<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.00-20081231.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="ECRCJ2005SLB.1000934101.case.xml"><NO.CASE>C-329/03</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62003J0329</NO.CELEX><NO.SEQ>0009.0002</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>9357</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>9372</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>16</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><LEFT>SODBA Z DNE <DATE ISO="20051027">27. 10. 2005</DATE> — ZADEVA C-329/03</LEFT><RIGHT>TRAPEZA TIS ELLADOS</RIGHT></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (prvi senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20051027">27. oktobra 2005</DATE><NOTE NOTE.ID="E0001" NUMBERING="STAR"><P>Jezik postopka: grščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C-329/03,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče z odločbo Areios Pagosa (Grčija) z dne <DATE ISO="20030331">31. marca 2003</DATE>, ki je na Sodišče prispela <DATE ISO="20030728">28. julija 2003</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P>Trapeza tis Ellados AE</P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P>Banque Artesia,</P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (prvi senat),</P><P>v sestavi P. Jann, predsednik senata, N. Colneric, sodnica, K. Schiemann, E. Juhász in M. Ilešič (poročevalec), sodniki,</P><?PAGE NO="I-9358"?><P>generalni pravobranilec: F. G. Jacobs,</P><P>sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20050203">3. februarja 2005</DATE>,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju pisnih stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>za Trapezo tis Ellados AE I. Soufleros, K. Christodoulou in T. Kontovazainitis, odvetniki,</P></ITEM><ITEM><P>za Banque Artesia F. Herbert, odvetnik, ter G. Stefanakis in E. Papakonstantinou, odvetnika,</P></ITEM><ITEM><P>za vlado Helenske republike P. Mylonopoulos in M. Apessos in V. Pelekou, zastopniki,</P></ITEM><ITEM><P>za Komisijo Evropskih skupnosti H. Støvlbæk in G. Zawos, zastopnika,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20050414">14. aprila 2005</DATE></VISA></GR.VISA><?PAGE NO="I-9359"?><PREAMBLE.FINAL><P>izreka naslednjo</P></PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P>Sodbo</P></TI></TITLE><NP><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago priloge I, seznama B, postavke IVA, in seznama D, postavke VI, k Prvi direktivi Sveta z dne <DATE ISO="19600511">11. maja 1960</DATE> o izvajanju člena 67 Pogodbe (<REF.DOC.OJ COLL="P" NO.OJ="043" DATE.PUB="1960" PAGE.FIRST="921">UL 1960, 43, str. 921</REF.DOC.OJ>) (v nadaljevanju: Prva direktiva).</TXT></NP><NP><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je Areios Pagos (kasacijsko sodišče Grčije) vložilo v okviru spora med Trapeza tis Ellados AE (v nadaljevanju: Banka Grčije) in Banque Artesia (v nadaljevanju: Artesia) zaradi njenega odškodninskega zahtevka za škodo, ki ji je nastala zato, ker ji je Banka Grčije zavrnila dovoljenje za polaganje prihodka od likvidacije obveznic na račun v konvertibilnih grških drahmah.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje</P></TI></TITLE><NP><NO.P>3</NO.P><TXT>Artesia, katere sedež je v Bruslju (Belgija), je imela v svoji podružnici v Atenah (Grčija) račun v konvertibilnih grških drahmah.</TXT></NP><?PAGE NO="I-9360"?><NP><NO.P>4</NO.P><TXT>V obdobju od <DATE ISO="19810428">28. aprila 1981</DATE> do <DATE ISO="19820730">30. julija 1982</DATE> je Artesia od Elliniki Trapeza Viomichanikis Anaptixeos (ETVA) Anónimos Etairia (grška banka za industrijski razvoj d.d., v nadaljevanju: ETVA), katere delnice ima v lasti grška država, kupila obveznice, ki jih je ta banka izdala izražene v nacionalni valuti, z ročnostjo enega leta od njihove izdaje, s katerimi se je trgovalo na borzi in so na njej kotirale. Te obveznice so bile plačane z računa Artesie v konvertibilnih grških drahmah. Zato da bi bil znesek, ki ustreza omenjenim obveznicam, vedno zamenljiv, je bilo potrebno posebno dovoljenje Banke Grčije.</TXT></NP><NP><NO.P>5</NO.P><TXT>Artesia je <DATE ISO="19820824">24. avgusta 1982</DATE> od te banke zahtevala, naj ji dovoli polaganje prihodka od likvidacije zadevnih obveznic na njen račun v konvertibilnih grških drahmah, zato da bi ta prihodek repatriirala v Belgijo. V obdobju od <DATE ISO="19820825">25. avgusta 1982</DATE> do <DATE ISO="19861123">23. novembra 1986</DATE> je Banka Grčije to zahtevo večkrat zavrnila. Vendar ji je <DATE ISO="19861124">24. novembra 1986</DATE> ugodila. Pokaže se, da je bil razlog za zavrnitev vsaj delno to, da uporaba računa Artesie v konvertibilnih grških drahmah za prvotno pridobitev obravnavanih obveznic ni bila predmet dovoljenja in da zato ta račun ni bil več konvertibilen.</TXT></NP><NP><NO.P>6</NO.P><TXT>Ker je Artesia presodila, da ji je v obdobju od <DATE ISO="19820930">30. septembra 1982</DATE> do <DATE ISO="19861211">11. decembra 1986</DATE> zaradi zavrnitve Banke Grčije nastala škoda, je <DATE ISO="19870428">28. aprila 1987</DATE> zoper to banko vložila odškodninsko tožbo. Zatrdila je, da njeno pridobitev obveznic zajema priloga I, seznam B, postavka IV A, k Prvi direktivi, tako da so države članice na podlagi člena 2 te direktive morale določiti izdajo zahtevanega dovoljenja. O zadevi so razsodila Polymeles Protodikeio Athinon (okrožno sodišče v Atenah), L'Efeteio Athinon (višje sodišče v Atenah) in Areios Pagos, ki je zadevo vrnilo temu Efeteiu. To je <DATE ISO="20010727">27. julija 2001</DATE> Banki Grčije naložilo, da mora Artesii plačati odškodnino. To sodišče je menilo, da transakcijo, obravnavano v postopku v glavni stvari, zajemata člen 2 Prve direktive in njena priloga I, seznam B.</TXT></NP><?PAGE NO="I-9361"?><NP><NO.P>7</NO.P><TXT>Ker je Banka Grčije vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, je Areios Pagos da prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0001" REF.END="QE0001" CODE="201E"/>1.</NO.P><TXT>Ali za obveznice, ki jih izda banka, ustanovljena kot delniška družba, katere delnice ima v lasti država, z ročnostjo enega leta od izdaje, s katerimi se trguje na borzi, kamor so bile tudi uvrščene, in za obveznice, ki jih izda banka, ustanovljena kot delniška družba, z ročnostjo enega leta od izdaje, s katerimi se trguje na borzi, kamor so bile tudi uvrščene, glede na določbo seznama D, ki se sklicuje na člen 4 Prve direktive [...], in kategorijo nomenklature VI o <QUOT.START ID="QS0002" REF.END="QE0002" CODE="201A"/>Kratkoročnih naložbah v zakladne menice in druge vrednostne papirje, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu<QUOT.END ID="QE0002" REF.START="QS0002" CODE="2018"/> v skladu z duhom te določbe in ciljem, ki ga zasleduje, ali v skladu z njeno razlago v smislu morebitne splošne prakse na področju mednarodne trgovine, in sicer da so vrednostni papirji, kot so obravnavane obveznice ET VE z ročnostjo enega leta, kratkoročne naložbe, velja ureditev te določbe?</TXT></NP><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali za uporabo sredstev na depozitnem računu, na katerega se polagajo sredstva v skladu s sklepom Monetarnega odbora 1097/1959, navedenim v tej sodbi (iz prihodkov od uvoženih tujih valut itd.), v depozitih, izraženih v nacionalni valuti, zamenljivih v tujo valuto, glede na določbo seznama D, ki se sklicuje na člen 4 [Prve] direktive [...], in kategorijo nomenklature IX, ki določa <QUOT.START ID="QS0003" REF.END="QE0003" CODE="201A"/>odprtje in polog sredstev na tekočih in depozitnih računih, repatriacija ali uporaba sredstev na tekočem ali depozitnem računu pri kreditnih institucijah<QUOT.END ID="QE0003" REF.START="QS0003" CODE="2018"/>, v skladu z duhom te določbe in ciljem, ki ga zasleduje, velja ureditev te določbe?<QUOT.END ID="QE0001" REF.START="QS0001" CODE="201C"/></TXT></NP></QUOT.S></P></NP><?PAGE NO="I-9362"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Predlog za ponovno odprtje ustnega postopka</P></TI></TITLE><NP><NO.P>8</NO.P><TXT>Banka Grčije je s predlogom, vloženim v sodnem tajništvu Sodišča <DATE ISO="20050708">8. julija 2005</DATE>, predlagala ponovno odprtje ustnega postopka.</TXT></NP><NP><NO.P>9</NO.P><TXT>Glede tega je treba opozoriti, da lahko Sodišče v skladu s členom 61 svojega Poslovnika odredi ponovno odprtje ustnega postopka, če meni, da ni dovolj poučeno ali da je treba zadevo obravnavati na podlagi trditve, o kateri stranke niso razpravljale (sodbi z dne <DATE ISO="20000210">10. februarja 2000</DATE> v zadevi Deutsche Post, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-270/97+C-271/97" YEAR="2000" PAGE.ECR="I-929">C-270/97 in C-271/97, Recueil, str. I-929, točka 30</REF.DOC.ECR>, in z dne <DATE ISO="20020618">18. junija 2002</DATE> v zadevi Philips, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-299/99" YEAR="2002" PAGE.ECR="I-5475">C-299/99, Recueil, str. I-5475, točka 20</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><NP><NO.P>10</NO.P><TXT>Sodišče meni, da v tem primeru ni treba odrediti ponovnega odprtja ustnega postopka. Zato je treba predlog za odreditev takega ponovnega odprtja zavrniti.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Pravni okvir</P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Skupnostna ureditev</P></TI></TITLE><NP><NO.P>11</NO.P><TXT>Člen 67 Pogodbe EGS (postal člen 67 Pogodbe ES, razveljavljen z Amsterdamsko pogodbo) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0004" REF.END="QE0004" CODE="201E"/>1.</NO.P><TXT>Med prehodnim obdobjem in kolikor je potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja skupnega trga države članice med seboj postopno odpravijo vse omejitve<?PAGE NO="I-9363"?> pretoka kapitala oseb s prebivališčem v državah članicah ter vsakršno diskriminacijo na podlagi državljanstva ali prebivališča teh strank ali kraja naložbe tega kapitala.</TXT></NP><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Vse omejitve tekočih plačil, vezanih na pretok kapitala med državami članicami, se odpravijo najpozneje do konca prve faze.<QUOT.END ID="QE0004" REF.START="QS0004" CODE="201C"/></TXT></NP></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>12</NO.P><TXT>V skladu z uvodno izjavo Prve direktive zahteva doseganje ciljev Pogodbe EGS največji možen prosti pretok kapitala med državami članicami in zato najširšo in najhitrejšo liberalizacijo pretoka kapitala med temi državami.</TXT></NP><NP><NO.P>13</NO.P><TXT>V skladu s členoma 1(1) in 3(1) omenjene direktive države članice izdajo vsa devizna dovoljenja, ki se zahtevajo za sklepanje ali izvajanje transakcij in za prenose med rezidenti držav članic, ki se nanašajo na pretoke kapitala, naštete v seznamu A in pod določenimi pogoji v seznamu C priloge I k tej direktivi.</TXT></NP><NP><NO.P>14</NO.P><TXT>Člen 2(1) Prve direktive določa, da <QUOT.START ID="QS0005" REF.END="QE0005" CODE="201E"/>države članice izdajo splošna dovoljenja za sklepanje ali izvajanje transakcij in prenose med rezidenti držav članic, ki se nanašajo na pretoke kapitala, naštete v seznamu B priloge I k [tej] direktivi.<QUOT.END ID="QE0005" REF.START="QS0005" CODE="201C"/></TXT></NP><NP><NO.P>15</NO.P><TXT>Taka obveznost izdaje dovoljenja pa ni določena za pretoke kapitala, naštete v seznamu D k tej prilogi. Države članice lahko za te transakcije še naprej ohranijo svoje omejitve.</TXT></NP><?PAGE NO="I-9364"?><NP><NO.P>16</NO.P><TXT>Člen 4 Prve direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0006" REF.END="QE0006" CODE="201E"/>Monetarni odbor najmanj enkrat letno preuči omejitve, ki veljajo za pretoke kapitala, naštete v seznamih priloge I k tej direktivi; Komisiji poroča o omejitvah, ki bi se lahko odpravile.<QUOT.END ID="QE0006" REF.START="QS0006" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>17</NO.P><TXT>Med pretoki kapitala, naštetimi v prilogi I, seznamu B, postavki IV A, k Prvi direktivi o <QUOT.START ID="QS0007" REF.END="QE0007" CODE="201E"/>pretokih kapitala, na katere se nanaša člen 2 Direktive<QUOT.END ID="QE0007" REF.START="QS0007" CODE="201C"/>, so zlasti <QUOT.START ID="QS0008" REF.END="QE0008" CODE="201E"/>pridobitev domačih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na borzi, za nerezidente (razen enot premoženja vzajemnih skladov) in repatriacija prihodka od njihove likvidacije<QUOT.END ID="QE0008" REF.START="QS0008" CODE="201C"/>, kateri ustreza postavka IV A nomenklature. Ta v točki 3(i) zajema zlasti pridobitev obveznic, <QUOT.START ID="QS0009" REF.END="QE0009" CODE="201E"/>izraženih v nacionalni valuti<QUOT.END ID="QE0009" REF.START="QS0009" CODE="201C"/>, in v točki 4 <QUOT.START ID="QS0010" REF.END="QE0010" CODE="201E"/>repatriacijo prihodka od likvidacije obveznic.<QUOT.END ID="QE0010" REF.START="QS0010" CODE="201C"/></TXT></NP><NP><NO.P>18</NO.P><TXT>Glede pretokov kapitala, naštetih v prilogi I, seznamu D, k Prvi direktivi o <QUOT.START ID="QS0011" REF.END="QE0011" CODE="201E"/>kapitalskih transakcijah, na katere se nanaša člen 4 Direktive<QUOT.END ID="QE0011" REF.START="QS0011" CODE="201C"/>, so med temi:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P><QUOT.START ID="QS0012" REF.END="QE0012" CODE="201E"/>kratkoročne naložbe v zakladne menice in druge vrednostne papirje, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu<QUOT.END ID="QE0012" REF.START="QS0012" CODE="201C"/>, ki ustrezajo postavki VI nomenklature. Ta zlasti zajema kratkoročne naložbe nerezidentov na nacionalnem denarnem trgu in repatriacijo prihodka od njihove likvidacije;</P></ITEM><?PAGE NO="I-9365"?><ITEM><P><QUOT.START ID="QS0013" REF.END="QE0013" CODE="201E"/>odprtje in polog sredstev na tekoče in depozitne račune, repatriacija ali uporaba sredstev na tekočem ali depozitnem računu pri kreditnih institucijah<QUOT.END ID="QE0013" REF.START="QS0013" CODE="201C"/>, ki ustreza postavki IX nomenklature. Ta zajema zlasti transakcije nerezidentov pri nacionalnih kreditnih institucijah in se uporablja za račune in sredstva, izražena v nacionalni ali tuji valuti.</P></ITEM></LIST></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Nacionalna ureditev</P></TI></TITLE><NP><NO.P>19</NO.P><TXT>Sklep Monetarnega odbora 1097 z dne <DATE ISO="19590523">23. maja 1959</DATE> o uporabi sistema omejene konvertibilnosti v Grčiji (FEK A' 109/<DATE ISO="19590616">16.6.1959</DATE>) je ob nastanku dejstev zadeve v postopku v glavni stvari določal dve kategoriji depozitnih računov pri Banki Grčije in drugih pooblaščenih bankah, ki so bili lahko odprti na ime osebe, ki ima stalno prebivališče v tujini, in sicer račune v konvertibilnih grških drahmah in račune v tujih valutah.</TXT></NP><NP><NO.P>20</NO.P><TXT>Na podlagi tega sklepa je bilo mogoče račune v konvertibilnih grških drahmah uporabiti samo za določene namene in je bilo nanje mogoče položiti sredstva samo na načine, ki so bili izčrpno našteti. Omenjeni sklep je določal, da so grške drahme, ko so bile brez posebnega dovoljenja Banke Grčije uporabljene za drugačen namen, kot so določeni, prenehale biti zamenljive.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Vprašanji za predhodno odločanje</P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Prvo vprašanje</P></TI></TITLE><NP><NO.P>21</NO.P><TXT>Areios Pagos s prvim vprašanjem sprašuje, ali je pridobitev obveznic, izraženih v nacionalni valuti, z ročnostjo enega leta od njihove izdaje, s katerimi se trguje na<?PAGE NO="I-9366"?> borzi in na njej kotirajo, ki jih izda banka s sedežem v državi članici, ki jo ima v lasti ta država, <QUOT.START ID="QS0014" REF.END="QE0014" CODE="201E"/>pridobitev [...] domačih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na borzi<QUOT.END ID="QE0014" REF.START="QS0014" CODE="201C"/>, v smislu priloge I, seznama B, postavke IV A, k Prvi direktivi ali <QUOT.START ID="QS0015" REF.END="QE0015" CODE="201E"/>kratkoročna naložba v zakladne menice in druge vrednostne papirje, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu<QUOT.END ID="QE0015" REF.START="QS0015" CODE="201C"/>, v smislu seznama D, postavka VI, te priloge.</TXT></NP><NP><NO.P>22</NO.P><TXT>Med strankama v sporu v glavni stvari ni sporno, da je za uporabo Prve direktive Artesia <QUOT.START ID="QS0016" REF.END="QE0016" CODE="201E"/>nerezidentna<QUOT.END ID="QE0016" REF.START="QS0016" CODE="201C"/> banka, ki je v Grčiji pridobila zadevne obveznice in ki je želela v Belgijo repatriirati prihodek od njihove likvidacije. Nesporno je tudi, da so te obveznice <QUOT.START ID="QS0017" REF.END="QE0017" CODE="201E"/>domači vrednostni papirji<QUOT.END ID="QE0017" REF.START="QS0017" CODE="201C"/>, izraženi v nacionalni valuti z ročnostjo enega leta od njihove izdaje, s katerimi se je trgovalo na borzi in so bili nanjo uvrščeni.</TXT></NP><NP><NO.P>23</NO.P><TXT>Artesia in Komisija Evropskih skupnosti zatrjujeta, da omenjene obveznice zajema priloga I, seznam B, postavka IV A, k Prvi direktivi. Nasprotno pa Banka Grčije in vlada Helenske republike menita, da jih zajema seznam D, postavka VI, te priloge.</TXT></NP><NP><NO.P>24</NO.P><TXT>Razlog za spor je torej različna razlaga meril, ki se navezujejo na obravnavane obveznice. Ta spor se nanaša na razlago izrazov <QUOT.START ID="QS0018" REF.END="QE0018" CODE="201E"/>vrednostni papirji, s katerimi se trguje na borzi<QUOT.END ID="QE0018" REF.START="QS0018" CODE="201C"/> in <QUOT.START ID="QS0019" REF.END="QE0019" CODE="201E"/>vrednostni papirji, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu<QUOT.END ID="QE0019" REF.START="QS0019" CODE="201C"/>. Želi tudi ugotoviti, ali je ročnost odločilno merilo za njihovo opredelitev. Po mnenju Banke Grčije in vlade Helenske republike so obravnavane obveznice <QUOT.START ID="QS0020" REF.END="QE0020" CODE="201E"/>vrednostni papirji, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu<QUOT.END ID="QE0020" REF.START="QS0020" CODE="201C"/> v smislu priloge I, seznama D, postavke VI, k Prvi direktivi neodvisno od dejstva, da se je z njimi trgovalo na borzi.</TXT></NP><?PAGE NO="I-9367"?><NP><NO.P>25</NO.P><TXT>V skladu s členom 67 Pogodbe zajema prosti pretok kapitala odpravo vseh omejitev pretoka kapitala oseb s prebivališčem v državah članicah in vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva ali prebivališča teh strank ali kraja naložbe tega kapitala. Prva direktiva za izvajanje člena 67 določa popolno liberalizacijo določenih pretokov kapitala in namerava odpraviti administrativne ovire, ki, čeprav ne nalagajo deviznih dovoljenj in ne prizadenejo pridobitve tujih vrednostnih papirjev, vseeno pomenijo oviro za širšo in hitrejšo liberalizacijo pretoka kapitala med državami članicami, ki je v skladu s prvo uvodno izjavo Prve direktive potrebna za doseganje ciljev Evropske skupnosti (glej sodbo z dne <DATE ISO="19860624">24. junija 1986</DATE> v zadevi Brugnoni in Ruffinengo, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="157/85" YEAR="1986" PAGE.ECR="2013">157/85, Recueil, str. 2013, točki 21 in 22</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><NP><NO.P>26</NO.P><TXT>Prva direktiva, čeprav je v seznamu D, postavki VI, omenjene priloge izraz <QUOT.START ID="QS0021" REF.END="QE0021" CODE="201E"/>vrednostni papirji, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu<QUOT.END ID="QE0021" REF.START="QS0021" CODE="201C"/>, pa ne določa nobene opredelitve tega izraza. Vendar se ta direktiva v seznamu B, postavka IVA, te priloge sklicuje na izraz <QUOT.START ID="QS0022" REF.END="QE0022" CODE="201E"/>vrednostni papirji, s katerimi se trguje na borzi<QUOT.END ID="QE0022" REF.START="QS0022" CODE="201C"/>, na katerega se sklicuje tudi v svojih pojasnilih, ki zanj določajo opredelitev. V skladu s temi opombami, ki jih je treba šteti za sestavne dele omenjene direktive (glej sodbo z dne <DATE ISO="19880204">4. februarja 1988</DATE> v zadevi East in drugi, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="143/86" YEAR="1988" PAGE.ECR="625">143/86, Recueil, str. 625, točka 11</REF.DOC.ECR>), so <QUOT.START ID="QS0023" REF.END="QE0023" CODE="201E"/>vrednostni papirji, s katerimi se trguje na borzi<QUOT.END ID="QE0023" REF.START="QS0023" CODE="201C"/> <QUOT.START ID="QS0024" REF.END="QE0024" CODE="201E"/>vrednostni papirji, katerih trgovanje je nadzorovano s predpisi in katerih cene redno objavljajo uradne borze (vrednostni papirji, ki kotirajo) ali drugi organi, povezani z borzo - npr. odbori bank (vrednostni papirji, ki ne kotirajo)<QUOT.END ID="QE0024" REF.START="QS0024" CODE="201C"/>. Tako kot poudarja Komisija, ta opredelitev pomeni, da je normodajalec Skupnosti poseben pomen pripisal pravilom delovanja borze, zlasti na podlagi določb, ki zagotavljajo preglednost delovanja borze in objavo cen vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje.</TXT></NP><NP><NO.P>27</NO.P><TXT>Glede <QUOT.START ID="QS0025" REF.END="QE0025" CODE="201E"/>vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na borzi<QUOT.END ID="QE0025" REF.START="QS0025" CODE="201C"/> iz priloge I, seznama B, postavke IV A, k Prvi direktivi je normodajalec Skupnosti presodil, da so vrednostni<?PAGE NO="I-9368"?> papirji, s katerimi se trguje v reguliranem okolju, kot je borza v smislu člena 2 Prve direktive, lahko predmet splošnega dovoljenja, ki ga zadevna država članica izda za sklepanje ali izvedbo transakcij in za prenose med rezidenti držav članic.</TXT></NP><NP><NO.P>28</NO.P><TXT>Nasprotno pa je denarni trg, naveden v prilogi I, seznamu D, postavki VI, k Prvi direktivi manj reguliran kot borza. Transakcije na denarnem trgu se običajno sklenejo po zasebnih pogajanjih v okolju, ki je v primerjavi z borzo manj pregledno. To ugotovitev podkrepi tudi dejstvo, da je temeljna značilnost <QUOT.START ID="QS0026" REF.END="QE0026" CODE="201E"/>vrednostnih papirjev, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu<QUOT.END ID="QE0026" REF.START="QS0026" CODE="201C"/> ta, da njihove cene ne kotirajo javno, tako da je lahko potrebno, da nacionalni organi, da bi preprečili kakršno koli goljufijo zaradi fiktivnih cen, njihovo vrednost ocenijo. Po drugi strani pa, kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 43 sklepnih predlogov, to ne velja za <QUOT.START ID="QS0027" REF.END="QE0027" CODE="201E"/>vrednostne papirje, s katerimi se trguje na borzi.<QUOT.END ID="QE0027" REF.START="QS0027" CODE="201C"/></TXT></NP><NP><NO.P>29</NO.P><TXT>Iz spisa izhaja, da so bili vrednostni papirji, čeprav se je z njimi trgovalo na borzi, dejansko pridobljeni od ETVE. Vendar ta okoliščina, v nasprotju s tem, kar je na obravnavi zatrjevala Banka Grčije, ne spremeni narave zadevnih obveznic. Kot je v točki 40 sklepnih predlogov poudaril generalni pravobranilec, Prva direktiva ne določa, da bi morala biti kraj trgovanja z vrednostnimi papirji in kraj njihove pridobitve enaka, priloga I, seznam B, k Prvi direktivi zajema <QUOT.START ID="QS0028" REF.END="QE0028" CODE="201E"/>pridobitev [...] vrednostnih papirjev [...] s katerimi se trguje na borzi<QUOT.END ID="QE0028" REF.START="QS0028" CODE="201C"/> in ni potrebno, da se je pridobitev zgodila na borzi. Odločilno merilo je, da se v tem okviru prenesejo. Tako kot v omenjeni točki poudarja tudi generalni pravobranilec, to razlago podkrepi analiza vseh jezikovnih različic Prve direktive.</TXT></NP><NP><NO.P>30</NO.P><TXT>Če je lahko ročnost vrednostnih papirjev odločilna za tiste, ki jih zajema priloga I, seznam D, k Prvi direktivi in ki so v smislu člena 4 Direktive podvrženi omejitvam, in<?PAGE NO="I-9369"?> sicer <QUOT.START ID="QS0029" REF.END="QE0029" CODE="201E"/>kratkoročne naložbe v zakladne menice in druge vrednostne papirje, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu<QUOT.END ID="QE0029" REF.START="QS0029" CODE="201C"/>, to vendarle ne velja za <QUOT.START ID="QS0030" REF.END="QE0030" CODE="201E"/>vrednostne papirje, s katerimi se trguje na borzi<QUOT.END ID="QE0030" REF.START="QS0030" CODE="201C"/>. Te zajemajo samo seznam B, postavka IV A, te priloge, in pojasnila k Prvi direktivi. Ta se izrecno sklicujejo na omenjeno postavko IV in določajo samo naravo subjekta, ki izda obveznice, in sicer <QUOT.START ID="QS0031" REF.END="QE0031" CODE="201E"/>zasebni in javni subjekti<QUOT.END ID="QE0031" REF.START="QS0031" CODE="201C"/>. Direktiva Sveta 86/566/EGS z dne <DATE ISO="19861117">17. novembra 1986</DATE>, ki spreminja Prvo direktivo (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="332" DATE.PUB="1986" PAGE.FIRST="22">UL L 332, str. 22</REF.DOC.OJ>), in Direktiva Sveta 88/361/EGS z dne <DATE ISO="19880624">24. junija 1988</DATE> o izvajanju člena 67 Pogodbe (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="178" DATE.PUB="1988" PAGE.FIRST="5">UL L 178, str. 5</REF.DOC.OJ>) sta tisti, ki določata opredelitev kratkoročnih obveznic, se pa ne uporabljata retroaktivno. Iz besedila priloge I, seznama B, postavke IV A, k Prvi direktivi izhaja tudi to, da je normodajalec Skupnosti nameraval opredeliti <QUOT.START ID="QS0032" REF.END="QE0032" CODE="201E"/>vrednostne papirje, s katerimi se trguje na borzi<QUOT.END ID="QE0032" REF.START="QS0032" CODE="201C"/> v skladu z merili, ki ne zadevajo njihove ročnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>31</NO.P><TXT>Iz zgoraj navedenega izhaja, da so zadevne obveznice <QUOT.START ID="QS0033" REF.END="QE0033" CODE="201E"/>vrednostni papirji, s katerimi se trguje na borzi<QUOT.END ID="QE0033" REF.START="QS0033" CODE="201C"/> v smislu priloge I, seznama B, postavke IV A in pojasnil k Prvi direktivi.</TXT></NP><NP><NO.P>32</NO.P><TXT>V teh okoliščinah ni treba preučiti, ali te obveznice hkrati izpolnjujejo merila seznama D, postavke VI, te priloge. Tudi če bi to veljalo, to ne bi moglo vplivati na dejstvo, da so obravnavani pretoki kapitala podvrženi liberaliziranemu režimu, vzpostavljenem v členu 2 Prve direktive, če izpolnjujejo merila priloge I, seznama B, k Prvi direktivi. Nobena določba te direktive ne omejuje liberalizacije, ki so je na podlagi njenega člena 2 deležni pretoki kapitala, samo zato, ker ti pretoki kapitala izpolnjujejo tudi merila iz priloge I, seznama D, k omenjeni direktivi. Enaka ugotovitev izhaja iz razlage Prve direktive ob upoštevanju njenega cilja, navedenega v njeni edini uvodni izjavi, ko zahteva <QUOT.START ID="QS0034" REF.END="QE0034" CODE="201E"/>največji možen prosti pretok kapitala med državami članicami in zato najširšo in najhitrejšo liberalizacijo teh pretokov kapitala<QUOT.END ID="QE0034" REF.START="QS0034" CODE="201C"/>.</TXT></NP><?PAGE NO="I-9370"?><NP><NO.P>33</NO.P><TXT>Treba je dodati, da dejstvo, da so obveznice v zadevi v postopku v glavni stvari vrednostni papirji, ki jih je izdala banka, delniška družba, ki jo ima v lasti država, ne spremeni njihove narave. Glede tega, kot je bilo to poudarjeno v točki 30 te sodbe, pojasnila, priložena k Prvi direktivi, navajajo, da te obveznice lahko izdajo tako zasebni kot javni subjekti.</TXT></NP><NP><NO.P>34</NO.P><TXT>Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da obveznice, izražene v nacionalni valuti z ročnostjo enega leta od njihove izdaje, s katerimi se trguje na borzi in na njej kotirajo, ki jih izda banka s sedežem v državi članici, ki je v lasti te države članice, zajema priloga I, seznam B, postavka IV A, k Prvi direktivi. Njihovo pridobitev in prihodek od njihove likvidacije ureja člen 2 te direktive, ki se sklicuje na prilogo I, seznam B, te direktive, ki ureja repatriacijo omenjenega prihodka.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Drugo vprašanje</P></TI></TITLE><NP><NO.P>35</NO.P><TXT>Areios Pagos z drugim vprašanjem sprašuje, ali uporabo sredstev na tekočem ali depozitnem računu pri kreditni instituciji za potrebe pridobitve obveznic, kot so te, na katere se nanaša njegovo prvo vprašanje, zajema priloga I, seznam D, postavka IX k Prvi direktivi.</TXT></NP><NP><NO.P>36</NO.P><TXT>Pretoke kapitala je treba za potrebe Prve direktive nujno obravnavati v celoti, in ker uporaba transakcije sodi v eno izmed liberaliziranih skupin, izvor te transakcije ob upoštevanju mnenj, navedenih v točki 32 te sodbe, načeloma ne more vplivati na to uvrstitev. Poleg tega bi bile pridobitve vrednostnih papirjev, ki sodijo v eno izmed<?PAGE NO="I-9371"?> liberaliziranih skupin, resno ovirane, če lahko države članice za potrebe takih pridobitev še naprej omejijo uporabo sredstev na tekočih ali depozitnih računih.</TXT></NP><NP><NO.P>37</NO.P><TXT>Zato je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da dejstvo, da je bila pridobitev obveznic, ki jih zajema priloga I, seznam B, postavka IV A, k Prvi direktivi, financirana s sredstvi na tekočem ali depozitnem računu pri kreditni instituciji, čeprav jo zajema seznam D, postavka IX, te priloge, ne more vplivati na uvrstitev obravnavane kapitalske transakcije v seznam B, postavko IV A, omenjene priloge.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Stroški</P></TI></TITLE><NP><NO.P>38</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:</P></INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Obveznice, izražene v nacionalni valuti z ročnostjo enega leta od njihove izdaje, s katerimi se trguje na borzi in na njej kotirajo, ki jih izda banka s sedežem v državi članici, ki je v lasti te države članice, zajema priloga I, seznam B, postavka IV A, k Prvi direktivi Sveta z dne <DATE ISO="19600511">11. maja 1960</DATE> o<?PAGE NO="I-9372"?> izvajanju člena 67 Pogodbe, Njihovo pridobitev in prihodek od njihove likvidacije ureja člen 2 te direktive, ki se sklicuje na prilogo I, seznam B, te direktive, ki ureja repatriacijo omenjenega prihodka,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Dejstvo, da je bila pridobitev obveznic, ki jih zajema priloga I, seznam B, postavka IV A, k Prvi direktivi, financirana s sredstvi na tekočem ali depozitnem računu pri kreditni instituciji, čeprav jo zajema seznam D, postavka IX, te priloge, ne more vplivati na uvrstitev obravnavane kapitalske transakcije v seznam B, postavko IV A, omenjene priloge.</TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><P>Podpisi</P></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>