><NP><NO.P>ii)</NO.P><TXT>o nedopustnosti prošnje v skladu s členom 33(2),</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>iii)</NO.P><TXT>sprejeto na meji ali v tranzitnih območjih države članice, kot je opisano v členu 43(1);</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>iv)</NO.P><TXT>ne opravi obravnavanja na podlagi člena 39;</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>zavrnitev ponovne uvedbe postopka obravnavanja prošnje po njegovi prekinitvi v skladu s členoma 27 in 28;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>c)</NO.P><TXT>odločbo o odvzemu mednarodne zaščite v skladu s členom 45.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="046.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice zaradi spoštovanja odstavka 1 zagotovijo, da učinkovito pravno sredstvo vsaj v pritožbenih postopkih pred sodiščem prve stopnje zagotavlja podrobno in <HT TYPE="ITALIC">ex nunc</HT> presojo dejstev in pravnih vprašanj, po potrebi vključno s presojo potreb po mednarodni zaščiti v skladu z Direktivo 2011/95/EU.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="046.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice določijo razumne roke in druga potrebna pravila za uveljavljanje pravice prosilca do učinkovitega pravnega sredstva v skladu z odstavkom 1. Roki prosilcem ne smejo onemogočiti ali pretirano otežiti takega uveljavljanja.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="046.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Brez poseganja v odstavek 6 države članice prosilcem dovolijo, da ostanejo na njihovem ozemlju do izteka roka, v katerem lahko uveljavljajo svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva in, če so tako pravico v tem roku uveljavljali, pa do zaključka postopka s pravnim sredstvom.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="046.006"><NO.PARAG>6.</NO.PARAG><ALINEA><P>V primeru odločbe:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>o očitni neutemeljenosti prošnje v skladu s členom 32(2) ali odločbe o neutemeljenosti prošnje po obravnavi v skladu s členom 31(8) […];</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>o nedopustnosti prošnje v skladu s členom 33(2)(a), (b) ali (d);</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>c)</NO.P><TXT>o zavrnitvi nadaljevanja obravnavanja prosilčeve zadeve, ki je bilo prekinjeno v skladu s členom 28, ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>d)</NO.P><TXT>o neobravnavanju ali nepopolnem obravnavanju prošnje v skladu s členom 39,</TXT></NP></ITEM></LIST><P>sodišče na podlagi prošnje prosilca ali na lastno pobudo odloči o pravici prosilca, da ostane na ozemlju države članice, če zaradi take odločitve prosilcu preneha pravica ostati v državi članici, in kadar v takih primerih v nacionalnem pravu ni predvidena pravica ostati v državi članici do zaključka postopka s pravnim sredstvom.</P></ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="046.008"><NO.PARAG>8.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice prosilcu dovolijo, da ostane na njihovem ozemlju do zaključka postopka iz odstavkov 6 in 7, v katerem se odloča, ali lahko ostane na njihovem ozemlju.</ALINEA></PARAG><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>.</P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Nacionalno pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 6(1) zakona z dne <DATE ISO="20070112">12. januarja 2007</DATE> o sprejemu prosilcev za azil (v nadaljevanju: zakon o sprejemu) določa, da se <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>[b]rez poseganja v člene 4, 4/1 in 35/2 tega zakona materialna pomoč odobri vsakemu prosilcu za azil od vložitve prošnje do konca trajanja postopka. Če se postopek konča s sprejetjem zavrnitvene odločbe, materialna pomoč preneha ob izteku roka za izvršitev odločbe o vrnitvi, vročene prosilcu za azil […]<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>V skladu s členom 4 zakona o sprejemu <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>[l]ahko agencija odloči – s posebej obrazloženo odločbo – da prosilec za azil, ki vloži drugo prošnjo za azil, med obravnavo te prošnje ne more uživati ugodnosti iz člena 6(1) tega zakona, dokler Urad za tujce spisa ne posreduje Komisariatu za begunce in osebe brez državljanstva […]<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 57(2) organskega zakona z dne <DATE ISO="19760708">8. julija 1976</DATE> o javnih centrih za socialno ukrepanje (v nadaljevanju: zakon o CPAS) določa, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>[…] [z] izjemo nujne zdravstvene pomoči socialna pomoč, odobrena tujcu, ki je bil ob vročitvi izvršljive odločbe o vrnitvi do nje dejansko upravičen, preneha na dan, ko tujec dejansko zapusti ozemlje, najpozneje pa na dan izteka roka, ki je določen v odločbi o vrnitvi. […]<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>V skladu s členom 39/1 zakona z dne <DATE ISO="19801215">15. decembra 1980</DATE> o vstopu na ozemlje, prebivanju, nastanitvi in ostranitvi tujcev (v nadaljevanju: zakon iz leta 1980) v različici, ki se uporabi za spor v glavni stvari, v povezavi s členi 39/2(1)(3), 39/76, 39/82(4)(2) in 57/6/2 tega zakona se zoper neobravnavanje ponovne prošnje za azil lahko vložita le tožba za razglasitev ničnosti in predlog za izredno odložitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Na podlagi zakona z dne <DATE ISO="20140410">10. aprila 2014</DATE> o različnih določbah v zvezi s postopkom pred svetom za pravdne zadeve za tujce in Conseil d’État (v nadaljevanju: zakon iz leta 2014) so pravna sredstva zoper zavrnitve naknadnih prošenj za azil od uveljavitve tega zakona <DATE ISO="20140531">31. maja 2014</DATE> suspenzivna in obravnavana v postopkih, v katerih se odloča z neomejeno pristojnostjo. V skladu s prehodnimi določbami zakona iz leta 2014 se nova zakonska ureditev uporabi tudi za pravna sredstva, ki so bila vložena pred uveljavitvijo zakona iz leta 2014 in o katerih še ni bilo dokončno odločeno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Abdoulaye Amadou Tall, senegalski državljan, je vložil prošnjo za azil v Belgiji, ki je bila zavrnjena z odločbo z dne <DATE ISO="20131112">12. novembra 2013</DATE>. Zoper to odločbo je vložil tožbo pri Conseil d’État, ki jo je to s sodbo z dne <DATE ISO="20140110">10. januarja 2014</DATE> razglasilo za nedopustno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Druga prošnja za azil, vložena <DATE ISO="20140116">16. januarja 2014</DATE>, na podlagi sklepa z dne <DATE ISO="20140123">23. januarja 2014</DATE> Generalnega komisariata za begunce in osebe brez državljanstva ni bila sprejeta v obravnavo; A. A. Tallu je bila <DATE ISO="20140210">10. februarja 2014</DATE> vročena odločba o vrnitvi, s katero mu je bilo naloženo, naj zapusti ozemlje Belgije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>A. A. Tall je od Centre Public d’Action Sociale v mestu Huy (v nadaljevanju: CPAS Huy) od <DATE ISO="20110317">17. marca 2011</DATE> prejemal socialno pomoč. Ker druga prošnja za azil ni bila sprejeta v obravnavo, je CPAS Huy sklenilo, da se mu ta pomoč odvzame z učinkom od <DATE ISO="20140110">10. januarja 2014</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>A. A. Tall je vložil dve tožbi. Prva je bila tožba z dne <DATE ISO="20140219">19. februarja 2014</DATE> zoper neobravnavanje njegove druge prošnje za azil. Z drugo tožbo z dne <DATE ISO="20140227">27. februarja 2014</DATE> zoper sklep CPAS Huy pa je grajal različno obravnavo pravnih sredstev zoper neobravnavanje prošenj za azil glede na to, ali gre za prvo prošnjo ali naknadne prošnje, in trdil, da prosilec v drugem od teh primerov nima učinkovitega pravnega sredstva.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Tribunal du travail de Liège (division Huy) (delovno sodišče v Liegu, oddelek Huy) je z odločbo, katere datum ni naveden, ugodilo tožbi zoper sklep CPAS, ker je menilo, da se odvzem socialne pomoči lahko odredi le od izteka roka za prostovoljno odstranitev, določenega v odločbi o vrnitvi. CPAS Huy je zato naložilo, naj A. A. Tallu izplača socialno pomoč za obdobje od <DATE ISO="20140110">10. januarja 2014</DATE> do <DATE ISO="20140217">17. februarja 2014</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>V zvezi s socialno pomočjo za obdobje od <DATE ISO="20140218">18. februarja 2014</DATE> pa Tribunal du travail (delovno sodišče) meni, da lahko A. A. Tall zoper sklep o neobravnavanju druge prošnje vloži samo tožbo za razglasitev ničnosti in predlog za izredno odložitev; ti pravni sredstvi pa naj ne bi zadostovali za zagotovitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj med odločanjem v teh sodnih postopkih vlagatelj pravnega sredstva nima niti pravice do prebivanja niti pravice do materialne pomoči.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>V tem okviru je Tribunal du travail (delovno sodišče) postavilo to vprašanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>V skladu s členom 39/1 zakona z dne <DATE ISO="19801215">15. decembra 1980</DATE> o vstopu na ozemlje, prebivanju, nastanitvi in odstranitvi tujcev v povezavi s členi 39/2(1)(3), 39/76, 39/82(4)(2)(d) in 57/6/2 tega zakona se zoper neobravnavanje ponovne prošnje za mednarodno zaščito lahko vložita le tožba za razglasitev ničnosti in predlog za izredno odložitev. Ali ti pravni sredstvi, ker se o njiju ne odloča z neomejeno pristojnostjo in ker ne odložita izvršitve, pri čemer prosilec med njunim obravnavanjem ni upravičen do dovoljenja za prebivanje niti do materialne pomoči, izpolnjujeta zahteve iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 39 Direktive Sveta 2005/85/ES z dne <DATE ISO="20051201">1. decembra 2005</DATE> o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah, ki določata pravico do učinkovitega pravnega sredstva?<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče meni, da A. A. Tall v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za ta primer, od <DATE ISO="20140218">18. februarja 2014</DATE> ni več upravičen do materialne pomoči, do katere je imel dotlej pravico kot prosilec za azil. Ta posledica je eden od učinkov tožb zoper zavrnitev druge prošnje za azil, ki se v tem pogledu razlikujejo od tožb zoper zavrnitev prve prošnje za azil; zaradi tega so lahko osebe, ki izpodbijajo zavrnitev naknadnih prošenj za azil, v primerjavi z osebami, ki izpodbijajo zavrnitev prve prošnje, obravnavane diskriminatorno in se jim poleg tega krši pravica do učinkovitega pravnega sredstva, saj jim je odvzeta pravica do prebivanja in materialne pomoči, ki je nujna za vložitev zadevnega pravnega sredstva.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Postopka so se udeležili A. A. Tall, CPAS Huy, Agence Fédérale pour l’Accueil des Demandeurs d’Asile (v nadaljevanju: Fedasil), belgijska in madžarska vlada ter Komisija. Vse udeleženke razen madžarske vlade in CPAS Huy so se udeležile obravnave <DATE ISO="20150506">6. maja 2015</DATE>, na kateri jih je Sodišče pozvalo, naj se opredelijo glede morebitnega vpliva zadeve Abdida<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑562/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2453">EU:C:2014:2453</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> na odgovor na vprašanje predložitvenega sodišča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>V –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Trditve</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>A. A. Tall trdi, da se pravnim sredstvom, ki ga je v skladu z belgijskem pravu mogoče vložiti zoper zavrnitev naknadnih prošenj za azil, niso zajamčena zagotovila učinkovitosti, zahtevana s členom 47 Listine in členom 39 Direktive 2005/85, torej suspenzivnost, odločanje z neomejeno pristojnostjo in praktična dostopnost.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Tako naj bi presodilo belgijsko ustavno sodišče v sodbi št. 1/2014 z dne <DATE ISO="20140116">16. januarja 2014</DATE>, zaradi katere je nacionalni zakonodajalec sprejel zakon iz leta 2014, v skladu s katerim so od <DATE ISO="20140531">31. maja 2014</DATE> pravna sredstva zoper zavrnitve naknadnih prošenj za azil suspenzivna in se o njih odloča z neomejeno pristojnostjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>A. A. Tall na vprašanje v zvezi z upoštevnostjo sodne prakse iz zadeve Abdida za obravnavani primer odgovarja pritrdilno v smislu, da sta glede na to sodno prakso s pravom Unije nezdružljiva tako zakonodaja, ki se je uporabljala pred uveljavitvijo zakona iz leta 2014, kot sam zakon iz leta 2014.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>CPAS Huy trdi, da je zaradi zakona iz leta 2014 vprašanje za predhodno odločanje postalo brezpredmetno, saj se na podlagi njegovih prehodnih določb nova ureditev uporabi tudi za pravna sredstva, ki so bila – tako kot tožba, ki jo je vložil A. A. Tall – vložena pred uveljavitvijo tega zakona in o katerih še ni bilo dokončno odločeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Z mnenjem CPAS Huy se strinjata Fedasil in belgijska vlada; slednja trdi, da bi bilo treba v skladu s sodno prakso Sodišča vprašanje za predhodno odločanje zavreči. Poleg tega navaja, da je bil A. A. Tall <DATE ISO="20140704">4. julija 2014</DATE> povabljen, naj vloži novo tožbo, ki bo obravnavana v skladu z zakonom iz leta 2014, pri čemer je bil obveščen, da se bo, če nove tožbe ne bo vložil, ta, o kateri še ni bilo odločeno, v vsakem primeru prav tako obravnavala v skladu z zakonom iz leta 2014.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Belgijska vlada meni, da sodna praksa iz zadeve Abdida ne more biti upoštevna za obravnavani primer, saj v navedeni zadevi predmet razprave ni bila Direktiva 2005/85, ampak tako imenovana <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>Direktiva o vračanju<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE> o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="348" PAGE.FIRST="98" DATE.PUB="2008">UL L 348, str. 98</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>, A. A. Tall pa je bil in ostaja prosilec za azil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Madžarska vlada trdi, da sporna nacionalna zakonodaja ni nezdružljiva s pravom Unije. Meni, da A. A. Tallu zaradi lastnosti zadevnega pravnega sredstva ni odvzeto učinkovito pravno sredstvo, pri čemer je treba upoštevati, da – kot je bilo ugotovljeno v zadevi Samba Diouf<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Zadeva <REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑69/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:524">EU:C:2011:524</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> – pomenijo postopki, določeni z Direktivo 2005/85, minimalne standarde in da imajo države članice pri prilagoditvi tega standarda posebnostim nacionalnega prava polje proste presoje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Madžarska vlada poleg tega trdi, da Direktiva 2013/32 vsebuje natančnejše določbe o pravici do učinkovitega pravnega sredstva v zvezi z naknadnimi prošnjami za azil in določa pravila, ki po mnenju te vlade potrjujejo poseben značaj, ki ga imajo – glede ureditve pravnih sredstev – naknadne prošnje v primerjavi s prvimi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Komisija se je glede vsebinskega vprašanja opredelila podredno in opozorila, da se po njenem mnenju sodna praksa iz točke 61 sodbe Samba Diouf<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Zadeva <REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑69/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:524">EU:C:2011:524</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> lahko v celoti uporabi za primer predhodne obravnave naknadne prošnje in odločbe o neobravnavanju te prošnje zaradi razlogov iz člena 32(3) in (4) Direktive 2005/85. Komisija meni, da mora imeti nacionalno sodišče zaradi učinkovitosti postopka s pravnim sredstvom možnost nadzora zakonitosti – z vidika dejstev in prava – odločbe, tako da preveri utemeljenost razlogov, na podlagi katerih je pristojni upravni organ razsodil, da je prošnja neutemeljena ali da pomeni zlorabo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Čeprav Komisija priznava razlike v položajih M. Abidide in A. A. Talla, meni, da se načela, ki jih je Sodišče uporabilo za rešitev zadeve Abdida, lahko uporabijo za rešitev obravnavanega primera.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Komisija v zvezi s suspenzivnim učinkom pravnega sredstva navaja, da je na podlagi člena 39(3)(a) in (b) Direktive 2005/85 državam članicam prepuščeno, da opredelijo pravila, skladna z njihovimi mednarodnimi obveznostmi, in pri tem odločijo, ali pravno sredstvo zoper zavrnitev naknadne prošnje ima samodejen suspenziven učinek ali ne. Komisija meni, da je nesamodejnost suspenzivnosti upravičena z dejstvom, da je bila v zvezi s prosilčevo prošnjo za azil že opravljena prva popolna obravnava v okviru rednega postopka in so mu bila ob tem na voljo vsa pravna sredstva zoper zavrnitev te prošnje, pri čemer gre pri naknadnih prošnjah zgolj za predložitev upoštevnih elementov ali podatkov, ki jih ni bilo mogoče navesti v prvi prošnji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Vendar bi se moralo polje proste presoje, priznano državam članicam, razlagati ob upoštevanju člena 47 Listine in načel sodne prakse. V zvezi s tem Komisija opozarja, da je Evropsko sodišče za človekove pravice poudarilo, da mora biti pravno sredstvo zoper odločbo o odstranitvi v primeru nevarnosti kršitve člena 3 Evropske konvencije o človekovih pravicah, če naj bo učinkovito, načeloma suspenzivno, čeprav je priznalo, da v določenih okoliščinah suspenzivnost ni samodejna, to je, da ni določena v zakonu, ampak o tem odloči pristojno sodišče. Ta sodna praksa je po mnenju Komisije vključena v člen 46 Direktive 2013/32, zaradi česar predlaga, naj se člen 39 Direktive 2005/85 razlaga v skladu z omenjeno določbo in se torej ugotovi, da države članice lahko določijo, da pravno sredstvo zoper neobravnavanje naknadne prošnje za azil nima suspenzivnega učinka, če to ne pomeni nastanka nevarnosti odstranitve, o čemer mora imeti možnost presoditi sodišče na predlog prosilca ali po uradni dolžnosti, s tem da mora biti prosilcu dovoljeno prebivanje na ozemlju do zaključka postopka.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>VI –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>CPAS Huy, Fedasil, belgijska vlada in Komisija menijo, da je zaradi spremembe nacionalne zakonodaje, do katere je prišlo po predložitvi vprašanja za predhodno odločanje, to postalo brezpredmetno. Uveljavitev zakona iz leta 2014 je po njihovem mnenju povzročila brezpredmetnost vprašanja za predhodno odločanje zato, ker imajo na podlagi spremembe, izvedene z omenjenim zakonom, pravna sredstva zoper neobravnavanje naknadnih prošenj za azil zdaj suspenzivni učinek, kar prav tako pomeni ohranitev materialne pomoči za čas trajanja postopka. Poleg tega se v skladu s prehodnimi določbami zakona iz leta 2014 nova ureditev uporabi tudi za pravna sredstva, o katerih ob uveljavitvi zakona še ni bilo odločeno. A. A. Tallu je bila, kot je navedla belgijska vlada, dejansko ponujena možnost, da po uveljaviti zakona iz leta 2014 vloži novo tožbo, pri čemer je bil opozorjen, da se bo v nasprotnem primeru tožba, ki jo je vložil pred uveljavitvijo omenjenega zakona in o kateri še ni bilo odločeno, v vsakem primeru obravnavala v skladu z novo ureditvijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Sodišče je predložitveno sodišče pozvalo, naj se opredeli glede posledic, ki jih ima nova zakonodaja za postopek v glavni stvari. Tribunal du travail (delovno sodišče v Liegu) je <DATE ISO="20150119">19. januarja 2015</DATE> odgovorilo, da spor glede obdobja od <DATE ISO="20140218">18. februarja 2014</DATE> do <DATE ISO="20140531">31. maja 2014</DATE> še ni razrešen in da ne umika svojega predloga za sprejetje predhodne odločbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Dobeseden odgovor sodišča je bil: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>Tribunal du travail de Liège – division Huy mora o sporu še vedno odločiti v delu, ki se nanaša na obdobje od <DATE ISO="20140218">18. februarja 2014</DATE> do <DATE ISO="20140531">31. maja 2014</DATE>, ko je začel veljati zakon z dne <DATE ISO="20140410">10. aprila 2014</DATE>. Na obravnavi <DATE ISO="20141105">5. novembra 2014</DATE> je bilo sklenjeno, da se zadeva ponovno vpiše na seznam nerešenih zadev, odločanje v njej pa prekine do sprejetja odločbe Sodišča Evropske unije<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča iz besedila in sistematike člena 267 PDEU izhaja, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>postopek predhodnega odločanja predpostavlja, da mora pred nacionalnimi sodišči dejansko potekati spor, v okviru katerega se od teh sodišč zahteva, da izdajo odločbo, v kateri bo mogoče upoštevati predhodno odločbo Sodišča<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Zadeva <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Di Donna</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑492/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:428">EU:C:2013:428</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ob napotilu na sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>v zadevi García Blanco</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑225/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:34">EU:C:2005:34</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in tam navedena sodna praksa).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Res je da, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>v okviru sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči na podlagi člena 267 PDEU le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločitev, ob upoštevanju posebnosti zadeve presodi potrebo po izdaji predhodne odločbe, da bi lahko izdalo sodbo, in tudi ustreznost vprašanj, ki jih predloži Sodišču<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Di Donna (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑492/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:428">EU:C:2013:428</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Vendar prav tako drži, da se je v obravnavanem primeru težko ne strinjati s presojo CPAS Huy, Fedasil, belgijske vlade in Komisije, da je vprašanje predložitvenega sodišča postalo hipotetično, saj ima A. A. Tall zdaj pravico do pravnega sredstva z lastnostmi, ki jih je zahteval za pravno sredstvo, ki ga je vložil pred uveljavitvijo zakona iz leta 2014, torej do pravnega sredstva, ki je suspenzivno, o katerem se odloča z neomejeno pristojnostjo in katerega učinkovitost je podprta s tem, da ima vlagatelj med njegovo obravnavo možnost dostopa do materialne pomoči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>V skladu s spremembo zakonodaje, opravljeno z zakonom iz leta 2014, imajo namreč pravna sredstva zoper neobravnavanje naknadnih prošenj za azil od uveljavitve omenjenega zakona <DATE ISO="20140531">31. maja 2014</DATE> suspenzivni učinek, o njih pa se odloča z neomejeno pristojnostjo, pri čemer je vlagateljem med trajanjem postopka zagotovljena materialna pomoč. Ta nova ureditev se ne uporabi le za prošnje, vložene po <DATE ISO="20140531">31. maju 2014</DATE>, ampak tudi – na podlagi prehodnih določb zakona iz leta 2014 –za te, ki so se na ta datum obravnavale v skladu s prejšnjo ureditvijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Zato je vprašanje, ki ga je postavilo Tribunal du travail (delovno sodišče), torej, ali je s pravom Unije združljiva zakonska ureditev, ki se je uporabljala pred uveljavitvijo zakona iz leta 2014, postalo povsem neupoštevno, saj se ta ureditev za postopek v glavni stvari več ne more uporabiti. Tožba, ki jo je vložil A. A. Tall in o kateri je v tem postopku treba odločiti, se mora v skladu z določbami zakona iz leta 2014 zdaj obravnavati kot suspenzivno pravno sredstvo, o katerem se odloča z neomejeno pristojnostjo, pri čemer ima A. A. Tall po potrebi med trajanjem postopka pravico do primerne materialne pomoči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Kljub takemu položaju Tribunal du travail (delovno sodišče) vztraja pri stališču, da je vprašanje upoštevno. Vendar v zvezi s tem ni podalo nobenega razloga, ampak se je omejilo na navedbo, da mora o sporu še vedno odločiti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>v delu, ki se nanaša na obdobje od <DATE ISO="20140218">18. februarja 2014</DATE> do <DATE ISO="20140531">31. maja 2014</DATE>, ko je začel veljati zakon z dne <DATE ISO="20140410">10. aprila 2014</DATE><QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, in da je sklenilo odločanje prekiniti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>do sprejetja odločbe Sodišča Evropske unije<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Pri prizadevanju, da bi razumeli razloge, ki bi lahko bili podlaga za odločitev predložitvenega sodišča, bi se bilo morda mogoče opreti na podatek, da je A. A. Tall ostal brez materialne pomoči, ki bi mu pripadala v obdobju od <DATE ISO="20140218">18. februarja 2014</DATE> do <DATE ISO="20140531">31. maja 2014</DATE>, torej v vmesnem razdobju pred uveljavitvijo zakona iz leta 2014, pri čemer pa retroaktivnost omenjenega zakona morda ne učinkuje v takem obsegu, da bi bila za osebe, ki so pravno sredstvo vložile v skladu z ureditvijo, ki se je uporabljala do <DATE ISO="20140531">31. maja 2014</DATE>, določena tudi pravica dostopa do te pomoči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Z drugimi besedami, čeprav ni dvoma, da se tožba, ki jo je vložil A. A. Tall od uveljavitve zakona iz leta 2014 obravnava v skladu z novo ureditvijo – kar vključuje možnost materialne pomoči od <DATE ISO="20140531">31. maja 2014</DATE> –morda ni tako jasno, ali lahko A. A. Tall v skladu z novim zakonom zahteva tudi pomoč, ki jo je v skladu s prej veljavno zakonodajo prenehal prejemati. Če bi to držalo, potem bi bilo vprašanje o združljivosti nacionalne zakonodaje, ki se je uporabljala pred uveljavitvijo zakona iz leta 2014, s pravom Unije upoštevno, saj bi v primeru ugotovitve, da A. A. Tall te pomoči ne more zahtevati, obstajala možnost, da je imel pravico do pomoči, ki pa mu v spornem obdobju na podlagi te zakonodaje ni bila priznana.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Vendar je bilo z navedbami strank med obravnavo zadovoljivo pojasnjeno, da zakon iz leta 2014 retroaktivno učinkuje v polnem obsegu, torej tudi glede vprašanja materialne pomoči, tako da ima A. A. Tall od njegove uveljavitve poleg pravice do suspenzivnega pravnega sredstva, o katerem se odloča z neomejeno pristojnostjo, tudi pravico do pomoči, do katere bi bil po potrebi lahko upravičen v obdobju od <DATE ISO="20140218">18. februarja 2014</DATE> do <DATE ISO="20140531">31. maja 2014</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>To je dejansko razvidno iz podatkov, ki jih je med obravnavo navedla Fedasil in potrdila belgijska vlada. Iz razprave med strankami o tem vprašanju izhaja, da težava ni toliko to, ali v končni fazi retroaktivnost zakona iz leta 2014 velja tudi za pomoči – v zvezi s čemer ni bil podan noben argument, da ni tako – kot je izračun zneska pomoči, ki jih je A. A. Tall v spornem obdobju prenehal prejemati in do katerih bi bil zdaj na podlagi nove ureditve upravičen. V končni fazi bi šlo torej za določitev komponente materialne pomoči, ki je zaradi njene narave ni več mogoče povrniti <HT TYPE="ITALIC">in natura</HT>, ampak zgolj v obliki enakovrednega nadomestila, za kar je torej potreben izračun, pri katerem bi se upoštevale posebne okoliščine A. A. Talla; to pa je vprašanje, ki ga mora preučiti in rešiti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>A. A. Tall je edina stranka, ki se s tem pristopom ne strinja; med obravnavo je po eni strani trdil, da suspenzivnost pravnega sredstva, uvedena z zakonom iz leta 2014, ne učinkuje retroaktivno, po drugi strani pa, da se še vedno uporablja člen 4 zakona o sprejemu, na podlagi katerega lahko oblasti osebam, ki vložijo naknadno prošnjo za azil, odvzamejo vso pomoč. Vendar vse kaže na to, da so bile z novo zakonsko ureditvijo v polnem obsegu odpravljene razlike, ki so prej obstajale med osebami, ki so vložile prvo prošnjo za azil, in osebami, ki so vložile naknadne prošnje, in sicer tako glede suspenzivnosti pravnega sredstva kot pravice do prejemanja pomoči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Ta ugotovitev, izpeljana na podlagi podatkov, ki so jih med obravnavo navedle stranke, in iz razprave, ki jo je bilo v zvezi s tem mogoče opraviti, je bila poleg tega potrjena tudi s sodbo belgijskega ustavnega sodišča z dne <DATE ISO="20150507">7. maja 2015</DATE>, v kateri je bilo ugotovljeno, da je bila z zakonom iz leta 2014 odpravljena razlika v obravnavi obeh kategorij prosilcev za azil.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Sodba št. 56/2015 z dne <DATE ISO="20150507">7. maja 2015</DATE>, B.7. A. A. Tall je na obravnavi navedel, da je belgijsko ustavno sodišče to sodbo sprejelo naslednji dan.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Skratka, če se, kot vse kaže, retroaktivnost zakona iz leta 2014 nanaša tudi na pomoči, ki se v spornem obdobju niso več prejemale, je po mojem mnenju jasno, da je vprašanje, ki ga je postavilo Tribunal du travail (delovno sodišče), postalo brezpredmetno, saj se nanaša na nacionalno ureditev, ki se zaradi zgornjih ugotovitev nikakor ne uporablja več za položaj A. A. Talla, ki ima od <DATE ISO="20140531">31. maja 2014</DATE> na voljo pravno sredstvo, katerega lastnosti ustrezajo tem, ki naj bi jih po mnenju Tribunal du travail (delovno sodišče) moralo imeti v skladu z Direktivo 2005/85 in členom 47 Listine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Poleg tega je očitno, da predmeta vprašanja za predhodno odločanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, ni mogoče razširiti tako, da bi bil v njem zajet tudi zakon iz leta 2014. Zdi se, da si za to prizadeva A. A. Tall, ki je na obravnavi obširno grajal omenjeni zakon in trdil, da tudi nova zakonska ureditev ni združljiva s pravom Unije. Tak pristop je očitno povsem nesprejemljiv, saj mora biti vprašanje strogo omejeno na okvir, v kakršnem ga je postavilo Tribunal du travail (delovno sodišče), ki pa nikakor ni izrazilo dvomov v zvezi z zakonom iz leta 2014.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Zato Sodišču predlagam, naj ugotovi, da je obravnavano vprašanje za predhodno odločanje postalo brezpredmetno in da ni primerno, da se poda vsebinski odgovor.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>VII –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Na podlagi zgornjih preudarkov Sodišču predlagam, naj ugotovi, da je obravnavano vprašanje za predhodno odločanje zato, ker je postalo brezpredmetno, nedopustno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>