|
13.4.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 100/7 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/751
z dne 30. januarja 2023
o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2020/687 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za preprečevanje in obvladovanje nekaterih bolezni s seznama
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (1) in zlasti člena 67 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (EU) 2016/429 določa pravila o preprečevanju in obvladovanju bolezni živali, ki se prenašajo na živali ali na ljudi, vključno s pravili o ozaveščanju o boleznih, pripravljenosti nanje in njihovem obvladovanju. Uredba (EU) 2016/429 v svojem členu 5 zlasti določa posebna pravila za preprečevanje in obvladovanje posameznih bolezni. |
|
(2) |
Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/687 (2) določa pravila o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 glede preprečevanja in obvladovanja nekaterih bolezni s seznama, zlasti bolezni kategorij A, B in C, v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1882 (3). Delegirana uredba (EU) 2020/687 zlasti določa vzpostavitev območja z omejitvami v primeru izbruha bolezni kategorije A ter omejitve in pogoje za premike živali in proizvodov iz njih znotraj območij z omejitvami in z njih kot del ukrepov za obvladovanje širjenja bolezni kategorije A. |
|
(3) |
Delegirana uredba (EU) 2020/687 in Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 (4) določata različne opredelitve pojma „ovitki“, pri čemer je pravilna opredelitev tista iz Delegirane uredbe (EU) 2020/692. Za zagotovitev skladnosti med določbami delegiranih aktov, ki dopolnjujejo zahteve za zdravstveno varstvo živali iz Uredbe (EU) 2016/429, bi bilo treba opredelitev pojma „ovitki“ iz Delegirane uredbe (EU) 2020/687 popraviti in uskladiti z opredelitvijo iz Delegirane uredbe (EU) 2020/692. |
|
(4) |
Člen 23, točka (c), Delegirane uredbe (EU) 2020/687 določa možnost, da pristojni organ odobri odstopanja od ukrepov, ki se uporabljajo na območju z omejitvami v primeru izbruha bolezni kategorije A v obratu, ki goji do 50 ptic v ujetništvu, ne pa tudi od obveznosti vzpostavitve območja z omejitvami, ki izhaja iz določb iz člena 21 navedene delegirane uredbe. Ta obveznost lahko povzroči nepotrebne trgovinske omejitve in neupravičeno obremenjuje izvajalce dejavnosti in pristojne organe. |
|
(5) |
Ukrepi za obvladovanje bolezni iz Delegirane uredbe (EU) 2020/687 bi morali biti sorazmerni z zadevnimi tveganji. Če obrat, ki goji do 50 ptic v ujetništvu, ni v neposrednem ali posrednem stiku z drugimi obrati, ki gojijo perutnino ali ptice v ujetništvu, je tveganje takega izbruha, zaradi katerega se bolezen lahko širi, v nekaterih okoliščinah lahko zanemarljivo. Zato bi bilo treba pristojnim organom dovoliti odstopanje od vzpostavitve območja z omejitvami v primeru izbruha bolezni kategorije A v obratu, ki goji do 50 ptic v ujetništvu, če je z oceno tveganja, ki jo izvede pristojni organ, ugotovljeno, da obrat ni v neposrednem ali posrednem stiku s perutnino ali drugimi obrati, ki gojijo ptice v ujetništvu. |
|
(6) |
Zaradi tega bi bilo treba člen 21(3) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 spremeniti in obrate, ki gojijo do 50 ptic v ujetništvu, vključiti med lokacije, na katerih se lahko pristojni organ v primeru izbruha bolezni kategorije A v nekaterih okoliščinah odloči, ali bo vzpostavil območje z omejitvami ali ne. |
|
(7) |
Člena 28 in 43 Delegirane uredbe (EU) 2020/687 določata splošne pogoje za odobritev odstopanj od prepovedi premikov živali in proizvodov na zaščitnih oziroma ogroženih območjih. Ti splošni pogoji določajo ukrepe, ki jih mora pristojni organ uporabiti za zagotovitev, da je tveganje za širjenje bolezni kategorije A s takimi premiki zanemarljivo. Ti ukrepi vključujejo nekatere stroge dopolnilne ukrepe biološke zaščite v času vseh dejavnosti prevoza od obrata izvora do raztovarjanja v namembnem obratu, ki ga v skladu s členoma 28 in 43 Delegirane uredbe (EU) 2020/687 določi organ, pristojen za obrat izvora. Kadar se organ, pristojen za obrat izvora, razlikuje od organa, pristojnega za namembni obrat, pristojni organ izvora morda ne bo mogel zagotoviti izvajanja vseh teh ukrepov, zlasti za poznavanje lokacije obratov z živalmi vrst s seznama, za izbiro poti, po kateri se je navedenim lokacijam mogoče izogniti, ali za zagotovitev, da se pri raztovarjanju v določenem namembnem obratu izvajajo dodatni ukrepi biološke zaščite. |
|
(8) |
Poleg tega, če se organ, pristojen za obrat izvora, razlikuje od organa, pristojnega za določeni namembni obrat, bi moral organ, pristojen za obrat izvora, o taki določitvi obvestiti organ, pristojen za namembni obrat. Vendar bi bilo treba za zagotovitev pravilnega izvajanja vseh ukrepov iz členov 28 in 43 Delegirane uredbe (EU) 2020/687 določitev namembnega obrata izvesti v sodelovanju med organom, pristojnim za obrat izvora, in organom, pristojnim za namembni obrat. Člena 28(3) in 43(3) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 bi bilo treba ustrezno spremeniti. |
|
(9) |
Člena 30(2) in 46(2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 določata posebne pogoje za odobritev premikov jarkic iz obratov na zaščitnih oziroma ogroženih območjih, vzpostavljenih kot odziv na izbruh bolezni kategorije A. V skladu s tema členoma lahko pristojni organ take premike odobri le, če v namembnem obratu ni drugih gojenih živali vrst s seznama. V praksi lahko obrate, ki gojijo kokoši nesnice in v katere se premaknejo jarkice, v nekaterih primerih sestavlja več epidemioloških enot, kot so opredeljene v členu 4, točka 39, Uredbe (EU) 2016/429, ki jih je treba zapolniti z živalmi ob različnih časih, da se lahko zagotovi enakomerno pridobivanje jajc skozi vse leto. Zato bi bilo treba člena 30(2) in 46(2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 spremeniti, da se omogoči premik jarkic z zaščitnega ali ogroženega območja tudi v prazno epidemiološko enoto znotraj obrata, v katerem se živali vrst s seznama gojijo v drugih epidemioloških enotah. |
|
(10) |
Člena 39 in 55 Delegirane uredbe (EU) 2020/687 določata pogoje za odpravo ukrepov za obvladovanje, ki se uporabljajo na zaščitnih oziroma ogroženih območjih. Predhodno čiščenje in razkuževanje sta bistvena ukrepa, ki ju je treba učinkovito izvajati, da se prepreči širjenje bolezni kategorije A iz prizadetega obrata. Postopki za čiščenje in razkuževanje so določeni v točkah A in B Priloge IV k navedeni delegirani uredbi. V skladu s temi postopki se predhodno čiščenje in razkuževanje zaključita, če je razkužilo na tretirani površini ostalo vsaj 24 ur. Kot dobro znano načelo za obvladovanje in izkoreninjenje bolezni kategorije A se najkrajše obdobje trajanja ukrepov, ki se izvajajo na območjih z omejitvami, šteje šele po zaključenem predhodnem čiščenju in razkuževanju. |
|
(11) |
Sedanje besedilo členov 39 in 55 Delegirane uredbe (EU) 2020/687 ni jasno glede izhodišča za minimalno obdobje trajanja ukrepov, ki jih je treba izvesti na zaščitnih in ogroženih območjih, ter lahko privede do različnega izvajanja navedene zahteve v državah članicah. Zato bi bilo treba člena 39 in 55 Delegirane uredbe (EU) 2020/687 spremeniti, da se jasno določi izhodišče za minimalno obdobje trajanja ukrepov na zaščitnih in ogroženih območjih. |
|
(12) |
Člen 31(1), točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2020/687 pristojnemu organu omogoča, da odobri premik valilnih jajc iz obrata na zaščitnem območju v valilnico v isti državi članici, kar vključuje premike valilnih jajc iz obrata na zaščitnem območju v valilnico na ogroženem območju. Vendar se lahko v skladu z določbami iz člena 46(1), točka (a), navedene delegirane uredbe premiki enodnevnih piščancev, ki izvirajo z ogroženega območja, v obrate v isti državi članici dovolijo le, kadar so se izvalili iz jajc, ki izvirajo iz obratov znotraj ogroženega območja. Zato v skladu s členom 46(1), točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2020/687 pristojni organ ne sme odobriti premikov enodnevnih piščancev z ogroženega območja, ki so izvaljeni iz jajc, ki izvirajo iz obratov znotraj zaščitnega območja. |
|
(13) |
Člen 30(1), točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2020/687 dovoljuje premike enodnevnih piščancev iz obrata na zaščitnem območju, če so se izvalili iz jajc, ki izvirajo z območja z omejitvami. Zato lahko pristojni organ v skladu s členom 30(1), točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2020/687 odobri premik enodnevnih piščancev z območja z omejitvami, ki so izvaljeni iz jajc, ki izvirajo iz obratov na zaščitnem območju, če so izpolnjeni nekateri pogoji. Pristojni organ bi moral imeti tudi možnost, da v primeru izpolnitve podobnih pogojev odobri premik enodnevnih piščancev z ogroženega območja, ki so izvaljeni iz jajc, ki izvirajo iz obratov znotraj zaščitnega območja. Člen 46(1), točka (a), bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(14) |
Člen 52 Delegirane uredbe (EU) 2020/687 določa posebne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, kadar pristojni organ odobri premike posamičnih krmil rastlinskega izvora in slame, proizvedenih na ogroženem območju. Glede na trenutno besedilo člena 52 Delegirane uredbe (EU) 2020/687 je mogoče razumeti, da morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz točk (a) do (d) navedenega člena. Vendar se člen 52, točka (d), Delegirane uredbe (EU) 2020/687 nanaša na primer, v katerem so bila posamična krmila rastlinskega izvora in slama obdelana z vsaj eno od obdelav za zmanjšanje tveganja iz Priloge VIII k navedeni delegirani uredbi. Posamična krmila rastlinskega izvora in slama zaradi uporabe obdelave za zmanjšanje tveganja postanejo varno blago in se zato lahko premikajo zunaj ogroženega območja. Člen 36 Delegirane uredbe (EU) 2020/687 poleg tega določa posebne pogoje za odobritev premikov posamičnih krmil rastlinskega izvora in slame z zaščitnega območja. V skladu s členom 36 Delegirane uredbe (EU) 2020/687 se lahko odobrijo premiki posamičnih krmil rastlinskega izvora in slame z zaščitnega območja, če so bili obdelani z vsaj eno od obdelav za zmanjšanje tveganja v skladu s Prilogo VIII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687. Poleg tega so pogoji iz člena 52, točke (a) do (d), Delegirane uredbe (EU) 2020/687 podobni pogojem iz člena 36 navedene delegirane uredbe. Zato za premike posamičnih krmil rastlinskega izvora in slame, proizvedenih na ogroženem območju, ne bi smeli veljati strožji pogoji od tistih, ki se uporabljajo za premike posamičnih krmil rastlinskega izvora in slame, proizvedenih na zaščitnem območju. Člen 52 Delegirane uredbe (EU) 2020/687 bi bilo zato treba popraviti, da se zagotovijo podobne omejitve na ogroženem območju kot na zaščitnem območju, kadar so izpolnjeni podobni pogoji. |
|
(15) |
Člen 59(2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 določa zahteve za gojene živali vrst s seznama, namenjene za repopulacijo obratov, prizadetih zaradi izbruha bolezni kategorije A. Navedene živali morajo izvirati iz obrata, ki ni na območju z omejitvami in za katerega veljajo ukrepi za obvladovanje bolezni kategorije A pri gojenih kopenskih živalih, kot je določeno v delu II, poglavje II, Delegirane uredbe (EU) 2020/687. Vendar se člen 59(2), točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2020/687 napačno sklicuje na omejitve iz poglavja III navedene delegirane uredbe. Zato bi bilo treba besedilo iz člena 59(2), točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2020/687 popraviti, da bi se sklicevalo na omejitve iz poglavja II navedene delegirane uredbe. |
|
(16) |
Člena 27 in 42 Delegirane uredbe (EU) 2020/687 določata prepovedi dejavnosti, vključno s premiki, v zvezi z živalmi, proizvodi in drugimi materiali znotraj zaščitnih in ogroženih območij, z njih ali nanje. Prepovedi so navedene v tabeli iz Priloge VI k navedeni delegirani uredbi. Premiki gojenih živali vrst s seznama v obrate na območju z omejitvami so prepovedani v skladu z navedeno tabelo, da se prepreči povečanje populacije gojenih živali, ki so dovzetne za bolezen kategorije A, potrjeno na navedenem območju. Če se valilna jajca premaknejo v valilnico na območju z omejitvami, lahko to privede do proizvodnje enodnevnih piščancev, kar bo povečalo populacijo gojenih živali vrst s seznama na območju z omejitvami. Zato bi bil tak premik v nasprotju z namenom prepovedi premikanja gojenih živali vrst s seznama v obrate na območju z omejitvami. Zato se na splošno šteje, da so taki premiki prepovedani. Vendar je v tabeli iz Priloge VI k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 napačno navedena le prepoved premikov valilnih jajc iz obratov na območju z omejitvami. Zato bi bilo treba besedilo v tabeli iz Priloge VI k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 popraviti, tako da se bo sklicevalo tudi na prepoved premikov valilnih jajc v obrate na območju z omejitvami. |
|
(17) |
Poleg tega je prepoved premikov posamičnih krmil rastlinskega izvora in slame iz Priloge VI k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 napačno omejena na premike posamičnih krmil rastlinskega izvora in slame, pridobljenih na zaščitnem območju, kar omogoča premike posamičnih krmil rastlinskega izvora in slame, pridobljenih na ogroženem območju, ki lahko pomenijo tveganje za širjenje bolezni. Prilogo VI k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 bi bilo zato treba popraviti, da se prepovejo premiki posamičnih krmil rastlinskega izvora in slame, pridobljenih na območju z omejitvami. |
|
(18) |
Priloga VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 določa obdelave za zmanjšanje tveganja za proizvode živalskega izvora, zlasti meso, ovitke in mleko, z območja z omejitvami. Navedene obdelave, ki inaktivirajo povzročitelje bolezni, bi morale biti v skladu z veljavno zakonodajo Unije, mednarodnimi standardi in novimi znanstvenimi dokazi. Vnos v navedeni prilogi za virus ovčjih in kozjih koz za navedeno blago je trenutno prazen zaradi pomanjkanja znanstvenih podatkov ali študij v zvezi z dosedanjimi obdelavami. Glede na nedavni pojav izbruhov ovčjih in kozjih koz v Uniji bi bilo treba državam članicam, ki obvladujejo take izbruhe, omogočiti obdelavo mesa in mleka koz in ovc, ki izvirajo z zaščitnih in ogroženih območij. V Prilogi VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 niso bile določene nobene take obdelave, saj Komisija čaka na rezultate študije, naročene pri referenčnem laboratoriju EU za viruse Capripox, ali na več znanstvenih nasvetov Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Vendar je ob upoštevanju podobnosti med virusom ovčjih in kozjih koz ter virusom vozličastega dermatitisa, ki spadata v družino Poxviridae in rod Capripoxvirus, primerno dovoliti uporabo obdelav za zmanjšanje tveganja iz ustrezne tabele v Prilogi VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687. Uporabo obdelav za zmanjšanje tveganja za ovčje in kozje koze je treba pregledati, ko bodo na voljo dodatni znanstveni dokazi. |
|
(19) |
Agencija je v nedavnem znanstvenem mnenju (5) ocenila učinkovitost nekaterih obdelav za zmanjšanje tveganja za proizvode živalskega izvora in druge materiale v zvezi z boleznimi kategorije A. Med drugim je menila, da je toplotna obdelava mesa za doseganje temperature jedra 70 °C za vsaj 30 minut učinkovita obdelava za inaktivacijo virusa afriške prašičje kuge. Zato bi bilo treba na podlagi novih znanstvenih dokazov in v skladu z mednarodnim standardom Svetovne organizacije za zdravje živali (WOAH) (6) v zvezi z afriško prašičjo kugo Prilogo VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 ustrezno spremeniti, da se vključi dodatna obdelava za zmanjšanje tveganja za afriško prašičjo kugo. |
|
(20) |
Priloga VIII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 določa „obdelave za zmanjšanje tveganja za proizvode, ki niso živalskega izvora, z zaščitnega območja“, čeprav so sklici na navedene obdelave navedeni tudi v členu 52 navedene delegirane uredbe, ki se nanaša na posebne pogoje za odobritev premikov posamičnih krmil rastlinskega izvora in slame z ogroženega območja. Zato bi bilo treba naslov Priloge VIII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 popraviti, tako da se bo skliceval na „obdelave za zmanjšanje tveganja za proizvode, ki niso živalskega izvora, z območja z omejitvami“. |
|
(21) |
Delegirano uredbo (EU) 2020/687 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Delegirana uredba (EU) 2020/687 se spremeni:
|
(1) |
v členu 21(3) se doda naslednja točka (g):
|
|
(2) |
člen 28(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Organ, pristojen za obrat izvora, določi namembni obrat za premike z zaščitnega območja ali nanj. Če se organ, pristojen za obrat izvora, razlikuje od organa, pristojnega za namembni obrat, določi namembni obrat v sodelovanju z organom, pristojnim za namembni obrat.“ |
|
(3) |
v členu 30(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
|
|
(4) |
člen 39(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Pristojni organ lahko odpravi ukrepe iz oddelkov 1 in 2 tega poglavja le, če:
|
|
(5) |
člen 43(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Organ, pristojen za obrat izvora, določi namembni obrat za premike z ogroženega območja ali nanj. Če se organ, pristojen za obrat izvora, razlikuje od organa, pristojnega za namembni obrat, določi namembni obrat v sodelovanju z organom, pristojnim za namembni obrat.“ |
|
(6) |
člen 46(1), točka (a), se spremeni:
|
|
(7) |
v členu 46(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
|
|
(8) |
člen 55(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Pristojni organ lahko odpravi ukrepe za obvladovanje bolezni, uvedene na ogroženem območju v skladu z oddelkoma 1 in 3 tega poglavja le, če:
|
|
(9) |
v Prilogi VII se prva tabela v zvezi z mesom, ovitki in mlekom nadomesti s tabelo iz Priloge k tej uredbi. |
Člen 2
Delegirana uredba (EU) 2020/687 se popravi:
|
(1) |
v členu 2, točka 10, se opredelitev pojma „ovitki“ nadomesti z naslednjim:
|
|
(2) |
v členu 52 se točka (c) nadomesti z naslednjim:
|
|
(3) |
v členu 59(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
|
|
(4) |
v Prilogi VI se tabela popravi:
|
|
(5) |
v Prilogi VIII se naslov nadomesti z naslednjim: „ OBDELAVE ZA ZMANJŠANJE TVEGANJ ZA PROIZVODE, KI NISO ŽIVALSKEGA IZVORA, Z OBMOČJA Z OMEJITVAMI “. |
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. januarja 2023
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 84, 31.3.2016, str. 1.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/687 z dne 17. decembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za preprečevanje in obvladovanje nekaterih bolezni s seznama (UL L 174, 3.6.2020, str. 64).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1882 z dne 3. decembra 2018 o uporabi nekaterih pravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni za kategorije bolezni s seznama ter o oblikovanju seznama vrst in skupin vrst, ki predstavljajo znatno tveganje za širjenje navedenih bolezni s seznama (UL L 308, 4.12.2018, str. 21).
(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 z dne 30. januarja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za vstop pošiljk nekaterih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter za njihove premike in ravnanje z njimi po vstopu (UL L 174, 3.6.2020, str. 379).
(5) EFSA Journal 2022;20(8):7443.
(6) Kodeks za zdravje kopenskih živali WOAH, 30. izdaja, 2022. Zvezka I in II, ISBN 978-92-95121-28-7; https://www.woah.org/en/what-we-do/standards/codes-and-manuals/terrestrial-code-online-access/.
PRILOGA
V Prilogi VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 se prva tabela v zvezi z mesom, ovitki in mlekom nadomesti z naslednjim:
|
„Obdelava |
FMD (1) |
RP |
RVFV |
LSD |
CBPP |
SPGP |
PPR |
CCPP |
CSF |
ASF |
AHS |
HPAI |
NDV |
||||||||
|
MESO |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||
|
Toplotna obdelava v hermetično zaprti posodi, da se doseže najnižja vrednost F0 (2) 3. |
X |
|
|
|
|
|
X |
|
X |
X |
|
X |
X |
||||||||
|
Toplotna obdelava, da se doseže temperatura jedra 80 °C |
X |
|
|
|
|
|
X |
|
X |
X |
|
X |
X |
||||||||
|
Toplotna obdelava, da se doseže temperatura jedra 70 °C |
X |
|
|
|
|
|
X |
|
X |
|
|
X |
X |
||||||||
|
Toplotna obdelava (za meso, ki je bilo izkoščeno in razmaščeno), da se doseže temperatura jedra 70 °C za najmanj 30 minut |
X |
|
|
|
|
|
X |
|
X |
X |
|
|
|
||||||||
|
V hermetično zaprti posodi pri 60 °C za najmanj 4 ure |
X |
|
|
|
|
|
X |
|
X |
X |
|
|
|
||||||||
|
Temperatura jedra 73,9 °C za najmanj 0,51 sekunde (3) |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
||||||||
|
Temperatura jedra 70,0 °C za najmanj 3,5 sekunde (3) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
||||||||
|
Temperatura jedra 65,0 °C za najmanj 42 sekund (3) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
||||||||
|
Temperatura jedra 60 °C za najmanj 507 sekund (3) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
||||||||
|
Toplotna obdelava, da se doseže izsušitev, do najvišjih vrednosti Aw 0,93 in pH 6 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||
|
Toplotna obdelava, da se doseže temperatura jedra 65 °C za določen čas, da se doseže najnižja pasterizacijska vrednost 40 |
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
||||||||
|
Naravna fermentacija in zorenje mesa s kostmi: najmanj 9 mesecev, da se dosežeta najvišji vrednosti Aw 0,93 in pH 6 |
X |
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
||||||||
|
Naravna fermentacija in zorenje izkoščenega mesa: najmanj 9 mesecev, da se dosežeta najvišji vrednosti Aw 0,93 in pH 6 |
X |
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
|
|
|
||||||||
|
Naravna fermentacija za ledja: najmanj 140 dni, da se dosežeta najvišji vrednosti Aw 0,93 in pH 6 (4) |
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
|
|
|
||||||||
|
Naravna fermentacija za šunke: najmanj 190 dni, da se dosežeta najvišji vrednosti Aw 0,93 in pH 6 (4) |
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
|
|
|
||||||||
|
Sušenje po soljenju šunk s kostmi na italijanski način: najmanj 313 dni (4) |
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
||||||||
|
Sušenje po soljenju šunk in ledij s kostmi na španski način (4):
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
|
|
|
||||||||
|
Zorenje trupov pri minimalni temperaturi 2 °C za najmanj 24 ur po zakolu |
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||
|
Odstranitev drobovine |
|
|
|
X |
X |
X |
|
X |
|
|
|
|
|
||||||||
|
OVITKI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||
|
Soljenje z natrijevim kloridom (NaCl), suhim ali v obliki nasičene slanice (Aw < 0,80), za neprekinjeno obdobje 30 dni ali dlje pri temperaturi okolja 20 °C ali več |
X |
|
|
SC (5) |
|
|
X |
|
X |
X |
|
|
|
||||||||
|
Soljenje s soljo z dodanim fosfatom (86,5 % NaCl, 10,7 % Na2HPO4 in 2,8 % Na3PO4), suho ali v obliki nasičene slanice (Aw < 0,80), za neprekinjeno obdobje 30 dni ali dlje pri temperaturi okolja 20 °C ali več |
X |
|
|
|
|
X |
|
X |
X |
|
|
|
|||||||||
|
Soljenje z natrijevim kloridom (NaCl) najmanj 30 dni (6) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||
|
Beljenje (6) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||
|
Sušenje (6) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||
|
MLEKO |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||
|
Toplotna obdelava (postopek sterilizacije), da se doseže najnižja vrednost F0 3 |
X |
|
|
|
SC (5) |
|
|
SC (5) |
|
|
|
|
|
||||||||
|
Obdelava pri ultravisoki temperaturi (UHT): najmanj 132 °C za najmanj 1 sekundo |
X |
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
||||||||||
|
Obdelava pri ultravisoki temperaturi (UHT): najmanj 135 °C za ustrezni čas zadrževanja |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
|
Visokotemperaturna kratkotrajna pasterizacija (HTST), če je pH mleka nižji od 7, najmanj 72 °C za najmanj 15 sekund |
X |
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
||||||||||
|
Visokotemperaturna kratkotrajna pasterizacija (HTST), če je pH mleka enak ali višji od 7, najmanj 72 °C za najmanj 15 sekund, uporabljena dvakrat |
X |
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
||||||||||
|
Visokotemperaturna kratkotrajna pasterizacija (HTST) v kombinaciji s fizikalno obdelavo, da se doseže vrednost pH pod 6 za najmanj 1 uro ali da se doseže najmanj 72 °C, v kombinaciji z izsušitvijo |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
|
Pasterizacija z eno toplotno obdelavo z učinkom, ki je najmanj enakovreden učinku, ki se doseže z uporabo 72 °C za 15 sekund |
X |
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
(1) Kratice za bolezni v skladu s Prilogo II.
(2) F0 je izračunani smrtni učinek pri bakterijskih sporah. Vrednost F0 3 pomeni, da je najhladnejša točka proizvoda dovolj segreta, da se doseže enak smrtni učinek kot pri 121 °C (250 °F) v treh minutah pri trenutnem segrevanju in hlajenju.
(3) Samo za perutninsko meso.
(4) Samo za prašiče.
(5) Varno blago.
(6) Ne za goveje, ovčje, kozje in prašičje ovitke.“.