<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-06-202506C119202306450-00-TRA-DOC-SL-ARRET-C-0645-23-202505465-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="18/09/2025 13:26:26" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="seM+dr19kd+2jd7o8rX+k0DFuGyOgABvPlBnE+JX62J/bZ9mTdSGmxb9Nv8TIebKxY2aZ1OnFsRcacb8pg+MK9jJW/rcEggXiNmi22eDn17HwdzrsJ7klefmvvlUoxkqKME6GFle2Tw6zahsOoNH9N+V91yXXIMA66xP5jlnXr8=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="svc_wsgendoc" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0645" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2023" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 03-06-25 10:15:07" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="ccdb3549f88442bba009812d87c1508b" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0645" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId25" style="first"/>
      <div id="rId21" style="even">Sodba z dne 19. 6. 2025 – Zadeva C‑645/23</div>
      <div id="rId22" style="default">Hera Comm</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SODIŠČA (prvi senat)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 19. junija 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Obdavčenje – Trošarine – Direktiva 2008/118/ES – Člen 1(2) – Drugi posredni davki na trošarinsko blago – Električna energija – Nacionalna ureditev, ki uvaja dodatek k trošarini na električno energijo – Neobstoj posebnih namenov – Dodatek v korist regionalnih in lokalnih skupnosti, za katerega nacionalna sodišča menijo, da je v nasprotju z Direktivo 2008/118 – Izterjava neupravičeno plačanega davka od dobavitelja s strani končnega potrošnika“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi C‑645/23,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Corte d’appello di Bologna (višje sodišče v Bologni, Italija) z odločbo z dne 26. oktobra 2023, ki je na Sodišče prispela 26. oktobra 2023, v postopku
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-6" title="page-1">
      Hera Comm SpA
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-7" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-8" title="page-1">
      Falconeri Srl,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-9" title="page-1">
      SODIŠČE (prvi senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-1">
      v sestavi F. Biltgen, predsednik senata, T. von Danwitz (poročevalec), podpredsednik Sodišča v funkciji sodnika prvega senata, A. Kumin, sodnik, I. Ziemele, sodnica, in S. Gervasoni, sodnik,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      generalni pravobranilec: M. Szpunar,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-12" title="page-1">
      sodni tajnik: A. Calot Escobar,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-13" title="page-1">
      na podlagi pisnega postopka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-1">
      ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za Falconeri Srl R. Cinti, avvocato,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za špansko vlado A. Pérez‑Zurita Gutiérrez, agentka,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za Evropsko komisijo A. Armenia, M. Björkland in F. Moro, agenti,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-1">
      na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-20" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 1(2) Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL 2009, L 9, str. 12).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Hera Comm SpA, družbo, ki dobavlja električno energijo, in Falconeri Srl, družbo odjemalko, zaradi vračila dodatka k trošarini na električno energijo, ki ga določa italijanska ureditev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktiva 2008/118</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktiva 2008/118 je bila razveljavljena z Direktivo Sveta (EU) 2020/262 z dne 19. decembra 2019 o določitvi splošnega režima za trošarino (UL 2020, L 58, str. 4). Kljub temu se za dejansko stanje v sporu o glavni stvari ratione temporis uporablja Direktiva 2008/118.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodni izjavi 2 te direktive je bilo navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-28" title="page-1">
      „Pogoji za obračunavanje trošarine za blago, zajeto v Direktivi [Sveta] 92/12/EGS [z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 179], v nadaljnjem besedilu ,trošarinsko blago‘, bi morali ostati usklajeni, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1 navedene direktive je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-30" title="page-2">
      „1. Ta direktiva določa splošni režim za trošarino, ki neposredno ali posredno zadeva porabo naslednjega blaga (v nadaljnjem besedilu ‚trošarinsko blago‘):
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-31" title="page-2">
      (a) energenti in električna energija, zajeti v Direktivi [Sveta] 2003/96/ES [z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 405)];
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-32" title="page-2">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-33" title="page-2">
      2. Države članice lahko pobirajo druge posredne davke na trošarinsko blago za posebne namene, če so ti davki skladni z davčnimi pravili Skupnosti, ki se uporabljajo za trošarino ali davek na dodano vrednost, glede določanja davčne osnove, izračunavanja davka, davčne obveznosti in davčnega nadzora, ta pravila pa ne vključujejo določb o oprostitvah.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-34" title="page-2">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 9, drugi odstavek, iste direktive je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-36" title="page-2">
      „Trošarina se obračuna in pobere, ter, kadar je to primerno, vrne ali odpusti v skladu s postopki posamezne države članice. Države članice uporabljajo enake postopke za domače blago in blago iz drugih držav članic.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 48(1) Direktive 2008/118 je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-38" title="page-2">
      „Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do 1. januarja 2010, z učinkom od 1. aprila 2010. […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktiva 2003/96</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1 Direktive 2003/96 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-41" title="page-2">
      „Države članice morajo uvesti obdavčitev energentov in električne energije v skladu s to direktivo.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2(1) te direktive določa seznam proizvodov, ki spadajo pod pojem „energenti“ v smislu navedene direktive. Člen 2(2) iste direktive določa, da se direktiva uporablja tudi za električno energijo iz oznake KN 2716.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 15(1) Direktive 2003/96 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-44" title="page-2">
      „1. Brez poseganja v druge določbe Skupnosti lahko države članice pod davčnim nadzorom uporabijo popolne ali delne izjeme [oprostitve] glede ravni obdavčitve za:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-45" title="page-2">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-46" title="page-3">
      (h) električno energijo, zemeljski plin, premog in trdna goriva, ki se uporabljajo v gospodinjstvih in/ali v organizacijah, ki so v zadevni državi članici priznane kot dobrodelne. […] V primeru mešane uporabe, se obdavčitev izvaja sorazmerno s posameznim namenom uporabe. Če je uporaba neznatna, se lahko obravnava kot nična;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-47" title="page-3">
      […].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Italijansko pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Civilni zakonik</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2033 Codice civile (civilni zakonik) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-51" title="page-3">
      „Kdor znesek plača brez pravnega temelja, je upravičen zahtevati njegovo vračilo. Prav tako je upravičen do plodov in obresti od dneva plačila, če je bil oseba, ki ga je prejela, v slabi veri, ali če je bila ta v dobri veri, od dneva vložitve zahtevka pri sodišču.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba‑zakon št. 511/1988</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V različici, ki se uporablja za dejansko stanje v sporu o glavni stvari, je bila v preambuli decreto‑legge n. 511 – Disposizioni urgenti in materia di finanza regionale e locale (uredba‑zakon št. 511 o nujnih določbah na področju regionalnih in lokalnih financ) z dne 28. novembra 1988 (GURI št. 280 z dne 29. novembra 1988), kakor je bila spremenjena s členom 5 decreto legislativo n. 26 – Attuazione della direttiva 2003/96/CE che ristruttura il quadro comunitario per la tassazione dei prodotti energetici e dell’elettricita (zakonska uredba št. 26 o izvajanju Direktive 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije) z dne 2. februarja 2007 (GURI št. 68 z dne 22. marca 2007, redni dodatek št. 77) (v nadaljevanju: uredba‑zakon št. 511/1988), omenjena „izjemno potrebna in nujna zagotovitev sredstev, potrebnih za delovanje regionalnih in lokalnih finančnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje njihovih institucionalnih nalog“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 6 uredbe-zakona št. 511/1988, ki je bila razveljavljena z učinkom od 1. aprila 2012, je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-55" title="page-3">
      „1. Uvede se dodatek k trošarini na električno energijo iz člena 52 in naslednjih prečiščenega besedila zakonskih določb o davkih na proizvodnjo in porabo ter o kazenskih in upravnih sankcijah, ki je bilo odobreno z [decreto legislativo n. 504 – Testo unico delle disposizioni legislative concernenti le imposte sulla produzione e sui consumi e relative sanzioni penali e amministrative (zakonska uredba št. 504 o prečiščenem besedilu zakonskih določb o davkih na proizvodnjo in potrošnjo ter o kazenskih in upravnih sankcijah) z dne 26. oktobra 1995 (GURI št. 279 z dne 29. novembra 1995, redni dodatek št. 143), (v nadaljevanju: zakonska uredba št. 504/1995)] v višini:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-56" title="page-4">
      (a) 18,59 EUR na 1000 kWh v korist občin za kakršno koli uporabo v stanovanjih, […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-57" title="page-4">
      (b) 20,40 EUR na 1000 kWh v korist občin za kakršno koli uporabo v sekundarnih prebivališčih;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-58" title="page-4">
      (c) 9,30 EUR na 1000 kWh v korist pokrajin za kakršno koli uporabo v prostorih in krajih, ki niso stanovanja, za vse pogodbe do največ 200.000 kWh mesečne porabe.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-59" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-60" title="page-4">
      3. Dodatke iz odstavka 1 plačajo davčni zavezanci iz člena 53 [zakonske uredbe št. 504/1995] ob dobavi električne energije končnim odjemalcem ali v primeru električne energije, ki je bila proizvedena ali kupljena za lastne potrebe, v trenutku njene porabe. Dodatki se pobirajo in izterjajo na enak način kot trošarine na električno energijo.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-61" title="page-4">
      4. Dodatki iz odstavka 1 na dobavo električne energije z razpoložljivo močjo, ki ne presega 200 kW, se nakažejo neposredno občinam in pokrajinam, na ozemlju katerih so uporabniki. Dodatki na dobavo električne energije z razpoložljivo močjo nad 200 kW in dodatki na porabo električne energije, proizvedene ali kupljene za lastno porabo, se nakažejo v državno blagajno, razen tistih, ki se poberejo na ozemlju dežele Dolina Aoste [Italija] ter avtonomnih pokrajin Trento [Italija] in Bolzano [Italija], ki se nakazujejo neposredno samim občinam in pokrajinam.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-62" title="page-4">
      5. Določbe člena 52(3) [zakonske uredbe št. 504/1995] se ne uporabljajo za dodatke iz odstavka 1; vendar je poraba, povezana z javno razsvetljavo in izvajanjem dejavnosti proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije, oproščena dodatkov.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-63" title="page-4">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zakonska uredba št. 504/1995</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek v zvezi z zahtevkom za vračilo neupravičeno plačane trošarine je urejen v zakonski uredbi št. 504/1995.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 14 te zakonske uredbe, naslovljen „Vračilo trošarine“, v odstavku 1 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-67" title="page-4">
      „Trošarina se vrne, če se ugotovi, da je bila plačana neupravičeno; pravila o vračilu iz tega člena se uporabljajo tudi za zahtevke v zvezi z olajšavami, ki se odobrijo s popolnim ali delnim vračilom plačane trošarine ali na druge načine, ki jih določajo pravila, ki urejajo posamezno olajšavo.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 16 navedene zakonske uredbe, naslovljen „Prednostna pravica“, v odstavku 3 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-69" title="page-5">
      „Terjatve, ki jih uveljavljajo zavezanci za plačilo trošarine po plačanem davku do prevzemnikov proizvodov, za katere so ti subjekti to dajatev plačali, se lahko prenesejo pri izdaji računa […].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 52 iste zakonske uredbe določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-71" title="page-5">
      „1. Električna energija (KN 2716) je trošarinsko blago, ki se ob dobavi končnim odjemalcem ali v trenutku porabe, če se električna energija proizvede za lastne potrebe, obdavči po trošarinskih stopnjah iz Priloge I.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-72" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-73" title="page-5">
      3. Plačila trošarine je oproščena električna energija:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-74" title="page-5">
      (a) ki se uporablja za dejavnost proizvodnje električne energije in za vzdrževanje zmogljivosti za proizvodnjo električne energije;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-75" title="page-5">
      (b) ki jo proizvedejo obrati, ki delujejo na podlagi obnovljivih virov v smislu veljavne področne zakonodaje, z razpoložljivo močjo nad 20 kW, ki jo porabijo samoproizvodna podjetja v prostorih in prostorih, ki niso stanovanja;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-76" title="page-5">
      (c) ki se uporablja za postavitev in obratovanje železniških prog za prevoz blaga in potnikov;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-77" title="page-5">
      (d) ki se uporablja za postavitev in obratovanje linij mestnega in medmestnega prometa;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-78" title="page-5">
      (e) ki je porabljena za vsako aplikacijo na registriranem domu uporabnikov, z delovno močjo do 3 kW, do mesečne porabe 150 kWh. […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-79" title="page-5">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 53 zakonske uredbe št. 504/1995 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-81" title="page-5">
      „1. Za plačilo trošarine na električno energijo so zavezani:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-82" title="page-5">
      (a) subjekti, ki izdajajo račune za električno energijo končnim odjemalcem (v nadaljevanju: prodajalci).
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-83" title="page-5">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 60 te zakonske uredbe določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-85" title="page-5">
      „Določbe tega naslova, razen določb člena 52, [tretji odstavek], veljajo tudi za dodatke k trošarini na električno energijo, če so pravila za njihovo uporabo enaka tistim, ki so določena za trošarino.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zakonska uredba št. 23/2011</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2(6) decreto legislativo no 23 – Disposizioni in materia di federalismo Fiscale Municipale (zakonska uredba št. 23 o določbah v zvezi z občinskim davčnim federalizmom) z dne 14. marca 2011 (GURI št. 67 z dne 23. marca 2011) določa, da se od leta 2012 dodatek k trošarini na električno energijo iz člena 6(1)(a) in (b) uredbe‑zakona št. 511/1988 preneha uporabljati v regijah z običajnim statusom. Dodatek je bil dokončno razveljavljen s 1. aprilom 2012.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Hera Comm je na podlagi pogodbe, sklenjene 1. oktobra 2009, družbi Falconeri redno dobavljala električno energijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Do 1. aprila 2012, to je do dne, ko je bil razveljavljen člen 6 uredbe‑zakona št. 511/1988, je družba Hera Comm v italijansko državno blagajno vplačevala dodatek k trošarini na električno energijo, ki je bil določen v tej določbi (v nadaljevanju: dodatek). Tako plačani dodatek je prenesla na družbo Falconeri in s tem v celoti izterjala njegovo protivrednost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je družba Falconeri menila, da je navedeni dodatek v nasprotju s pravom Unije, je pri Tribunale di Bologna (sodišče v Bologni, Italija) vložila tožbo za povrnitev neupravičene obogatitve, s katero je predlagala, naj se družbi Herra Comm naloži vračilo zneskov, ki jih je plačala iz tega naslova.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tribunale di Bologna (sodišče v Bologni) je s sklepom z dne 19. aprila 2021 tej tožbi ugodilo, saj je ugotovilo, da je člen 6 uredbe‑zakona št. 511/1988 v nasprotju s členom 1(2) Direktive 2008/118, kakor se razlaga v ustaljeni sodni praksi Sodišča, in da je zato treba zavrniti njegovo uporabo. Ker so bila plačila, ki jih je opravila družba Falconeri iz naslova dodatka, torej brez pravne podlage, je navedeno sodišče družbi Hera Comm naložilo vračilo ustreznih zneskov od dneva izteka roka za prenos Direktive 2008/118 do razveljavitve člena 6(1) uredbe-zakona št. 511/1988.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Hera Comm je zato začela s postopkom vračila neupravičenih plačil. Hkrati je 19. maja 2021 zoper ta sklep vložila pritožbo pri Corte d’appello di Bologna (pritožbeno sodišče v Bologni, Italija), ki je predložitveno sodišče, in trdila, da je dodatek zgolj povišanje stopnje trošarine na električno energijo in torej ni „drug posredni davek“ v smislu člena 1(2) Direktive 2008/118.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče se, na prvem mestu, sprašuje, ali je treba dodatek šteti za davek, ki se razlikuje od trošarine na električno energijo, ker pomeni le del ali večkratnik trošarine. Pojasnjuje, da imata ta trošarina in ta dodatek podobno strukturo in njuni ureditvi se delno ujemata. Natančneje, navedeni dodatek naj bi zviševal stopnjo trošarine na električno energijo in naj bi zanj veljala enaka pravila glede obračuna, odmere in pobiranja, kot veljajo za trošarino. V teh okoliščinah bi bilo mogoče dodatek razumeti kot enostavno povišanje stopnje trošarine, saj ne pomeni „dodatnega posrednega davka“ v smislu člena 1(2) te direktive, in naj zanj ne bi veljala obveznost iz te določbe, da se nameni v posebne namene.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če bi šlo, nasprotno, za ločena davka, bi lahko prišlo do protislovja med pravilom nacionalnega prava, s katerim je bil uveden dodatek, ne da bi bil namenjen za posebne namene, in členom 1(2) Direktive 2008/118, ki zahteva takšno namensko uporabo. Možnost prevalitve plačila tega davka na končnega odjemalca naj bi bila torej odvisna od odprave tega protislovja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju predložitvenega sodišča jezikovna, sistematična in teleološka razlaga člena 1(2) Direktive 2008/118 nasprotuje temu, da bi se trošarina na električno energijo in dodatek štela kot enoten posredni davek. Ta direktiva naj davčne pristojnosti držav članic ne bi omejevala glede na oblike, v katerih se lahko izvaja, ampak glede na zastavljene cilje in posledice, ki jih imajo davki, ki iz tega izhajajo, na trgu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, predložitveno sodišče želi izvedeti, ali ima člen 1(2) Direktive 2008/118 lahko v okviru spora med posamezniki, kakršen je ta, o katerem odloča, horizontalne neposredne učinke. Natančneje, napotuje na ustaljeno sodno prakso Sodišča o prepovedi horizontalnega neposrednega učinka direktiv, iz katere pa naj ne bi bilo izrecno mogoče sklepati, ali se ta prepoved nanaša na „izključevalni učinek“, katerega namen je neuporaba pravila nacionalnega prava, ki je v nasprotju z direktivo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju navedenega sodišča je treba v skladu s prvo usmeritvijo nacionalne sodne prakse ne glede na horizontalni ali vertikalni neposredni učinek člena 1(2) Direktive 2008/118 zavrniti uporabo člena 6(1) in (2) uredbe‑zakona št. 511/1988 zaradi načela neposredne uporabe razlage prava Unije, ki jo je Sodišče podalo na podlagi člena 267 PDEU. V skladu z drugo usmeritvijo sodne prakse pa naj bi neobstoj učinka „samodejno izvršljivih“ direktiv v horizontalnih razmerjih končnemu potrošniku preprečeval, da bi se zoper dobavitelja skliceval na Direktivo 2008/118, zaradi česar naj bi mu ostala le možnost odškodninske tožbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi naj bi sklep, izdan na prvi stopnji, sledil ustaljeni sodni praksi Corte di cassazione (kasacijsko sodišče, Italija), v skladu s katero so pravila o vračilu dodatka združljiva s pravom Unije, ker morajo ob neobstoju ustreznih skupnih pravil tako vračilo urediti države članice v skladu z načeloma enakovrednosti in učinkovitosti. V skladu s to nacionalno sodno prakso naj bi bila trošarina in dodatek različna davka. Vendar naj bi bilo izključeno, da ta dodatek izpolnjuje pogoj v zvezi z uresničevanjem posebnih namenov, ki se zahteva s členom 1(2) Direktive 2008/118, saj je edini cilj, ki se z njim uresničuje, „zagotavljanje sredstev, potrebnih za finance regionalnih in lokalnih skupnosti, da se zagotovi izpolnjevanje njihovih institucionalnih nalog“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče še pojasnjuje, da družba Hera Comm ni podjetje v javni lasti in tudi ni pooblaščena za opravljanje javne službe. Zato naj bi bilo pravno razmerje, ki ga ima s svojo stranko glede prevalitve dodatka, horizontalne narave. Po mnenju navedenega sodišča bi potrditev neposrednega učinka člena 1(2) Direktive 2008/118 v tem horizontalnem razmerju v celoti zagotovila izvajanje načel enakovrednosti in učinkovitosti ter preprečila nerazumno diskriminacijo stranke, ki svojemu sopogodbeniku ne bi mogel očitati nezakonitosti dodatka, katerega ekonomsko breme je prevzel, zaradi kršitve prava Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Corte d’appello di Bologna (višje sodišče v Bologni) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-102" title="page-8">
      „1. Ali [dodatek k trošarini], ki [ga] država članica pobira kot del ali večkratnik trošarine, ki se za trošarinsko blago že obračunava, spada v okvir pojma ,drugi posredni davki‘ iz člena 1(2) [Direktive 2008/118] ali pa ga je treba razumeti zgolj kot povišanje stopnje trošarine, kar posledično pomeni, da ga državi članici ni treba nameniti za ,posebne namene‘, kot to zahteva člen 1(2) [Direktive 2008/118]?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-103" title="page-8">
      2. Ali je treba člen 1(2) [Direktive 2008/118], če [dodatek k trošarini] spada v okvir pojma ,drugi posredni davki‘, razlagati tako, da izpolnjuje pogoje, na podlagi katerih se lahko posameznik v postopku pred nacionalnim sodiščem sklicuje nanj, da bi:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">prodajalcu blaga, na katerega se obračunava [dodatek k trošarini], ki mu je ta posameznik vrnil posredni davek, očital, da davčna dajatev, ki jo država članica pobira od prodajalca, ni zakonita, ker temelji na nacionalni določbi, ki je v nasprotju z navedeno direktivo;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">posledično zahteval vračilo neupravičeno plačanega zneska od prodajalca, ki ga je prenesel nanj?“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanji za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvo vprašanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1(2) Direktive 2008/118 razlagati tako, da je dodatek k trošarini na blago, ki pomeni le del ali večkratnik trošarine, ki že velja za to blago, vendar katerega prihodki so namenjeni javnim skupnostim, ki niso tiste, ki jim je namenjena trošarina, in za katerega ne veljajo pravila o oprostitvi, ki veljajo za to trošarino, mogoče šteti za davek, ki je ločen od te trošarine in ki je zajet s pojmom „drugi posredni davki“ v smislu te določbe, ki ga lahko pobirajo države članice, če zasleduje poseben namen, ki se razlikuje od namena trošarine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi imata, kot je razvidno iz informacij, ki jih je predložilo predložitveno sodišče, trošarina na električno energijo in dodatek delno ujemajočo se strukturo in ureditev, ker dodatek zvišuje stopnjo trošarine in zanj veljajo identična pravila glede obračuna, odmere in pobiranja, kot veljajo za trošarino. Po navedbah družbe Hera Comm dodatek pomeni le zvišanje trošarine na električno energijo in ne ločen davek. Vendar naj bi, glede na pojasnila predložitvenega sodišča, sklep, ki je bil izdan na prvi stopnji v okviru spora o glavni stvari, sledil usmeritvi nacionalne sodne prakse, v skladu s katero se šteje, da sta trošarina in dodatek dva ločena davka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba navesti, da opredelitev davka, takse, dajatve ali pristojbine glede na pravo Unije določi Sodišče ob upoštevanju objektivnih značilnosti davka, ne glede na to, kako je opredeljen v nacionalnem pravu (sodba z dne 3. marca 2021, Promociones Oliva Park, C‑220/19, EU:C:2021:163, točka 45 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba najprej poudariti, da lahko v skladu s členom 1(2) Direktive 2008/118 države članice pobirajo druge posredne davke na trošarinsko blago za posebne namene, če so ti davki v skladu z davčnimi pravili Skupnosti, ki se uporabljajo za trošarino ali davek na dodano vrednost, glede določanja davčne osnove, izračunavanja davka, davčne obveznosti in davčnega nadzora, pri čemer ta pravila ne vključujejo določb o oprostitvah.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, pojem „drugi posredni davki“ v smislu te določbe v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča označuje posredne davke na porabo proizvodov, naštetih v členu 1(1) te direktive, ki niso „trošarina“ v smislu zadnjenavedene določbe in ki se pobirajo za posebne namene (sodbi z dne 4. junija 2015, Kernkraftwerke Lippe‑Ems, C‑5/14, EU:C:2015:354, točka 59, in z dne 3. marca 2021, Promociones Oliva Park, C‑220/19, EU:C:2021:163, točka 48).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem, prvič, člen 1(1) Direktive 2008/118 določa načelo, v skladu s katerim ta direktiva določa splošni režim za trošarino, ki se neposredno ali posredno nanaša na porabo blaga, kot je električna energija, z uskladitvijo pogojev za pobiranje trošarine, kot je navedeno v uvodni izjavi 2 te direktive.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, v skladu s členom 2(2) Direktive 2003/96 je električna energija predmet harmonizirane ureditve obdavčitve, ki je določena s to direktivo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, Sodišče je pojasnilo, da se z možnostjo, ki je državam članicam priznana s členom 1(2) Direktive 2008/118, upošteva raznolikost davčnih tradicij držav članic na tem področju in pogostost uporabe posrednih davkov pri izvajanju neproračunskih politik (glej v tem smislu sodbo z dne 3. marca 2021, Promociones Oliva Park, C‑220/19, EU:C:2021:163, točka 48 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je na podlagi člena 1(1) Direktive 2008/118 in člena 2(2) Direktive 2003/96 obdavčitev električne energije v Evropski uniji harmonizirana, je mogoče dodatni davek, ki bi bil ločen od trošarine na električno energijo, če ne pomeni zgolj zvišanja stopnje, vendarle dopustiti, če izpolnjuje pogoje iz člena 1(2) Direktive 2008/118.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, v zvezi s samostojnostjo dodatka iz postopka v glavni stvari je iz predložitvene odločbe razvidno, prvič, da je bila davčna osnova za ta davek izračunana enako kot davčna osnova za trošarino na električno energijo, in drugič, da za navedeni dodatek veljajo enaka pravila glede obračuna, odmere in pobiranja, kot veljajo za trošarino. Poleg tega imata dodatek in trošarina enak obdavčljivi dogodek, in sicer dobavo in prodajo električne energije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba najprej ugotoviti, da dodatek in trošarina nimata enakega končnega prejemnika. Kot je namreč navedlo predložitveno sodišče, je treba za enako količino električne energije, ki se distribuira končnim odjemalcem, na eni strani trošarino plačati italijanski državni blagajni, na drugi strani pa je dodatek vplačan v korist lokalnim ali regionalnim skupnostim.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje, člen 6 uredbe‑zakona št. 511/1988 je omogočal razlikovanje med obdavčitvijo električne energije glede na uporabo, kraj dobave in porabljeno količino. Taka merila razlikovanja pa se ne uporabljajo za trošarino, ker niso določena v direktivah 2008/118 in 2003/96.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, medtem ko je člen 52(3) zakonske uredbe št. 504/1995 v skladu z Direktivo 2003/96 določal nekatere oprostitve plačila trošarine, davčni zavezanci za plačilo dodatka do teh oprostitev niso bili upravičeni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot pa je Komisija navedla v pisnem stališču, bi navedeni dodatek, če bi pomenil le povečanje stopnje trošarine na električno energijo, moral biti urejen na tak način in bi zanj morale veljati enake oprostitve, kot jih je za te trošarine določil nacionalni zakonodajalec v skladu z Direktivo 2003/96.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz navedenega izhaja, da zadevnega dodatka ni mogoče šteti zgolj za zvišanje stopnje trošarine na električno energijo kot njenega dela ali večkratnika, temveč lahko pomeni dodaten posredni davek, ki se neposredno ali posredno pobira na porabo električne energije v smislu Direktive 2003/96.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu je treba opozoriti, da čeprav člen 1(2) Direktive 2008/118 v bistvu državam članicam omogoča pobiranje drugih posrednih davkov na trošarinsko blago, za to veljata dva pogoja, in sicer, da ti davki uresničujejo en ali več „posebnih namenov“ in da so v skladu z davčnimi pravili Unije, ki se uporabljajo za trošarino ali davek na dodano vrednost, glede določanja davčne osnove, izračunavanja davka, nastanka davčne obveznosti in davčnega nadzora, ne da bi ta pravila vključevala določbe o oprostitvah (glej v tem smislu sodbo z dne 5. marca 2015, Statoil Fuel &amp; Retail, C‑553/13, EU:C:2015:149, točka 35).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta dva pogoja, katerih cilj je izogibanje dodatnim posrednim davkom, ki bi neupravičeno ovirali trgovino, sta, kot je razvidno iz člena 1(2) te direktive, kumulativna (sodba z dne 5. marca 2015 Statoil Fuel &amp; Retail, C‑553/13, EU:C:2015:149, točka 36 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s prvim od teh pogojev iz sodne prakse Sodišča izhaja, da „posebni namen“ v smislu te določbe ne sme biti zgolj proračunski. Ker pa ima vsak davek nujno proračunski namen, zgolj na podlagi te okoliščine ni mogoče izključiti, da ima lahko tudi dodatek poseben namen v smislu te določbe, sicer bi se tej določbi odvzel polni učinek (sodba z dne 14. marca 2024, f6 Cigarettenfabrik, C‑336/22, EU:C:2024:226, točka 37 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je iz predložitvene odločbe razvidno, da je bil cilj dodatka v skladu s preambulo uredbe‑zakona št. 511/1988 „zagotoviti potrebna sredstva za finance regionalnih in lokalnih skupnosti, da bi se zagotovilo izpolnjevanje njihovih institucionalnih nalog“. Poleg tega po navedbah predložitvenega sodišča obstaja drug, hipotetičen cilj, in sicer prispevati k storitvi odstranjevanja odpadkov, ki pa naj bi bil v nacionalni zakonodaji predstavljen le kot potencialni cilj, prav tako pa naj ne bi bilo nobenega dokaza, da se je ta cilj dejansko uresničeval.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar obstoja „posebnega namena“ v smislu člena 1(2) Direktive 2008/118 ni mogoče ugotoviti samo na podlagi razporeditve dohodkov od zadevnega davka, za financiranje splošnih izdatkov za javni organ na določenem področju. Če bi bilo namreč tako, domnevnega posebnega namena ni mogoče razlikovati od izključno proračunskega namena (sodba z dne 5. marca 2015, Statoil Fuel &amp; Retail, C‑553/13, EU:C:2015:149, točka 40).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah iz elementov spisa, ki je na voljo Sodišču – s pridržkom preverjanja, ki ga mora opraviti predložitveno sodišče, ki je edino pristojno za ugotavljanje in presojo dejanskega stanja spora o glavni stvari – ne izhaja, da dodatek, ki je očitno namenjen le splošnemu cilju podpore proračunu ozemeljskih skupnosti, izpolnjuje merila v zvezi s posebnim namenom iz člena 1(2) Direktive 2008/118 (glej v tem smislu sklep z dne 9. novembra 2021, Agenzia delle dogane e dei monopoli – Ufficio delle dogane di Gaeta, C‑255/20, EU:C:2021:926, točki 38 in 39).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z drugim pogojem, navedenim v točki 49 te sodbe, je mogoče na podlagi dejstva, da za ta dodatek veljajo ista pravila glede obračuna, odmere in pobiranja, kot veljajo za trošarino na električno energijo, sklepati, da ga je nacionalni zakonodajalec že od začetka zasnoval kot davek, ki mora biti v skladu z davčnimi pravili Unije, ki se uporabljajo za trošarine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse navedene preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 1(2) Direktive 2008/118 razlagati tako, da je dodatek k trošarini na blago, ki pomeni le del ali večkratnik trošarine, s katero je že obdavčeno to blago, vendar katerega prihodki so namenjeni drugim javnim skupnostim, kot jim je namenjena trošarina, in za katerega ne veljajo pravila o oprostitvi, ki veljajo za to trošarino, mogoče šteti za davek, ki je ločen od te trošarine in ki je zajet s pojmom „drugi posredni davki“ v smislu te določbe, ki ga lahko pobirajo države članice, če se z njim skuša uresničiti posebni namen, ki se razlikuje od namena trošarine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugo vprašanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali se je na člen 1(2) Direktive 2008/118 mogoče sklicevati v sporu med posamezniki, ki se nanaša na vračilo neupravičeno plačanega davka, ker je nacionalna določba, s katero je bil ta davek uveden, v nasprotju s tem členom 1(2), tako da je nacionalno sodišče, ki odloča o takem sporu, zgolj na podlagi prava Unije zavezano, da ne uporabi te nacionalne določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba poudariti, da se je Sodišče že izreklo o podobnih vprašanjih, ki so bila postavljena v enakem pravnem okviru kot v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 11. aprila 2024, Gabel Industria Tessile in Canavesi (C‑316/22, EU:C:2024:301).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je Sodišče navedlo, da zavezujoča narava direktive, na kateri temelji možnost sklicevanja nanjo, v skladu s členom 288, tretji odstavek, PDEU obstaja le za „vsako državo članico, na katero je naslovljena“. Iz tega v skladu z ustaljeno sodno prakso izhaja, da direktiva sama po sebi za posameznika ne more ustvarjati obveznosti in se torej nanjo kot tako pred nacionalnim sodiščem proti taki osebi ni mogoče sklicevati (sodba z dne 11. aprila 2024, Gabel Industria Tessile in Canavesi, C‑316/22, EU:C:2024:301, točka 22 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega izhaja, da nacionalno sodišče ni zavezano zgolj na podlagi prava Unije, da ne uporabi določbe svojega nacionalnega prava, ki je v nasprotju z določbo prava Unije, če ta določba nima neposrednega učinka, kar pa ne vpliva na možnost tega sodišča in vseh pristojnih nacionalnih upravnih organov, da določbe nacionalnega prava, ki je v nasprotju z določbo prava Unije, ki nima takega učinka, ne uporabijo na podlagi nacionalnega prava (glej v tem smislu sodbo z dne 18. januarja 2022, Thelen Technopark Berlin, C‑261/20, EU:C:2022:33, točka 33).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato lahko nacionalno sodišče ne glede na to, da direktiva nima horizontalnega učinka, posamezniku dovoli, da se glede na jasno, natančno in nepogojno določbo direktive sklicuje na nezakonitost davka, ki ga je nanj neupravičeno prenesel prodajalec v skladu z možnostjo, ki mu jo priznava nacionalna zakonodaja, da bi dosegel izravnavo dodatnega ekonomskega bremena, ki ga je nazadnje moral nositi, če je taka možnost določena z nacionalno zakonodajo, kar pa mora v postopku v glavni stvari ugotoviti predložitveno sodišče (sodba z dne 11. aprila 2024, Gabel Industria Tessile in Canavesi, C‑316/22, EU:C:2024:301, točka 25).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je poleg tega priznalo, da se lahko pravni subjekti na brezpogojne in dovolj natančne določbe direktive sklicujejo ne le zoper državo članico in vse organe njene uprave, temveč tudi zoper organizacije ali subjekte, ki so pod pristojnostjo oziroma nadzorom države ali ki imajo posebne pristojnosti v primerjavi s tistimi, ki izhajajo iz pravil, ki se uporabljajo za odnose med posamezniki (sodba z dne 11. aprila 2024, Gabel Industria Tessile in Canavesi, C‑316/22, EU:C:2024:301, točka 26 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je zato sklenilo, da člen 288, tretji odstavek, PDEU nasprotuje temu, da nacionalno sodišče v sporu med posamezniki ne uporabi nacionalnega predpisa, s katerim je uveden posredni davek in ki je v nasprotju z jasno, natančno in brezpogojno določbo direktive, ki ni bila ali ni bila pravilno prenesena v nacionalno pravo, razen če nacionalno pravo ne določa drugače ali če je subjekt, proti kateremu se uveljavlja nasprotovanje navedenemu davku, pod pristojnostjo oziroma nadzorom države ali ima posebne pristojnosti v primerjavi s tistimi, ki izhajajo iz pravil, ki se uporabljajo za odnose med posamezniki (sodba z dne 11. aprila 2024, Gabel Industria Tessile in Canavesi, C‑316/22, EU:C:2024:301, točka 27). V obravnavani zadevi bo moralo predložitveno sodišče opraviti preverjanja, potrebna za ugotovitev, ali dobavitelj iz postopka v glavni stvari spada v eno od teh kategorij.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsekakor je treba poudariti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča velja, da so države članice načeloma zavezane povrniti davke in dajatve, ki so bili pobrani v nasprotju s pravom Unije, pri čemer je pravica do vračila teh davkov dejansko posledica in dopolnitev pravic, ki so posameznikom podeljene z določbami prava Unije, ki take dajatve prepovedujejo (sodba z dne 20. oktobra 2011, Danfoss in Sauer‑Danfoss, C‑94/10, EU:C:2011:674, točka 20 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem se opozarja, da je treba ob neobstoju ureditve Unije na nekem področju v nacionalnem pravnem redu vsake države članice določiti podrobna postopkovna pravila, na podlagi katerih je treba uresničevati pravico do vračila navedenega ekonomskega bremena, pri čemer je treba pri teh podrobnih pravilih spoštovati načeli enakovrednosti in učinkovitosti (sodba z dne 11. aprila 2024, Gabel Industria Tessile in Canavesi, C‑316/22, EU:C:2024:301, točka 33 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če bi se izkazalo, da tako vračilo ni mogoče ali da ga je pretirano težko pridobiti od zadevnih dobaviteljev, načelo učinkovitosti zahteva, da ima končni odjemalec možnost, vračilo zahtevati neposredno od zadevne države članice (sodba z dne 11. aprila 2024, Gabel Industria Tessile in Canavesi, C‑316/22, EU:C:2024:301, točka 34 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse zgornje preudarke je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba pravo Unije razlagati tako, da nacionalno sodišče, ki odloča o sporu med posamezniki v zvezi z vračilom neupravičeno plačanega davka, ker so določbe nacionalnega prava, s katerimi je bil ta davek uveden, v nasprotju s členom 1(2) Direktive 2008/118, in ki ugotovi, da teh določb nacionalnega prava ni mogoče razlagati v skladu s pravom Unije, ni zgolj na podlagi prava Unije zavezano, da ne uporabi navedenih določb nacionalnega prava. Vendar pravo Unije zahteva, da lahko končni odjemalec, če vračilo neupravičeno plačanega davka ni mogoče ali ga je pretirano težko pridobiti od dobavitelja, zahtevo za vračilo naslovi neposredno na zadevno državo članico.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-145" title="page-14">
      Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1(2) Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C32Dispositifmarge1" id="para-147" title="page-14">
      je treba razlagati tako, da
    </p>
    <p class="C32Dispositifmarge1" id="para-148" title="page-14">
      je dodatek k trošarini na blago, ki pomeni le del ali večkratnik trošarine, s katero je že obdavčeno to blago, vendar katerega prihodki so namenjeni drugim javnim skupnostim, kot jim je namenjena trošarina, in za katerega ne veljajo pravila o oprostitvi, ki veljajo za to trošarino, mogoče šteti za davek, ki je ločen od te trošarine in ki je zajet s pojmom „drugi posredni davki“ v smislu te določbe, ki ga lahko pobirajo države članice, če se z njim skuša uresničiti posebni namen, ki se razlikuje od namena trošarine.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije je treba razlagati tako, da nacionalno sodišče, ki odloča o sporu med posamezniki v zvezi z vračilom neupravičeno plačanega davka, ker so določbe nacionalnega prava, s katerimi je bil ta davek uveden, v nasprotju s členom 1(2) Direktive 2008/118, in ki ugotovi, da teh določb nacionalnega prava ni mogoče razlagati v skladu s pravom Unije, ni zgolj na podlagi prava Unije zavezano, da ne uporabi navedenih določb nacionalnega prava. Vendar pravo Unije zahteva, da lahko končni odjemalec, če vračilo neupravičeno plačanega davka ni mogoče ali ga je pretirano težko pridobiti od dobavitelja, zahtevo za vračilo naslovi neposredno na zadevno državo članico.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div class="signatures">
<p class="C77Signatures" id="para-150" title="page-14">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: italijanščina.</p>
</body>
</html>
