<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-03-202503C127202302170-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0217-23-202407570-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="4/06/2025 11:51:11" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="4jFfdhj6kRtsik52HEMg+bfEyC5avC0chATU9cw4s8bOhwaqf8cqkElf0bOXpmABN4X63SQYuaBp03pG9mMH2rjqppTXcxL7hYXEeTm3cHLsQ6zUusad+5sZZK9BSKOqjXRMtJlGKQCkfMtVKP+LD8J+z0fqf6V1BhkGpVbvxVA=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0217" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2023" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_orange" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 01-10-24 11:46:56" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="3a83591bbe334f2e8c15f79dd7514102" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0217" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sklepni predlogi J. Richarda de la Toura – Zadeva C‑217/23</div>
      <div id="rId21" style="default">Laghman</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      JEANA RICHARDA DE LA TOURA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 5. septembra 2024 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C‑217/23 [Laghman] (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">i</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      Bundesamt für Fremdenwesen und Asyl
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      A N
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-8" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče, Avstrija))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-9" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Območje svobode, varnosti in pravice – Skupna politika na področju azila – Direktiva 2011/95/EU – Pogoji za upravičenost do mednarodne zaščite ali subsidiarne zaščite – Status begunca – Člen 2(d) – Razlogi za preganjanje – Člen 10(1)(d), prvi pododstavek, druga alinea – Pojem pripadnosti ‚določeni družbeni skupini‘ – Pojem ‚razločna identiteta‘ v izvorni državi – Dojemanje skupine kot različne s strani družbe, ki jo obkroža – Merila za presojo – Prosilec za mednarodno zaščito, ki je član družine, vpletene v krvno maščevanje v njegovi izvorni državi“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-2">
      
        <br/>
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ali se za prosilca za mednarodno zaščito, ki je član družine, vpletene v krvno maščevanje (vendetta) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">2</a>
</span>) v njegovi izvorni državi, lahko šteje, da je izpostavljen preganjanju zaradi pripadnosti „določeni družbeni skupini“ v smislu člena 2(d) in člena 10(1)(d), prvi pododstavek, Direktive 2011/95/EU (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">3</a>
</span>)?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odgovor na to vprašanje ni takoj očiten.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zahteva razlikovanje med resnimi dejanji in grožnjami, ki izhajajo iz krvnega maščevanja, ki se ravna po načelih običajnega prava, priznanih in sprejetih v nekaterih tradicionalnih družbah, in ki so jim iz roda v rod izpostavljeni člani družine zaradi odgovornosti, ki naj bi jih imeli drugi člani te družine, ter strogo osebnimi dejanji in grožnjami, ki jih iz drugih razlogov storijo ali izrečejo navadni kriminalci ali mafija. Čeprav sta Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">4</a>
</span>) in Agencija Evropske unije za azil (EUAA) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">5</a>
</span>) izdala priporočila o tej temi, je treba ugotoviti, da nacionalni organi uporabljajo različne pristope, kadar je treba ugotoviti pripadnost takega prosilca določeni družbeni skupini. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">6</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V pravu Unije prošnja za mednarodno zaščito na podlagi pripadnosti „določeni družbeni skupini“ namreč zahteva ne le, da se dokaže, da je članom skupine skupna prirojena lastnost ali značilnost ali prepričanje, ki je temeljnega pomena za njihovo identiteto ali zavedanje, ali celo skupno poreklo, ki je nespremenljivo (prvi pogoj za opredelitev, določen v členu 10(1)(d), prvi pododstavek, prva alinea, Direktive 2011/95), ampak tudi, da se dokaže, da ima skupina „v zadevni državi razločno identiteto, saj jo družba, ki jo obkroža, dojema kot različno“ (drugi pogoj za opredelitev, določen v členu 10(1)(d), prvi pododstavek, druga alinea, te direktive).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav je Sodišče že imelo priložnost pojasniti obseg razloga za preganjanje zaradi pripadnosti določeni družbeni skupini v zvezi s homoseksualnimi osebami in pred kratkim v zvezi z ženskami, ki so žrtve nasilja v družini ali ki se poistovetijo z vrednotami, kot je enakost spolov, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">7</a>
</span>) je v tej zadevi pozvano, naj poda dodatna pojasnila o drugem pogoju za opredelitev, ki se nanaša na družbeno dojemanje skupine v izvorni državi v posebnem kontekstu krvnega maščevanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na začetku razlogovanja bom najprej pojasnil, da se pojem „družba, ki jo obkroža“ iz člena 10(1)(d), prvi pododstavek, druga alinea, Direktive 2011/95 nanaša na človeško in družbeno okolje, v katerem živi zadevna skupina, tako da se „razločna identiteta“ skupine ne presoja glede na individualno dojemanje subjekta preganjanja, temveč glede na kolektivno dojemanje te družbe. Dalje, pojasnil bom, da mora pristojni nacionalni organ v okviru posamične presoje upoštevati predstavo ali podobo, ki jo ima o zadevni skupini družba, ki jo obkroža, ter koliko se ta skupina zaradi mnenja ali sodbe, ki se povezuje z njo, razlikuje od preostanka te družbe. V zvezi s tem so ravnanja, dejanja ali ukrepi, ki se sprejmejo zaradi tega dojemanja, lahko upoštevni znaki za dokaz, da je skupina dojeta kot različna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V drugem delu razlogovanja, potem ko bom krvno maščevanje preučil v okviru pravnega sistema in tradicije, v katera se ta pojav umešča, bom Sodišču predlagal, naj razsodi, da se glede na razmere v izvorni državi za člana družine, vpletene v krvno maščevanje v njegovi izvorni državi, lahko šteje, da pripada „določeni družbeni skupini“, kot razlog za preganjanje, zaradi katerega se lahko prizna status begunca.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2 Direktive 2011/95, naslovljen „Opredelitve pojmov“, v točki (d) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-21" title="page-5">
      „V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-22" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-23" title="page-5">
      (d) ‚begunec‘ pomeni državljana tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rasne, verske, nacionalne pripadnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi tega strahu noče izkoristiti zaščite te države, […] in za kater[ega] se ne uporablja člen 12“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 4 te direktive, naslovljen „Obravnavanje dejstev in okoliščin“, v odstavku 3 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-25" title="page-5">
      „Obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito se izvede v vsakem posameznem primeru posebej in vključuje upoštevanje naslednjega:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-26" title="page-5">
      (a) vsa ustrezna dejstva, ki se nanašajo na izvorno državo v času, ko se sprejme odločitev o prošnji, vključno z zakoni in predpisi izvorne države in načinom njihove uporabe;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-27" title="page-5">
      (b) ustrezne izjave in dokumentacijo, ki jih predloži prosilec, vključno z informacijami o tem, ali je bil ali bi lahko bil prosilec podvržen preganjanju oziroma mu je bila ali bi mu lahko bila povzročena resna škoda;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-28" title="page-5">
      (c) individualni položaj in osebne okoliščine prosilca, vključno z dejavniki, kot so poreklo, spol in starost, za oceno dejstva, ali bi na podlagi prosilčevih osebnih okoliščin dejanja, ki jim je bil prosilec izpostavljen ali bi jim bil lahko izpostavljen, pomenila preganjanje ali resno škodo;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-29" title="page-5">
      […].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 10 navedene direktive, naslovljen „Razlogi za preganjanje“, v odstavku 1(d), prvi pododstavek, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-31" title="page-5">
      „Države članice pri ocenjevanju razlogov za preganjanje upoštevajo naslednje elemente:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-32" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-33" title="page-5">
      (d) skupina šteje za določeno družbeno skupino zlasti v naslednjih primerih:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">kadar je članom te skupine skupna prirojena lastnost ali skupno poreklo, ki je nespremenljivo, ali značilnost ali prepričanje, ki je tako temeljnega pomena za identiteto ali zavedanje, da se osebe ne bi smelo prisiliti, naj se mu odreče, in</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">kadar ima skupina v zadevni državi razločno identiteto, saj jo družba, ki jo obkroža, dojema kot različno.“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje spora o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">A N, afganistanski državljan, ki je pripadnik etnične skupine Paštunov, je 4. novembra 2015 v Avstriji vložil prošnjo za mednarodno zaščito. A N je v podporo tej prošnji trdil, da bi ob vrnitvi v izvorno državo tvegal preganjanje, ker je njegova družina vpletena v krvno maščevanje od umora njegovega očeta in brata zaradi zemljiškega spora z očetovimi bratranci.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav je Bundesamt für Fremdenwesen und Asyl (zvezni urad za priseljevanje in azil, Avstrija) z odločbo z dne 21. junija 2017 zavrnil to prošnjo, je Bundesverwaltungsgerich (zvezno upravno sodišče, Avstrija), nasprotno, ugodilo tožbi, vloženi zoper to odločbo, in s sodbo z dne 26. julija 2022 razsodilo, da je A N upravičen do statusa begunca. To sodišče je priznalo obstoj in resnost tveganj, ki bi jim bila zadevna oseba izpostavljena zaradi družinske pripadnosti, če bi se vrnila v izvorno državo, ter nesposobnost afganistanskih organov, da bi jo zaščitili pred tveganji, izhajajočimi iz tega krvnega maščevanja. Glede možnosti zaščite znotraj države je navedeno sodišče poleg tega ugotovilo, da tudi ob predpostavki, da v drugih regijah Afganistana ni ogrožen, A N tvega, da ne bo mogel zadovoljiti svojih bistvenih in nujnih življenjskih potreb.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zvezni urad za priseljevanje in azil je zoper to odločbo vložil revizijo pri Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče, Avstrija), ki je predložitveno sodišče. Trdil je, da navedena odločba napačno temelji na premisi, da se družina lahko šteje za „določeno družbeno skupino“ v smislu člena 10(1)(d) Direktive 2011/95, ne da bi bilo ugotovljeno, ali družba, ki jo obkroža, to družino dojema kot različno, kar je v nasprotju s to določbo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po presoji predložitvenega sodišča je „osrednje vprašanje“ za rešitev spora o glavni stvari to, „ali je treba člane družine, ki jim grozi krvno maščevanje le zaradi njihove pripadnosti družini, katere eden od članov je [ali je bil] vpleten […] v spor, ki je razlog za krvno maščevanje, šteti za družbeno skupino“ v smislu člena 10(1)(d) Direktive 2011/95. V ta namen v bistvu prosi Sodišče, naj pojasni vsebino in obseg drugega pogoja za opredelitev, od katerega je odvisen obstoj „določene družbene skupine“ in ki je določen v prvem pododstavku, druga alinea, te določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče dvomi, da lahko v obravnavanem primeru družino A N družba, ki jo obkroža, dojema kot različno zaradi njene vpletenosti v krvno maščevanje, ker ta družba vsaj na velikem delu afganistanskega ozemlja sledi uveljavljeni paštunski tradiciji, da se nekateri družinski spori rešujejo s krvnim maščevanjem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-43" title="page-7">
      „1. Ali je treba besedno zvezo ‚kadar ima skupina v zadevni državi razločno identiteto, saj jo družba, ki jo obkroža, dojema kot različno‘ iz člena 10(1)(d) Direktive [2011/95] razlagati tako, da ima skupina v zadevni državi razločno identiteto le, če jo družba, ki jo obkroža, dojema kot različno, ali pa je treba obstoj ‚razločne identitete‘ preverjati samostojno in ločeno od vprašanja, ali družba, ki jo obkroža, skupino dojema kot različno?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-44" title="page-7">
      2. Če je treba na podlagi odgovora na prvo vprašanje obstoj ‚razločne identitete‘ preverjati samostojno, na podlagi katerih meril je treba preverjati obstoj ‚razločne identitete‘ v smislu člena 10(1)(d) Direktive [2011/95]?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-45" title="page-7">
      3. Ne glede na odgovor na prvo in drugo vprašanje, ali je treba vprašanje, ali skupino ‚družba, ki jo obkroža‘, dojema kot različno v smislu člena 10(1)(d) Direktive [2011/95], presojati z vidika subjekta preganjanja ali družbe kot celote ali bistvenega dela družbe neke države ali posameznega dela te države?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-46" title="page-7">
      4. Na podlagi katerih meril se presoja, ali se skupino dojema kot ‚različno‘ v smislu člena 10(1)(d) Direktive [2011/95?]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">A N, avstrijska, nemška in nizozemska vlada ter Evropska komisija so predložili pisna stališča.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče želi z vprašanji za predhodno odločanje, za katera predlagam, naj se obravnavajo skupaj, v bistvu izvedeti, ali je treba člen 10(1)(d), prvi pododstavek, Direktive 2011/95 razlagati tako, da se za člana družine, vpletene v krvno maščevanje v njegovi izvorni državi, lahko glede na razmere v tej državi šteje, da pripada „določeni družbeni skupini“, kot razlog za preganjanje, zaradi katerega se lahko prizna status begunca.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V ta namen to sodišče prosi Sodišče, naj pojasni pomen in obseg tega drugega pogoja za opredelitev pripadnosti „določeni družbeni skupini“, določenega v členu 10(1)(d), prvi pododstavek, druga alinea, te direktive.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodoma je treba opozoriti, da je v skladu s členom 2(d) navedene direktive begunec med drugim državljan tretje države, ki se nahaja zunaj države, katere državljan je, zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rasne, verske, nacionalne pripadnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini in ne more ali zaradi tega strahu noče izkoristiti zaščite te države.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zadevni državljan mora tako zaradi okoliščin v izvorni državi in zaradi ravnanja subjektov preganjanja čutiti utemeljen strah, da bo preganjan, iz vsaj enega od petih razlogov, ki so našteti v členu 10(1) Direktive 2011/95 in med katerimi je njegova pripadnost „določeni družbeni skupini“ v tej državi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zakonodajalec Unije je ta pojem opredelil v členu 10(1)(d) te direktive, pri čemer je sprejel bistveno drugačen pristop od tistega, ki ga priporoča UNCHR. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">8</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, člani skupine morajo imeti „prirojeno lastnost“ ali „skupno poreklo, ki je nespremenljivo“, ali celo „značilnost ali prepričanje, ki je tako temeljnega pomena za identiteto, da se osebe ne sme prisiliti, naj se mu odreče“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem primeru v sporu o glavni stvari ni sporno, da je ta pogoj izpolnjen. Člani iste družine imajo namreč zaradi sorodstvenega razmerja – ne glede na to, ali to razmerje izhaja iz, na primer, krvnih vezi, posvojitve ali zakonske zveze – prirojeno lastnost, ki je tudi temeljnega pomena za identiteto, in/ali skupno poreklo, ki je nespremenljivo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">9</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dodati moram, da imajo lahko na podlagi sodne prakse Sodišča člani iste družine dodatno skupno značilnost, kot je na primer druga prirojena lastnost, ali skupno poreklo, ki je nespremenljivo, kot je poseben družinski položaj. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">10</a>
</span>) V tem kontekstu pa je okoliščina, da so člani družine, in to zlasti moški in dečki te družine, zaradi svojih prednikov izpostavljeni krvnemu maščevanju, ker se to prenaša iz roda v rod po očetovi strani, zajeta v pojmu „skupno poreklo, ki je nespremenljivo“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na te elemente člani družine, vpletene v krvno maščevanje v izvorni državi, in zlasti moški in dečki te družine, brez težav izpolnjujejo prvi pogoj za opredelitev „določene družbene skupine“ v smislu člena 10(1)(d), prvi pododstavek, prva alinea, Direktive 2011/95.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, ta skupina mora imeti „razločno identiteto“ v zadevni državi, „saj jo družba, ki jo obkroža, dojema kot različno“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem Sodišče sprašuje, ali je „razločna identiteta“ skupine pogoj, ki ga je treba presojati ločeno in samostojno od dojemanja družbe, ki jo obkroža. Poudarja namreč, da bi uporaba veznika „da“ v nemški različici člena 10(1)(d), prvi pododstavek, druga alinea, Direktive 2011/95 lahko imela drug pomen od zgolj vzročnega pomena. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">11</a>
</span>) Po potrebi z drugim vprašanjem Sodišče prosi, naj natančneje določi elemente, na podlagi katerih bi bilo potem treba presoditi „razločno identiteto“ skupine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi se mi, da je pomisleke tega sodišča mogoče zlahka zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na eni strani je namreč z jezikovnega vidika iz različnih jezikovnih različic zadevne določbe, kot so angleška („because“), francoska („parce que“) ali italijanska („perché“), razvidno, da je zakonodajalec Unije res želel izraziti vzročno razmerje med pojmoma „razločna identiteta“ in „družba, ki jo obkroža“. „Razločna identiteta“ skupine „v zadevni državi“ izhaja iz dejstva, da to skupino „družba, ki jo obkroža, dojema kot različno“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani je iz sistematike člena 10(1)(d), prvi pododstavek, Direktive 2011/95 razvidno, da je bil namen zakonodajalca Unije, da razlikuje med – v prvi alinei te določbe – „razločno identiteto“ člana zadevne skupine, ker se nanaša zlasti na telesne, kulturne ali verske značilnosti, ki jih ima oseba skupne z vsemi člani te skupine, ter – v drugi alinei te določbe – „skupno identiteto“ ali „družbeno identiteto“ skupine, ker se nanaša na način, kako to skupino dojemajo drugi člani družbe. Če bi se štelo, da se „razločna identiteta“ skupine v zadevni državi razlikuje od tega, kako jo dojema družba, ki obkroža to skupino, se torej ne bi upoštevalo razlikovanje, ki ga je zakonodajalec želel uvesti med individualnimi in družbenimi elementi identitete članov zadevne skupine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na te elemente je „razločna identiteta“ skupine iz člena 10(1)(d), prvi pododstavek, druga alinea, Direktive 2011/95 zato pogoj, ki ga je treba presojati ne ločeno in samostojno od dojemanja družbe, ki obkroža to skupino, ampak v povezavi s tem dojemanjem. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">12</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah ni treba odgovoriti na drugo vprašanje za predhodno odločanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdaj je treba preučiti tretje in četrto vprašanje za predhodno odločanje, s katerima predložitveno sodišče Sodišče prosi, naj pojasni, kako je treba presojati, ali skupino „družba, ki jo obkroža, dojema kot različno“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, kar zadeva pojem „družba, ki jo obkroža“, je ta referenčni okvir za ugotavljanje obstoja „razločne identitete“ skupine. Člen 10(1)(d), prvi pododstavek, druga alinea, Direktive 2011/95 se očitno nanaša na kolektivni prostor, to je človeško in družbeno okolje, v katerem živijo člani te skupine. Zato je dojemanje družbe, ki obkroža skupino, kolektivno dojemanje, pri čemer – da odgovorim predložitvenemu sodišču – se strinjam z mnenjem avstrijske vlade v njenem stališču, da se to dojemanje ne sme zamenjevati z individualnim dojemanjem subjekta preganjanja v smislu člena 6 te direktive ali celo zgolj s stališčem neposredne okolice zadevne osebe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče poziva Sodišče, naj pojasni geografski obseg te „družbe“, vendar ga zakonodajalec Unije izrecno opredeljuje s tem, da omenja družbo, „ki [skupino] obkroža“. Ta družba torej ustreza okolju, v katerem živijo člani zadevne skupine. To okolje je sestavljeno iz struktur in vključuje posebne moralne, kulturne, družbene, gospodarske, politične, verske in pravne norme, katerih delovanje je treba razumeti za individualno preučitev prošnje. Po mojem mnenju ni treba nadalje pojasniti tega geografskega obsega, razen če želimo določiti obseg, ki je v nasprotju z družbeno-politično organizacijo navedene družbe in njenimi stvarnostmi, naj bodo kulturne, etnične, jezikovne ali verske. Kot je Sodišče priznalo v ustaljeni sodni praksi, mora pristojni nacionalni organ določiti, katera „družba, ki jo obkroža“, je upoštevna za presojo obstoja določene družbene skupine, saj lahko ta družba sovpada s celotno izvorno državo prosilca za mednarodno zaščito ali pa je bolj omejena, na primer na del ozemlja ali prebivalstva te tretje države. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">13</a>
</span>) Družbena skupina, ki je opredeljena kot skupina, ki ima „razločno identiteto“ v zadevni državi v smislu člena 10(1)(d), prvi pododstavek, druga alinea, Direktive 2011/95, se torej ne bo nujno štela za „družbeno skupino“ v drugih državah.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, priznanje „razločne identitete“ skupine v izvorni državi prosilca pomeni, da to skupino družba, ki jo obkroža, „dojema“ kot „različno“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej moram navesti, da se zakonodajalec Unije sklicuje na pojem „družbeno dojemanje“, ki je pojem, ki se razlikuje od pojma „družbeno vedenje“. „Dojemanje“ je namreč sposobnost, ki organizmu omogoča, da usmerja svoja dejanja in pozna svoje okolje na podlagi informacij, ki mu jih zagotovijo njegovi čuti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">14</a>
</span>) Pojem „družbeno dojemanje“ torej glede na njegov običajni pomen zajema umski proces, s katerim posamezniki organizirajo in razlagajo svoje vtise, da bi dali pomen svojemu okolju, in to neodvisno od dejanj, ki bi jih lahko storili. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">15</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pojem „razlika“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">16</a>
</span>) pa je opredeljen kot „značilnost (razlika) ali sklop značilnosti (različnost), po kateri oziroma katerem se ena stvar razlikuje od druge, eno bitje od drugega“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">17</a>
</span>) Različnost je torej nasprotje podobnosti z drugimi. Različnost očitno predpostavlja drugačnost oseb ali elementov, med katerimi je dokazana ali ugotovljena. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">18</a>
</span>) Člen 10(1)(d), prvi pododstavek, druga alinea, Direktive 2011/95 ne določa podrobneje ne narave te različnosti, ki se zato lahko nahaja v številnih značilnostih članov zadevne skupine, ne pomena te različnosti, tako da se „različnost“, na katero se sklicuje zakonodajalec Unije, ne nanaša nujno na lestvico vrednot.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz teh elementov sklepam, da v kontekstu člena 10(1)(d), prvi pododstavek, druga alinea, Direktive 2011/95 pogoj v zvezi z „razločno identiteto“ skupine predpostavlja, da v okviru individualne presoje prošnje pristojni nacionalni organ presoja, koliko ima o zadevni skupini družba, ki jo obkroža, predstavo ali podobo, s katero je povezano mnenje ali sodba, ki to skupino razlikuje od preostanka družbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta presoja mora biti opravljena z vidika vseh informacij, ki jih ima na voljo v skladu s členom 4(3) Direktive 2011/95. Družbeno dojemanje je subjektivno in odvisno od številnih dejavnikov, ki se nanašajo tako na značilnosti zadevne skupine (kot so njen videz, telesne lastnosti, spol, družbeno poreklo ali družbene vloge, ravnanja, stališča, mnenja ali celo sposobnosti itd.) kot na norme, ki vladajo v referenčni družbi (naj gre za moralne, družbene ali pravne norme ali celo za kulturne, gospodarske, politične ali verske norme), in na njihovo kombinacijo v danem trenutku. Jasno je, da bodo iste značilnosti ali lastnosti lahko vzbudile različne vtise glede na okoliščine in glede na okolje, v katerem živi zadevna skupina oseb. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">19</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav zakonodajalec Unije za namene te presoje ne zahteva, da se dokaže, da družba, ki obkroža skupino, to skupino obravnava različno, ampak le, da jo dojema različno, so vseeno lahko vsa ravnanja, vsa dejanja ali vsi ukrepi, ki se sprejmejo zaradi družbenega dojemanja skupine, koristni znaki za dokazovanje „razločne identitete“ te skupine v izvorni državi. To je pomen sodne prakse Sodišča. To namreč ugotavlja, da čeprav „je treba pripadnost določeni družbeni skupini ugotoviti neodvisno od dejanj preganjanja v smislu člena 9 [Direktive 2011/95], katerih žrtve so lahko člani te skupine v izvorni državi“, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">20</a>
</span>) pa „je diskriminacija ali preganjanje oseb s skupno značilnostjo lahko upošteven dejavnik, kadar je treba […] presoditi, ali se zadevna skupina zdi ločena glede na družbene, moralne ali pravne norme zadevne izvorne države“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">21</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je enakost pravilo in prepoved diskriminacije načelo, se različnost lahko torej kaže v kršitvi enakosti in sprejetju dejanj, ukrepov ali praks, ki so diskriminatorni do skupine. Sodišče je tako razsodilo, da lahko glede na razmere v izvorni državi družba, ki skupino obkroža, ženske dojema različno in da se jim v tej družbi prizna „razločna identiteta“, zlasti zaradi družbenih, moralnih ali pravnih norm, ki veljajo v njihovi izvorni državi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">22</a>
</span>) Sodišče je v sodbi z dne 7. novembra 2013, X in drugi, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">23</a>
</span>) poleg tega ugotovilo, da je mogoče na podlagi obstoja kazenske zakonodaje, ki se nanaša posebej na homoseksualne osebe, ugotoviti, da te osebe sestavljajo posebno skupino, ki jo družba, ki jo obkroža, dojema kot različno. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">24</a>
</span>) Enako lahko pristojni nacionalni organi ugotovijo, da se zadevna skupina dojema različno zaradi stigmatizacije ali celo izključevanja njenih članov, na primer zaradi stigmatizacije mladih žensk, ki zavračajo pohabljenje ženskih spolovil v skupnosti, v kateri je taka praksa norma. Vendar ne verjamem, da je nujno treba dokazati, da so člani zadevne skupine izločeni ali izobčeni iz družbe, ki jo obkroža, ker pojem „različnost“ ne pomeni, da ta skupina nasprotuje družbi, v kateri živi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">25</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru predložitveno sodišče dvomi, da člani družine, ki ji grozi krvno maščevanje, pripadajo določeni družbeni skupini. Teh članov namreč družba, ki skupino obkroža, ne dojema kot različne, prvič, ker naj bi le subjekt preganjanja – to je družina, „ki se maščuje“ – ter sorodniki in znanci družine, ki je tarča maščevanja, vedeli za krvno maščevanje, ki grozi tej družini, ter drugič, ker naj bi bilo skladno s tradicijo „paštunvali“, ki se ji sledi v izvorni regiji zadevne osebe, da se spori rešujejo s krvnim maščevanjem. Povedano drugače, krvno maščevanje naj bi bil osrednji način reševanja sporov, razširjen v tradicionalnem pravnem sistemu „paštunvali“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Te trditve me ne prepričajo, saj bi se zaradi tega pristopa lahko izključilo priznanje pripadnosti prosilcev za mednarodno zaščito določeni družbeni skupini le zato, ker bi bila tradicionalni kodeks ali praksa, ki veljata zanje, razširjena v njihovi izvorni državi ali regiji. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">26</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Taka presoja očitno zahteva, da se opravi individualna presoja prošnje za mednarodno zaščito, ki jo vloži član ogrožene družine, v skladu s členom 4(3) Direktive 2011/95. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">27</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem kontekstu je bistveno razumeti krvno maščevanje v okviru pravnega sistema in tradicije, v katera je umeščeno, in ga razlikovati od navadnega ali organiziranega kriminala.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Krvno maščevanje, ki pomeni „jemanje (ali ponovno jemanje) krvi“, je opredeljeno kot posvetni pojav, ki ga ureja običajno pravo, ki ga nekatere tradicionalne družbe priznavajo in sprejemajo kot pravo, ki obstaja vzporedno z veljavnim pravnim sistemom. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">28</a>
</span>) Tako je sprejeto, da je krvno maščevanje sestavni del običajnih zakonov Paštunov, ki živijo na podeželskih območjih Afganistana („paštunvali“) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">29</a>
</span>), pa tudi družb, ki živijo v gorskih območjih na severu Albanije („Kanun“) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">30</a>
</span>) ali jugovzhodu Turčije. EUAA v Informativnem poročilu o Afganistanu, objavljenem maja 2024, razlikuje med krvnim maščevanjem in preprostim zemljiškim sporom, ki je lahko vzrok za maščevanje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">31</a>
</span>) Krvno maščevanje namreč narekuje način reševanja sporov, ki spada v okvir kolektivnega delovanja, na podlagi katerega kazen za umor ali žalitev ni v pristojnosti državnega sodstva, ampak v pristojnosti družine, klana, plemena ali etnične skupine razžaljene osebe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">32</a>
</span>) Krvno maščevanje se lahko ravna po strogih pravilih, ker lahko opredeljuje zadevna kazniva dejanja in kategorije žrtev, ki jih je treba maščevati. To, v kolikšni meri krvno maščevanje zahteva, da se izvrši s storitvijo nasilnih dejanj ali ne, se razlikuje glede na kodekse ter glede na regije ali plemena, za katere veljajo ti kodeksi, in glede na izvor krvnega maščevanja. Tako v skladu s tradicijo „paštunvali“ izpolnitev maščevanja ni le pravica, temveč tudi dolžnost, družbena obveznost, katere neizpolnitev lahko tistemu, ki se ji izogne, jo zavrne ali jo zanemari, prinese sramoto ali celo napade nanj. Pravica do maščevanja se lahko prenaša iz roda v rod. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">33</a>
</span>) Tradicionalno se izvaja nad vsakim moškim v družini po očetovi strani, ob upoštevanju statusa in odgovornosti, ki jih ima ta moški v družini. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">34</a>
</span>) V tem kontekstu je preganjanje moškega in njegovega sina od zgodnjega otroštva, ker je ta član iste družine kot dedek po očetovi strani, po mojem mnenju tako samovoljno kot preganjanje zaradi rase ali veroizpovedi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, krvno maščevanje lahko zaradi načel običajnega prava, ki veljajo zanj, za družino, ki je tarča maščevanja, pomeni prostovoljno osamitev ali konfinacijo, katere trajanje in resnost se spreminjata glede na posamezen primer. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">35</a>
</span>) V najhujših primerih lahko ti ukrepi privedejo do opustitve šolanja najmlajših, zlasti dečkov, in izgube prihodkov za družino, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">36</a>
</span>) ker se vsaka pomoč družini lahko šteje za žalitev druge družine, kar bi lahko izzvalo krvno maščevanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega izhaja, da tudi v družbi, v kateri je krvno maščevanje še vedno razširjen način reševanja sporov, nič ne izključuje možnosti, da zaradi družbenih in moralnih norm, na katerih temelji ta družba, člane družine, vpletene v krvno maščevanje, zlasti moške člane, navedena družba dojema drugače, bodisi ker so prisiljeni zapreti se in se osamiti od te iste družbe, da bi se izognili maščevanju, bodisi ker nočejo rešiti časti in ugleda družine s tem, da bi uveljavili pravico do maščevanja, kar od njih zahteva to običajno pravo. Nekateri nacionalni organi imajo na voljo tudi zbirke podatkov s seznami tekočih krvnih maščevanj in vpletenih družin, kar kaže na prepoznavnost te skupine v družbi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">37</a>
</span>) Poleg tega so nekatere države sprejele posebne kazenske zakonodaje, s čimer so priznale obteževalno naravo umora, storjenega v povezavi s krvnim maščevanjem, ter tudi poskušajo ta pojav zajeziti s preventivnimi ukrepi in ustanovitvijo spravnih odborov za družine v sporu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju presoje dejanskega stanja in okoliščin vsakega primera posebej ne vidim nobenega razloga, ki bi nasprotoval temu, da pristojni nacionalni organ ugotovi, da član – zlasti moški član – družine, vpletene v krvno maščevanje v njegovi izvorni državi, pripada skupini, ki ima v tej državi „razločno identiteto“ zaradi pravil, ki bi za tega člana veljala na podlagi običajnega prava. V nasprotju z bojaznimi, ki jih Komisija navaja v stališču, ne verjamem, da bi bila taka družbena skupina opredeljena s preganjanjem, ki bi mu bil družinski član izpostavljen v izvorni državi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">38</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta družbena skupina naj bi bila namreč opredeljena s tem, da se zanjo uporablja običajno pravo, ki je utemeljeno s krvnimi vezmi in pomeni ne le, da so člani te skupine podrejeni posebnim pravilom, ki urejajo njihovo življenje v družbi, temveč tudi, da so izpostavljeni tveganju resnih groženj proti njim. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-40" href="#t-40">39</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na te preudarke menim, da je treba člen 10(1)(d), prvi pododstavek, Direktive 2011/95 razlagati tako, da se glede na razmere v izvorni državi za člana družine, vpletene v krvno maščevanje v tej državi, lahko šteje, da pripada „določeni družbeni skupini“, kot razlog za preganjanje, zaradi katerega se lahko prizna status begunca.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Priznanje tega statusa bo zahtevalo še, da se dokaže, da so dejanja, ki jim je ta oseba lahko izpostavljena v izvorni državi, dejanja nedržavnih subjektov v smislu člena 6(c) Direktive 2011/95, kar pomeni, da bo treba dokazati, da subjekti zaščite iz člena 7 te direktive, med katerimi je zlasti država, niso sposobni ali nočejo nuditi učinkovite zaščite pred temi dejanji. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-41" href="#t-41">40</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega bo priznanje navedenega statusa v skladu s členom 9(3) Direktive 2011/95 v povezavi s členom 6(c) in členom 7(1) te direktive ter ob upoštevanju uvodne izjave 29 navedene direktive predpostavljalo, da se dokaže obstoj povezave ali med razlogom za preganjanje iz člena 10(1)(d) navedene direktive in dejanji preganjanja v smislu člena 9(1) in (2) te direktive ali med tem razlogom za preganjanje in odsotnostjo zaščite pred takimi dejanji preganjanja, ki jih izvajajo nedržavni subjekti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-42" href="#t-42">41</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, priznanje statusa begunca bo zahtevalo, da se preveri, da ne obstaja drug izključitveni razlog v zvezi z zadevno osebo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse navedene preudarke Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je predložilo Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče, Avstrija), odgovori:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-90" title="page-17">
      Člen 10(1)(d), prvi pododstavek, Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-91" title="page-17">
      je treba razlagati tako:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">„Razločna identiteta“ skupine je pogoj, ki ga je treba presojati glede na dojemanje družbe, ki jo obkroža.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">„Družba, ki [skupino] obkroža“, je opredeljena kot človeško in družbeno okolje, v katerem živi ta skupina in za katerega pristojni nacionalni organ meni, da je upoštevno za njegovo individualno presojo prošnje za mednarodno zaščito. Dojemanje družbe, ki skupino obkroža, se ne nanaša na individualno dojemanje subjekta preganjanja, ampak na kolektivno dojemanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Okoliščino, da družba, ki skupino obkroža, to skupino dojema kot različno, je treba preučiti z vidika predstave ali podobe, ki jo ima družba o tej skupini in s katero je lahko povezano mnenje ali sodba, ki skupino razlikuje od preostanka družbe. Ravnanja, dejanja ali celo ukrepi, ki se sprejmejo zaradi tega dojemanja, so lahko za ta namen pomembni indici.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na razmere v izvorni državi se za člana družine, vpletene v krvno maščevanje v tej državi, lahko šteje, da pripada „določeni družbeni skupini“, ki pomeni razlog za preganjanje, zaradi katerega se mu lahko prizna status begunca.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: francoščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">i</a>
</span>) Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">2</a>
</span>) Glede na slovar La Langue française je francoska beseda „vendetta“ izposojenka iz italijanske besede „vendetta“, ki izvira iz latinske besede „vindicta“, in ima dva pomena. Nanaša se bodisi na dedno smrtno sovraštvo med družinama, ki je značilno za sredozemske in balkanske regije ter ga spodbuja želja po maščevanju za žalitve ali zločine, storjene med tema družinama, bodisi na osebno ali kolektivno željo po maščevanju, s katerim naj bi se popravila občutena krivica ali doživeta škoda.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">3</a>
</span>) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL 2011, L 337, str. 9).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">4</a>
</span>) Glej stališče UNHCR glede prošenj za priznanje statusa begunca v okviru Konvencije [o statusu beguncev, podpisane v Ženevi 28. julija 1951, ki je začela veljati 22. aprila 1954, Recueil des traités des Nations unies, zv. 189, št. 2545, 1954, str. 150, v nadaljevanju: Ženevska konvencija], ki temeljijo na strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti posameznika družini ali klanu, vpletenemu v krvno maščevanje, z dne 17. marca 2006 (v nadaljevanju: stališče UNHCR glede pripadnosti posameznika družini ali klanu, vpletenemu v krvno maščevanje).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">5</a>
</span>) Glej EUAA, Country guidance: Afghanistan, maj 2024, točka 3.18, naslovljena „Posamezniki, vpleteni v krvna maščevanja in zemljiške spore“ (prost prevod).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">6</a>
</span>) Glej kot primer odločbe o zavrnitvi prošnje za priznanje statuta begunca in o priznanju subsidiarne zaščite odločbo Helsingin hallinto-oikeus (upravno sodišče v Helsinkih, Finska) z dne 3. septembra 2013 (Hehao 13/1012/3); odločbi Cour nationale du droit d’asile (nacionalno sodišče za azilne zadeve, Francija) z dne 17. decembra 2009, T. (641626/09000446), in z dne 21. decembra 2009, K. (644277/09003107). Glej v zvezi s priznanjem statusa begunca sodbi Conseil du contentieux des étrangers (svet za spore v zvezi s tujci, Belgija) z dne 9. januarja 2014, X, X in X/I (št. 116642), in z dne 26. avgusta 2021, X/V (št. 259620), ter sodbi Upper Tribunal (Immigration and Asylum Chamber) (višje sodišče (oddelek za imigracijo in azil), Združeno kraljestvo) v zadevah EH (blood feuds) Albania CG [2012] UKUT 00348 (IAC) z dne 16. oktobra 2012 (zlasti točki 6 in 7) in Mohammed [N] z dne 25. septembra 2020 (PA/04415/2019).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">7</a>
</span>) Glej sodbe z dne 7. novembra 2013, X in drugi (od C‑199/12 do C‑201/12, EU:C:2013:720); z dne 16. januarja 2024, Intervyuirasht organ na DAB pri MS (Ženske, ki so žrtve nasilja v družini) (C‑621/21, EU:C:2024:47), oziroma z dne 11. junija 2024, Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid (Ženske, ki se poistovetijo z vrednoto enakosti spolov) (C‑646/21, EU:C:2024:487).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">8</a>
</span>) Čeprav morata biti v pravu Unije nujno izpolnjena dva pogoja za opredelitev, je namreč, nasprotno, na podlagi Smernic o mednarodni zaščiti št. 2: „Pripadnost določeni družbeni skupini“ v okviru člena 1A(2) [Ženevske konvencije] in/ali njenega protokola iz leta 1967 o statusu beguncev z dne 8. julija 2008 (točke od 11 do 13) dovolj en sam od teh pogojev. V zvezi z doktrino glej Goodwin-Gill, G. S., in McAdam, J., The Refugee in International Law, 3. izdaja, Oxford University Press, Oxford, 2007, str. 73; Hathaway, J. C., in Foster, M., „Membership of a Particular Social Group: Discussion Paper no 4 Advanced Refugee Law Workshop International Association of Refugee Law Judges Auckland, New Zealand, October 2002“, International Journal of Refugee Law, zv. 15, št. 3, Oxford University Press, Oxford, 2003, str. 477–491; Aleinikoff, T. A., „Protected characteristics and social perceptions: an analysis of the meaning of ‚membership of a particular social group‘“, Refugee Protection in International Law: UNHCR’s Global Consultations on International Protection, Cambridge University Press, Cambridge, 2003, str. 263–311, ter Parish, T. D., „Membership in a Particular Social Group under the Refugee Act of 1980: Social Identity and the Legal Concept of the Refugee“, Columbia Law Review, št. 4, Columbia Law Review Association, New York, 1992, str. 923–953.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">9</a>
</span>) S tem stališčem se strinjata EUAA v Smernicah za opredelitev pripadnosti določeni družbeni skupini, marec 2020, str. 13, in UNHCR v stališču glede pripadnosti posameznika družini ali klanu, vpletenemu v krvno maščevanje, točka 18.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">10</a>
</span>) Glej po analogiji sodbo z dne 11. junija 2024, Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid (Ženske, ki se poistovetijo z vrednoto enakosti spolov) (C‑646/21, EU:C:2024:487, točka 43 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">11</a>
</span>) Nemška različica se glasi tako: „die Gruppe in dem betreffenden Land eine deutlich abgegrenzte Identität hat, da sie von der sie umgebenden Gesellschaft als andersartig betrachtet wird“ (moj poudarek).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">12</a>
</span>) Glej v zvezi s tem EUAA, Smernice za opredelitev pripadnosti določeni družbeni skupini, marec 2020, zlasti del, naslovljen „Pravna analiza“, naslov C v zvezi z „[r]azločno identiteto“, str. 14.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">13</a>
</span>) Glej sodbo z dne 11. junija 2024, Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid (Ženske, ki se poistovetijo z vrednoto enakosti spolov) (C‑646/21, EU:C:2024:487, točka 50 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">14</a>
</span>) Glej Bonnet, C., „Les trois étapes de la perception“, Le cerveau et la pensée: le nouvel âge des sciences cognitives, Éditions Sciences Humaines, Auxerre, 2014, str. 213–221.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">15</a>
</span>) Glej Girandola, F., Demarque, C., in Lo Monaco, G., „La perception sociale: formation d’impression, stéréotypes, préjugés et discrimination“, Psychologie sociale, Armand Colin, Pariz, 2019, str. 198–219.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">16</a>
</span>) Beseda „različnost“ ni uporabljena v nemški različici člena 10(1)(d), prvi pododstavek, druga alinea, Direktive 2011/95, v kateri je navedeno, da družba, ki obkroža skupino, meni, da skupina ni iste vrste/ni iste narave („von der sie umgebenden Gesellschaft als andersartig betrachtet wird“), kar ustreza razliki.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">17</a>
</span>) Glej slovar Le Robert.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">18</a>
</span>) Glede na slovar Trésor de la langue française beseda „autre“ (drug) „omogoča, da se od prvega danega ali znanega dela […], ki se uporablja kot referenčna točka, razlikuje ena ali več oseb, en ali več elementov znotraj drugega dela“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">19</a>
</span>) Pojasniti je treba, da se bo preganjanje lahko glede na posamezen primer obravnavalo tudi z vidika drugega razloga za preganjanje, določenega v členu 10 Direktive 2011/95, kot je veroizpoved ali politično prepričanje.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">20</a>
</span>) Glej sodbo z dne 16. januarja 2024, Intervyuirasht organ na DAB pri MS (Ženske, ki so žrtve nasilja v družini) (C‑621/21, EU:C:2024:47, točka 55).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">21</a>
</span>) Glej sodbo z dne 16. januarja 2024, Intervyuirasht organ na DAB pri MS (Ženske, ki so žrtve nasilja v družini) (C‑621/21, EU:C:2024:47, točka 56).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">22</a>
</span>) Glej sodbo z dne 11. junija 2024, Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid (Ženske, ki se poistovetijo z vrednoto enakosti spolov) (C‑646/21, EU:C:2024:487, točka 49 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">23</a>
</span>) Od C‑199/12 do C‑201/12, EU:C:2013:720.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">24</a>
</span>) Glej sodbo z dne 7. novembra 2013, X in drugi (od C‑199/12 do C‑201/12, EU:C:2013:720, točka 48).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">25</a>
</span>) Goodwin-Gill, G. S., in McAdam, J., op. cit., str. 85.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">26</a>
</span>) S tem mislim na primer ženske in deklice, ki so podvržene pohabljanju ženskih spolovil, ki je zelo razširjena praksa v nekaterih državah oziroma regijah.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">27</a>
</span>) Kot primer presoje vsakega primera posebej pred Evropskim sodiščem za človekove pravice glej odločbo o nedopustnosti z dne 20. septembra 2007, Elezaj proti Švedski (CE:ECHR:2007:0920DEC001765405), v zvezi z zakonitostjo izgona albanskih državljanov, vpletenih v družinsko krvno maščevanje, ki se je začelo v 50. letih 20. stoletja, s strani švedskih organov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">28</a>
</span>) Glej Rouland, N., Aux confins du droit: anthropologie juridique de la modernité, Éditions Odile Jacob, Pariz, 1991, zlasti del z naslovom „Le corset du droit de la vengeance“, str. 84 in naslednje.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">29</a>
</span>) Glej zlasti Acheson, B., The Pashtun Tribes in Afghanistan, Pen and Sword Books, Barnsley, 2023, in EUAA, Country of Origin Information Report: Afghanistan - Individuals targeted under societal and legal norms, december 2017, točka 7, „Blood feuds and revenge killings“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">30</a>
</span>) Glej na primer EUAA, Country of Origin Information Report: Albania – Country focus, november 2016, točka 5.3.3; Office français de protection des réfugiés et apatrides (francoski urad za zaščito beguncev in oseb brez državljanstva, OFPRA), Rapport de mission en République d’Albanie du 3 au 13 juillet 2013, 2014, točka 1, in Gjeloshaj Hysaj, K., „La ‚reprise du sang‘ chez les Albanais: comment sortir du Moyen-Âge?“, Confluences Méditerranée, zv. 3, št. 62, L’Harmattan, Pariz, 2007, str. 87–94.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">31</a>
</span>) EUAA, Country guidance: Afghanistan, op. cit., zlasti točka 3.18.1, naslovljena „Krvna maščevanja“: „Na primer, člani družine, vpletene v krvno maščevanje, se lahko utemeljeno bojijo preganjanja zaradi svoje pripadnosti določeni družbeni skupini, ki temelji na prirojenih lastnostih (to je, da so člani svoje družine) ali dejstvu, da so družine znane in imajo lahko razločno identiteto v družbi, ki jih obkroža“ (prost prevod) (str. 90); in točka 3.18.2, naslovljena „Zemljiški spori“: „Razpoložljive informacije kažejo, da v primeru nasilja, do katerega pride v zemljiških sporih, običajno ne obstaja nobena povezava z razlogom preganjanja v smislu [Ženevske konvencije]. To ne vpliva na posamične primere, v katerih bi bilo povezavo mogoče dokazati na podlagi drugih okoliščin (na primer etnične pripadnosti, ker Talibani izberejo stran na podlagi etnične pripadnosti osebe, zemljiškega spora, ki vodi do krvnega maščevanja, itd.)“ (prost prevod) (str. 92).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">32</a>
</span>) Glej Ellenberger, H. F., „La vendetta“, Revue internationale de criminologie et de police technique et scientifique, zv. XXXIV, št. 2, Polymedia, Morges, 1981, str. 125–142, zlasti str. 125.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">33</a>
</span>) Glej Acheson, B., op. cit., str. 88–93.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">34</a>
</span>) Glej Bardhoshi, N., „De l’anthropologie de la vendetta en temps de ‚crise totale‘“, Ethnologie française, zv. 47, št. 2, Presses universitaires de France, Pariz, 2017, str. 331–340. UNHCR v stališču glede pripadnosti posameznika družini ali klanu, vpletenemu v krvno maščevanje, vseeno poudarja, da se je pred kratkim „poročalo, da so tudi ženske in otroci postali tarče krvnega maščevanja. Lahko so tudi ubiti ali ranjeni v primeru napada na moške člane družine“ (točka 3).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">35</a>
</span>) Glej EUAA, Country of Origin Information Report: Albania – Country focus, november 2016, točka 5.3.3, naslovljena „Victims of blood feuds“: „Sekundarni učinek krvnega maščevanja je usoda ogroženih družin, ki precej dolgo ostanejo v osamitvi, da bi se izognile nasilju. To vpliva tudi na otroke, ki ne morejo hoditi v šolo. Leta 2013 je bilo 67 družin, ki so živele v osamitvi zaradi krvnega maščevanja, in 33 otrok, večinoma v severnih regijah, ki zaradi tega niso mogli obiskovati šole“ (prost prevod).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">36</a>
</span>) UNHCR v stališču glede pripadnosti posameznika družini ali klanu, vpletenemu v krvno maščevanje, poudarja, da „družina lahko otroke daljša obdobja zadržuje doma in jim preprečuje obiskovanje šole, ker se boji, da bodo ubiti, napadeni ali ugrabljeni. Tudi če so glavna tarča krvnega maščevanja odrasli moški, so torej lahko drugi družinski člani prav tako v smrtni nevarnosti ali so jim kršene človekove pravice“ (točka 3). Glej v istem smislu COI Focus – Albania, Blood Feuds in contemporary Albania: Characterisation, Prevalence and Response by the State, ki ga je Commissariat général aux réfugiés et aux apatrides (generalni sekretariat za begunce in osebe brez državljanstva, Belgija) pripravil 29. junija 2017.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">37</a>
</span>) Glej na primer Third periodic report submitted by Albania under article 19 of the [UN Convention against torture and other cruel, inhuman or degrading treatment or punishment (Konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju), ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela v New Yorku 10. decembra 1984, Recueil des traités des Nations unies, zv. 1465, št. 24841, 1987, str. 85], 19. julij 2021, ki ga je pripravil Odbor Združenih narodov proti mučenju in v katerem je albanska vlada opozorila, da je v krvno maščevanje vpletenih 75 družin, zaradi česar je v osami 159 oseb, od tega 25 otrok (točka 194).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">38</a>
</span>) Opozoriti moram, da je treba v skladu s sodno prakso Sodišča pripadnost določeni družbeni skupini ugotoviti neodvisno od dejanj preganjanja v smislu člena 9 Direktive 2011/95, katerih žrtve so lahko člani te skupine v izvorni državi (glej sodbo z dne 16. januarja 2024, Intervyuirasht organ na DAB pri MS (Ženske, ki so žrtve nasilja v družini) (C‑621/21, EU:C:2024:47, točka 55)).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-40" href="#c-40">39</a>
</span>) Tako UNHCR v stališču glede pripadnosti posameznika družini ali klanu, vpletenemu v krvno maščevanje, poudarja, da „[v] primeru krvnega maščevanja posameznik ni napaden naključno; nasprotno, posameznik je tarča, ker pripada posebni družini in ker velja dolgo uveljavljeni kodeks. V primerjavi z drugimi položaji, v katerih se oseba boji, da bo napadena ali celo ubita, na primer, če dolguje denar ali jo preganja mafija, osebe, ki se bojijo preganjanja zaradi krvnega maščevanja, niso tarča zaradi lastnih dejanj, temveč zaradi odgovornosti, ki naj bi jih imeli drugi (živi ali mrtvi) člani družine. Zato niso zgolj žrtve posamičnega krvnega maščevanja, temveč kodeksa, ki ureja to tradicijo krvnega maščevanja“ (točka 14).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-41" href="#c-41">40</a>
</span>) Glej sodbo z dne 16. januarja 2024, Intervyuirasht organ na DAB pri MS (Ženske, ki so žrtve nasilja v družini) (C‑621/21, EU:C:2024:47, točki 64 in 65).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-42" href="#c-42">41</a>
</span>) Glej sodbo z dne 16. januarja 2024, Intervyuirasht organ na DAB pri MS (Ženske, ki so žrtve nasilja v družini) (C‑621/21, EU:C:2024:47, točke od 66 do 69).</p>
</body>
</html>
