(1)

Po protidampinški preiskavi v skladu s členom 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (2) je bila 6. oktobra 2009 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 926/2009 (3) uvedena dokončna protidampinška dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Ukrepi so bili v obliki stopenj dajatve ad valorem: 17,7 % za Shandong Luxing Steel Pipe Co. Ltd.; 27,2 % za druge sodelujoče družbe in 39,2 % za vse druge družbe.

(2)

Po preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 so bili 8. decembra 2015 v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/2272 uvedeni dokončni protidampinški ukrepi za nadaljnjih pet let (4).

(3)

Splošno sodišče je 29. januarja 2014 v sodbi v zadevi T-528/09 Uredbo (ES) št. 926/2009 razglasilo za nično v delu, ki se nanaša na izvoz izdelkov, ki jih proizvaja družba Hubei Xinyegang Steel Co. Ltd (v nadaljnjem besedilu: Hubei) (5). Svet se je na to sodbo pritožil.

(4)

Sodišče je s sodbo z dne 7. aprila 2016 v združenih zadevah C-186/14 P in C-193/14 P potrdilo ugotovitve Splošnega sodišča in razglasitev ničnosti ukrepov, ki se nanašajo na proizvajalca izvoznika Hubei (6).

(5)

Protidampinški ukrepi, uvedeni z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2272, so prenehali veljati 9. decembra 2020 (7).

(6)

Sodišče je 4. februarja 2021 v zadevi C-324/19 v zvezi s predlogom za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Finanzgericht Hamburg, razsodilo, da je Uredba (ES) št. 926/2009 neveljavna (v nadaljnjem besedilu: sodba) (8).

(7)

Institucije Unije morajo v skladu s členom 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodb Sodišča.

(8)

V zadevi C-324/19 je sodba razveljavila prvotne ukrepe erga omnes in ex-tunc. To pomeni, da se sodba uporablja za vse stranke in da se Uredba (ES) št. 926/2009 šteje za neveljavno od dneva, ko je začela veljati.

(9)

Poleg tega je glede na to, da je bil prvotni ukrep podaljšan leta 2015, sodba posredno vplivala tudi na Uredbo (EU) 2015/2272. Razlog za to je, da v skladu s sodno prakso Sodišča velja, da „uredba o podaljšanju ni veljavna v enakem obsegu kot končna uredba“ (9). Poleg tega je zaradi skladnosti s pravilom vzporednosti oblik potrebno, da se protidampinški ukrepi, uvedeni z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2272, razveljavijo z uredbo Komisije (10).

(10)

Na podlagi sodbe, s katero je bila Uredba (ES) št. 926/2009 razglašena za neveljavno v celoti, bi bilo treba tudi protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2272, razveljaviti ex tunc. Poleg tega se lahko vse dokončne dajatve, plačane v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2272, povrnejo ali odpustijo v skladu z veljavno carinsko zakonodajo. Iz tega zlasti izhaja, da lahko subjekt, ki je plačal te dajatve, načeloma zahteva njihovo vračilo le, če in dokler triletni rok, ki je v ta namen določen v členu 121(1)(a) carinskega zakonika Unije (11), še ni potekel. Dejstvo, da je bila Uredba (ES) št. 926/2009 razglašena za neveljavno (vključno z učinkom erga omnes), ne pomeni nepredvidene okoliščine ali višje sile, ki bi omogočala podaljšanje tega obdobja v skladu z drugim pododstavkom člena 121(1) carinskega zakonika Unije (12).

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –