EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 27.8.2024
COM(2024) 325 final
2024/0212(BUD)
Predlog
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Italiji, Sloveniji, Avstriji, Grčiji in Franciji v zvezi s šestimi naravnimi nesrečami, ki so se zgodile leta 2023
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Ozadje predloga
Ta sklep zajema uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Solidarnostni sklad EU) v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 1 (v nadaljnjem besedilu: uredba o Solidarnostnem skladu EU) v znesku 1 028 541 689 EUR za zagotavljanje pomoči Italiji, Sloveniji, Avstriji, Grčiji in Franciji po naravnih nesrečah (poplavah), ki so se v teh državah zgodile v letu 2023.
To uporabo sklada dopolnjuje zahtevek DEC št. 08/2024, v katerem je predlagana prerazporeditev zneska v višini 796 760 300 EUR iz rezervne vrstice rezerve za evropsko solidarnost v operativno proračunsko vrstico Solidarnostnega sklada EU, in sicer tako v odobritvah za prevzem obveznosti kot tudi odobritvah plačil. Poleg prerazporejenih odobritev iz rezervne vrstice rezerve za evropsko solidarnost in nujno pomoč se ta uporaba sklada financira z uporabo zneska 37 073 004 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil, ki so že vključene v splošni proračun za leto 2024, in 194 708 385 EUR iz odobritev splošnega proračuna EU za leto 2023, ki so že bile izplačane kot predplačila v skladu s členom 4a uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
2.Informacije in pogoji
2.1Italija – večja nesreča: poplave v deželi Emilija-Romanja
Med 1. in 17. majem 2023 je italijansko deželo Emilija-Romanja prizadelo izredno močno deževje, ki je povzročilo poplave.
Italija je zato zaprosila za finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada EU.
(1)Italija je 24. julija 2023 vložila vlogo za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU za financiranje nujnih operacij in operacij za okrevanje po poplavah maja 2023.
(2)Italija je zaprosila za prispevek iz Solidarnostnega sklada EU v roku 12 tednov po prvi škodi zaradi nesreče, ki se je zgodila 1. maja 2023. Vloga vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo po členu 4 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(3)Gre za nesrečo naravnega izvora, ki zato spada na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.
(4)Italijanski organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 8,5 milijarde EUR. Ta znesek presega prag za „večje naravne nesreče“ za Italijo, ki je leta 2023 znašal 3,8 milijarde EUR. Zato se nesreča šteje za „večjo naravno nesrečo“ v skladu s členom 2(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(5)Skupna neposredna škoda je osnova za izračun zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU. Finančni prispevek se lahko uporabi samo za bistvene nujne operacije in operacije za okrevanje, kakor so opredeljene v členu 3 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(6)Italija je zaprosila za izplačilo predplačila pričakovanega prispevka v skladu s členom 4a uredbe o Solidarnostnem skladu EU. Komisija je na podlagi predhodne ocene sklenila, da so pogoji za izplačilo predplačila iz Solidarnostnega sklada EU izpolnjeni. Zato je bilo z Izvedbenim sklepom Komisije C(2023) 7823 z dne 13. novembra 2023 dodeljeno predplačilo v višini 94 708 385 EUR. Predplačilo je bilo Italiji izplačano 29. novembra 2023.
(7)Med 1. in 17. majem 2023 so italijansko deželo Emilija-Romanja prizadeli močno deževje in posledične poplave. Dogodek je prizadel sedem provinc v srednje-vzhodnem delu dežele z izjemno močnimi in skupno količinsko velikimi padavinami, zabeleženimi zlasti na hribovitih in gorskih območjih. Skupna količina padavin, zabeležena med celotnim dogodkom, je znašala od 200 do 500 mm. Posledice poznejših poplav so bile hude. Poleg velikih gospodarskih izgub zaradi uničenja infrastrukture in škode na javnih in zasebnih sredstvih je življenje izgubilo 14 ljudi. Izredne vremenske razmere so sprožile več kot 1 500 zemeljskih plazov, ki so povzročili obsežno škodo na cestah, stavbah, omrežni infrastrukturi in vodotokih.
(8)Italijanski organi so zaprosili za pomoč prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite. Italija je zaprosila za štiri visokozmogljive črpalke. Po aktivaciji mehanizma na področju civilne zaščite so Slovaška, Slovenija, Francija in Belgija zagotovile podporo na poplavljenih območjih. Za opredelitev prizadetih območij so bili aktivirani evropski sistemi programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah za kartiranje tveganja in sanacije po nesrečah ter nacionalni sistem ASI-COSMO-Skymed.
(9)Italija je stroške operacij, ki so upravičene na podlagi člena 3(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU, ocenila na 681,8 milijona EUR in jih razčlenila po vrstah operacij. Največji delež stroškov nujnih operacij v višini 293,7 milijona EUR se nanaša na zagotovitev preventivne infrastrukture in ukrepe za zaščito kulturne dediščine. Drugi največji delež stroškov v višini 220,5 milijona EUR se nanaša na ponovno vzpostavitev delovanja infrastrukture in obratov na področjih energije, voda, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja. Tretji največji delež stroškov v višini 85,7 milijona EUR zadeva čiščenje območij, ki jih je prizadela nesreča. Četrti največji delež stroškov v višini 82,0 milijona EUR zadeva začasne nastanitve in reševalne službe.
(10)Italija je Direktivo 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/60/ES) 2 prenesla z zakonodajnim odlokom št. 49/2010 z dne 23. februarja 2010. V njem je navedeno, da je treba za območja, opredeljena v skladu z istim zakonodajnim aktom, sprejeti karte poplavne nevarnosti in karte poplavne ogroženosti.
(11)Na dan predložitve vloge Italija ni bila v postopku za ugotavljanje kršitev zakonodaje Unije v zvezi z naravo nesreče.
(12)Italijanski organi niso navedli nobenega zavarovalnega kritja upravičenih stroškov.
2.2Slovenija – večja nesreča: poplave
Med 3. in 6. avgustom 2023 je Slovenijo prizadelo močno deževje, ki je povzročilo poplave po vsej državi.
Slovenija je zato zaprosila za finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada EU.
(1)Slovenija je 20. oktobra 2023 vložila vlogo za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU za financiranje nujnih operacij in operacij za okrevanje po poplavah avgusta 2023.
(2)Slovenija je zaprosila za prispevek iz Solidarnostnega sklada EU v roku 12 tednov po prvi škodi zaradi nesreče, ki se je zgodila 4. avgusta 2023. Vloga vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo po členu 4 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(3)Gre za nesrečo naravnega izvora, ki zato spada na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.
(4)Slovenski organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na skoraj 10,0 milijarde EUR. Komisija je kot verjetno skupno neposredno škodo sprejela 7,3 milijarde EUR . Ta znesek presega prag za „večje naravne nesreče“ za Slovenijo v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka, ki je leta 2023 znašal 308,8 milijona EUR. Zato se nesreča šteje za „večjo naravno nesrečo“ v skladu s členom 2(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(5)Skupna neposredna škoda je osnova za izračun zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU. Finančni prispevek se lahko uporabi samo za bistvene nujne operacije in operacije za okrevanje, kakor so opredeljene v členu 3 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(6)Slovenija je zaprosila za izplačilo predplačila pričakovanega prispevka v skladu s členom 4a uredbe o Solidarnostnem skladu EU. Komisija je na podlagi predhodne ocene sklenila, da so pogoji za izplačilo predplačila iz Solidarnostnega sklada EU izpolnjeni. Zato je bilo z Izvedbenim sklepom Komisije C(2023) 8168 z dne 23. novembra 2023 dodeljeno predplačilo v višini 100 milijonov EUR. Predplačilo je bilo Sloveniji izplačano 11. decembra 2023.
(7)Med 3. in 6. avgustom 2023 je močan sistem nizkega pritiska povzročil velike padavine. Močno deževje in hudi nalivi so povzročili obsežne poplave, zemeljske plazove in blatne tokove. Večina padavin je bila izmerjena v severni polovici Slovenije (do 150–200 mm dežja). Izjemne poplave so zajele tri največje slovenske reke. Visoke vode so uničile ceste, mostove, infrastrukturo za oskrbo z vodo, kanalizacijo, električne napeljave, številne hiše in mestna območja ter kmetijska zemljišča.
(8)Slovenski organi so zaprosili za pomoč prek mehanizma na področju civilne zaščite, Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) in Nata prek Evroatlantskega centra za usklajevanje nujnega odziva (EADRCC). Pomoč je ponudilo 12 držav članic EU in več tretjih držav.
(9)Slovenija je stroške operacij, ki so upravičene na podlagi člena 3(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU, ocenila na 6 786,0 milijona EUR in jih razčlenila po vrstah operacij. Največji delež stroškov v višini 5 089,0 milijona EUR se nanaša na ponovno vzpostavitev delovanja infrastrukture in obratov na področjih voda, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja. Drugi največji delež stroškov nujnih operacij v višini 853,2 milijona EUR zadeva čiščenje območij, ki jih je prizadela nesreča. Tretji največji delež stroškov v višini 816,2 milijona EUR se nanaša na zagotovitev preventivne infrastrukture in ukrepe za zaščito kulturne dediščine. Četrti največji delež stroškov v višini 27,2 milijona EUR zadeva začasne nastanitve in reševalne službe.
(10)Slovenija je Direktivo 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta prenesla leta 2008 z Zakonom o vodah (člen 1(4)(4)).
(11)Na dan predložitve vloge Slovenija ni bila v postopku za ugotavljanje kršitev zakonodaje Unije v zvezi z naravo nesreče.
(12)Slovenski organi so navedli, da se ocenjuje, da bi zavarovanje lahko povrnilo do 4,7 % ocenjene škode.
2.3Avstrija – nesreča v sosednji državi: poplave
Med 3. in 6. avgustom 2023 je Avstrijo prizadelo močno deževje, ki je povzročilo poplave v južnih avstrijskih regijah.
Avstrija je zato zaprosila za finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada EU.
(1)Avstrija je 19. oktobra 2023 vložila vlogo za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU za financiranje nujnih operacij in operacij za okrevanje po poplavah avgusta 2023.
(2)Avstrija je zaprosila za prispevek iz Solidarnostnega sklada EU v roku 12 tednov po prvi škodi zaradi nesreče, ki se je zgodila 3. avgusta 2023. Vloga vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo po členu 4 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(3)Gre za nesrečo naravnega izvora, ki zato spada na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.
(4)Avstrijski organi so predložili vlogo na podlagi merila za nesrečo v sosednji državi, kot je določeno v členu 2(4) uredbe o Solidarnostnem skladu EU, ki določa, da se pomoč iz Solidarnostnega sklada EU lahko uporabi tudi za katero koli naravno nesrečo v upravičeni državi, ki je tudi večja naravna nesreča v sosednji upravičeni državi. Avstrija je skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenila na 208,0 milijona EUR. Ker ista naravna nesreča izpolnjuje pogoje za „večjo naravno nesrečo“ v Sloveniji, ki je sosednja upravičena država, je vloga Avstrije upravičena do prispevka iz Solidarnostnega sklada EU v skladu s členom 2(4) uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(5)Skupna neposredna škoda je osnova za izračun zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU. Finančni prispevek se lahko uporabi samo za bistvene nujne operacije in operacije za okrevanje, kakor so opredeljene v členu 3 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(6)Avstrija ni zahtevala izplačila predplačila v skladu s členom 4a uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(7)Med 3. in 6. avgustom 2023 je močno deževje povzročilo številne poškodbe javne in zasebne infrastrukture v južni Avstriji, zlasti na Spodnjem Koroškem in Štajerskem. Padavine so poplavile stavbe, kleti, garaže, gozdove in polja ter sprožile več kot 900 blatnih tokov in zemeljskih plazov. Škoda zaradi neurja, vključno z izoliranimi izpadi električne energije zaradi visoke ravni podtalnice, je prizadela več kot 120 skupnosti. Do dodatne škode je prišlo tudi v sosednjih zveznih deželah, kot sta Salzburg in Burgenland.
(8)Avstrija ni zaprosila za pomoč prek Evropskega centra za usklajevanje nujnega odziva.
(9)Avstrija je stroške operacij, ki so upravičene na podlagi člena 3(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU, ocenila na 76,5 milijona EUR in jih razčlenila po vrstah operacij. Največji delež stroškov v višini 65,6 milijona EUR se nanaša na ponovno vzpostavitev delovanja infrastrukture in obratov na področjih energije, voda, odpadnih voda in prometa. Drugi največji del stroškov nujnih operacij v višini 9,7 milijona EUR zadeva zagotovitev preventivne infrastrukture. Tretji največji delež stroškov v višini 0,8 milijona EUR zadeva začasne nastanitve in reševalne službe. Četrti največji delež stroškov v višini 0,4 milijona EUR zadeva čiščenje območij, ki jih je prizadela nesreča.
(10)Avstrija je Direktivo 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta prenesla v svoje pravo s spremembo zakona o vodnem pravu iz leta 2011 (Zvezni uradni list I št. 14/2011).
(11)Avstrija na dan predložitve vloge ni bila v postopku za ugotavljanje kršitev v zvezi z zakonodajo Unije v povezavi z naravo nesreče.
(12)Avstrijski organi niso navedli nobenega zavarovalnega kritja upravičenih stroškov.
2.4Grčija – večja nesreča: ciklon
Med 4. in 11. septembrom 2023 je Grčijo prizadelo sredozemsko neurje „Daniel“, ki je povzročilo močno deževje in poplave na več lokacijah v osrednji Grčiji, zlasti v regiji Tesalija.
Grčija je zato zaprosila za finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada EU.
(1)Grčija je 20. novembra 2023 vložila vlogo za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU za financiranje nujnih operacij in operacij za okrevanje po poplavah septembra 2023.
(2)Grčija je zaprosila za prispevek iz Solidarnostnega sklada EU v roku 12 tednov po prvi škodi zaradi nesreče, ki se je zgodila 4. septembra 2023. Vloga vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo po členu 4 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(3)Gre za nesrečo naravnega izvora, ki zato spada na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.
(4)Grški organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 2,3 milijarde EUR. Ta znesek presega prag za „večje naravne nesreče“ za Grčijo v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka, ki je leta 2023 znašal 1,1 milijarde EUR. Zato se nesreča šteje za „večjo naravno nesrečo“ v skladu s členom 2(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(5)Skupna neposredna škoda je osnova za izračun zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU. Finančni prispevek se lahko uporabi samo za bistvene nujne operacije in operacije za okrevanje, kakor so opredeljene v členu 3 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(6)Grčija je zaprosila za izplačilo predplačila pričakovanega prispevka v skladu s členom 4a uredbe o Solidarnostnem skladu EU. Komisija je na podlagi predhodne ocene sklenila, da so pogoji za izplačilo predplačila iz Solidarnostnega sklada EU izpolnjeni. Zato je bilo z Izvedbenim sklepom Komisije C(2024) 505 z dne 23. januarja 2024 dodeljeno predplačilo v višini 25 382 237 EUR. Predplačilo je bilo Grčiji izplačano 8. februarja 2024.
(7)Med 4. in 11. septembrom 2023 je prišlo do intenzivnega in obsežnega meteorološkega in hidrološkega dogodka, za katerega je bilo značilno močno in trdovratno deževje, ki je povzročilo katastrofalne poplave na več lokacijah v osrednji Grčiji, zlasti v regiji Tesalija. Skupna količina padavin, zabeležena med celotnim dogodkom, je v prizadetih regijah znašala od 400 do 1 000 mm. Med dogodkom je večina regije prejela količino padavin, primerljivo s povprečno letno skupno količino padavin. Hudo deževje je povzročilo velike poplave v osrednji Grčiji, zaradi česar so bile preplavljene obsežne regije. Poplave so povzročile obsežno uničenje infrastrukture, zalile ulice, porušile stavbe in mostove ter potopile celotne vasi. Poleg velikih gospodarskih izgub zaradi uničenja infrastrukture in škode na javnih in zasebnih sredstvih je življenje izgubilo 17 ljudi.
(8)Grški organi niso zaprosili za pomoč prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite.
(9)Grčija je stroške operacij, ki so upravičene na podlagi člena 3(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU, ocenila na 1 941,0 milijona EUR in jih razčlenila po vrstah operacij. Največji delež stroškov v višini 1 657,0 milijona EUR se nanaša na ponovno vzpostavitev delovanja infrastrukture in obratov na področjih energije, voda, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa in izobraževanja. Drugi največji delež stroškov nujnih operacij v višini 230,6 milijona EUR zadeva čiščenje območij, ki jih je prizadela nesreča. Tretji največji delež stroškov v višini 42,8 milijona EUR zadeva začasne nastanitve in reševalne službe. Četrti največji delež stroškov v višini 11,4 milijona EUR se nanaša na zagotovitev preventivne infrastrukture in ukrepe za zaščito kulturne dediščine.
(10)Grčija je Direktivo 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta prenesla v notranji pravni sistem s skupnim ministrskim sklepom ΚΥΑ 31822/1542/Ε130/2010 (ΦΕΚ Β΄ 1108/21.07.2010).
(11)Grčija je bila na dan predložitve vloge v dveh postopkih za ugotavljanje kršitev v zvezi z zakonodajo Unije v povezavi z naravo nesreče. Postopek za ugotavljanje kršitev INFR(2021)2254 v zvezi s posodobitvijo kart poplavne ogroženosti in poplavne nevarnosti, kot določa Direktiva 2007/60/ES, je bil zaključen 24. aprila 2024. Sodišče Evropske unije je 13. marca 2024 začelo postopek INFR(2022)2191, ker Grčija ni dokončala pregleda načrtov upravljanja povodij v skladu z okvirno direktivo o vodah (Direktiva 2000/60/ES) in načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti v skladu z direktivo o poplavah (Direktiva 2007/60/ES).
(12)Grški organi niso navedli nobenega zavarovalnega kritja upravičenih stroškov.
2.5Italija – regionalna nesreča: poplave v deželi Toskana
Med 25. oktobrom in 10. novembrom 2023 je deželo Toskana v Italiji prizadelo močno deževje, kar je neizogibno povzročilo hudourniške poplave.
Italija je zato zaprosila za finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada EU.
(1)Italija je 19. januarja 2024 vložila vlogo za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU za financiranje nujnih operacij in operacij za okrevanje po poplavah oktobra in novembra 2023 v deželi Toskana.
(2)Italija je zaprosila za prispevek iz Solidarnostnega sklada EU v roku 12 tednov po prvi škodi zaradi nesreča, ki se je zgodila 29. oktobra 2023. Vloga vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo po členu 4 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(3)Gre za nesrečo naravnega izvora, ki zato spada na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.
(4)V vlogi je bila nesreča predstavljena kot „regionalna naravna nesreča“, kot je določena v členu 2(3) uredbe o Solidarnostnem skladu EU in pomeni katero koli naravno nesrečo v regiji na ravni 2 NUTS upravičene države, ki povzroči neposredno škodo, višjo od 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) te regije. Italijanski organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 2,7 milijarde EUR. Ta znesek predstavlja 2,4 % BDP dežele Toskana in presega veljavni prag za „regionalno nesrečo“, ki za to deželo v letu 2024 znaša 1,7 milijarde EUR.
(5)Skupna neposredna škoda je osnova za izračun zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU. Finančni prispevek se lahko uporabi samo za bistvene nujne operacije in operacije za okrevanje, kakor so opredeljene v členu 3 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(6)Italija ni zahtevala izplačila predplačila v skladu s členom 4a uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(7)Med 25. oktobrom in 10. novembrom 2023 je italijansko deželo Toskana prizadela velika količina padavin v razmeroma kratkem času, zlasti v provincah Prato, Firence, Pisa, Pistoia in Livorno. Dež in močan veter sta povzročila hudourniške poplave in zemeljske plazove. Posledice poznejših poplav so bile hude. Dogodek je povzročil veliko gospodarsko škodo, sedem ljudi je izgubilo življenje, na tisoče pa je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove.
(8)Italijanski organi niso zaprosili za pomoč prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite. Vendar je italijanski oddelek za civilno zaščito redno obveščal Center za usklajevanje nujnega odziva Generalnega direktorata Evropske komisije za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči o napredku pri dejavnostih obvladovanja nesreče.
(9)Italija je stroške operacij, ki so upravičene na podlagi člena 3(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU, ocenila na 175,6 milijona EUR in jih razčlenila po vrstah operacij. Največji delež stroškov nujnih operacij v višini 74,3 milijona EUR se nanaša na ponovno vzpostavitev delovanja infrastrukture in obratov na področjih energije, voda, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja. Drugi največji delež stroškov v višini 49,0 milijona EUR zadeva začasne nastanitve in reševalne službe. Tretji največji delež stroškov v višini 26,4 milijona EUR se nanaša na zagotovitev preventivne infrastrukture in ukrepe za zaščito kulturne dediščine. Četrti največji delež stroškov v višini 26,0 milijona EUR zadeva čiščenje območij, ki jih je prizadela nesreča.
(10)Italija je Direktivo 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta prenesla z zakonodajnim odlokom št. 49/2010 z dne 23. februarja 2010 o izvajanju Direktive 2007/60/ES o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti. V tem odloku je navedeno, da je treba za območja, opredeljena v skladu z istim zakonodajnim aktom, sprejeti karte poplavne nevarnosti in karte poplavne ogroženosti.
(11)Na dan predložitve vloge Italija ni bila v postopku za ugotavljanje kršitev zakonodaje Unije v zvezi z naravo nesreče.
(12)Italijanski organi niso navedli nobenega zavarovalnega kritja upravičenih stroškov.
2.6Francija – regionalna nesreča: poplave
Med 2. in 9. novembrom 2023 je nekdanjo regijo Nord-Pas-de-Calais v francoski regiji Hauts-de-France prizadelo močno deževje, ki je povzročilo poplave.
Francija je zato zaprosila za finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada EU.
(1)Francija je 24. januarja 2024 vložila vlogo za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU za financiranje nujnih operacij in operacij za okrevanje po poplavah novembra 2023.
(2)Francija je zaprosila za prispevek iz Solidarnostnega sklada EU v roku 12 tednov po prvi škodi zaradi nesreče, ki se je zgodila 2. novembra 2023. Vloga vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo po členu 4 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(3)Gre za nesrečo naravnega izvora, ki zato spada na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.
(4)V vlogi je bila nesreča predstavljena kot „regionalna naravna nesreča“, kot je določena v členu 2(3) uredbe o Solidarnostnem skladu EU in pomeni katero koli naravno nesrečo v regiji na ravni 2 NUTS upravičene države, ki povzroči neposredno škodo, višjo od 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) te regije. Francoski organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 1,9 milijarde EUR. Ta znesek predstavlja 1,64 % BDP nekdanje regije Nord-Pas-de-Calais 3 in presega veljavni prag za „regionalno nesrečo“, ki za to regijo v letu 2024 znaša 1,8 milijarde EUR 4 .
(5)Skupna neposredna škoda je osnova za izračun zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU. Finančni prispevek se lahko uporabi samo za bistvene nujne operacije in operacije za okrevanje, kakor so opredeljene v členu 3 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(6)Francija je zaprosila za izplačilo predplačila pričakovanega prispevka v skladu s členom 4a uredbe o Solidarnostnem skladu EU. Komisija je na podlagi predhodne ocene sklenila, da so pogoji za izplačilo predplačila iz Solidarnostnega sklada EU izpolnjeni. Zato je bilo z Izvedbenim sklepom Komisije C(2024) 3873 z dne 6. junija 2024 dodeljeno predplačilo v višini 11 690 767 EUR. Predplačilo je bilo Franciji izplačano 14. junija 2024.
(7)Med 2. in 9. novembrom 2023 je nekdanjo regijo Nord-Pas-de-Calais v francoski regiji Hauts-de-France prizadelo močno deževje, ki je na nekaterih območjih doseglo 271 mm. Razmere so povzročile hitro povišanje rečnih gladin v kratkem času in preplavljanje večjih rek. Posledice dogodka so bile hude, saj so privedle do številnih blatnih tokov in kasnejšega zaprtja cest. Nesreča je povzročila veliko gospodarsko škodo, na tisoče ljudi pa je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove.
(8)Francoski organi so zaprosili za pomoč prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite. Pomoč je ponudila Nizozemska.
(9)Francija je stroške operacij, ki so upravičene na podlagi člena 3(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU, ocenila na 160,2 milijona EUR ter jih razčlenila ločeno po vrstah operacij. Največji delež stroškov nujnih operacij v višini 120,1 milijona EUR se nanaša na ponovno vzpostavitev delovanja infrastrukture in obratov na področjih energije, voda, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja. Drugi največji delež stroškov v višini 19,3 milijona EUR zadeva čiščenje območij, ki jih je prizadela nesreča. Tretji največji delež stroškov v višini 10,8 milijona EUR se nanaša na zagotovitev preventivne infrastrukture in ukrepe za zaščito kulturne dediščine. Četrti največji delež stroškov v višini 10,0 milijona EUR zadeva začasne nastanitve in reševalne službe.
(10)Francija je Direktivo 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta prenesla z zakonodajnim odlokom 2011-227 z dne 2. marca 2011 o izvajanju Direktive 2007/60/ES o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti.
(11)Na dan predložitve vloge Francija ni bila v postopku za ugotavljanje kršitev zakonodaje Unije v zvezi z naravo nesreče.
(12)Francoski organi niso navedli nobenega zavarovalnega kritja upravičenih stroškov.
2.7Zaključek
Glede na zgoraj navedene premisleke in na podlagi ocene predloženih informacij Komisija ugotavlja, da nesreče iz vlog, ki so jih predložile Italija, Slovenija, Avstrija, Grčija in Francija, izpolnjujejo pogoje iz uredbe o Solidarnostnem skladu EU za uporabo Solidarnostnega sklada EU.
3.Financiranje
Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 5 (v nadaljnjem besedilu: uredba o VFO) omogoča uporabo Solidarnostnega sklada EU v kontekstu rezerve za solidarnost in nujno pomoč (SEAR). V točki 10 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 6 (IIA) ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev, so določeni načini uporabe Solidarnostnega sklada EU v kontekstu rezerve za solidarnost in nujno pomoč.
Ker je bila solidarnost glavni razlog za ustanovitev Solidarnostnega sklada EU, Komisija meni, da bi morala biti pomoč progresivna. Zato bi morala biti intenzivnost pomoči za delež škode, ki presega prag za „večjo naravno nesrečo“ za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU (tj. 0,6 % BND oziroma 3 milijarde EUR v cenah iz leta 2011, pri čemer se upošteva nižji znesek, glej člen 2(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU), večja kot za delež škode pod tem pragom.
To pomeni, da se znesek pomoči za državo, ki jo je prizadela nesreča, ki izpolnjuje pogoje za „večjo naravno nesrečo“, izračuna tako, da se seštejeta dva zneska: 2,5 % skupne neposredne škode pod pragom in 6 % za del skupne neposredne škode nad pragom.
Stopnja, ki se uporablja za določitev zneskov pomoči za „regionalne naravne nesreče“, ki ostajajo pod nacionalnim pragom, znaša 2,5 % skupne neposredne škode. Poleg tega se v skladu s členom 2(4) uredbe o Solidarnostnem skladu EU pomoč iz Solidarnostnega sklada EU lahko uporabi tudi za katero koli naravno nesrečo v upravičeni državi, ki je tudi večja naravna nesreča v sosednji upravičeni državi. Kadar se zaprosi za pomoč iz Solidarnostnega sklada EU na podlagi merila „sosednje države“, pragov za skupno neposredno škodo ni. Stopnja, ki se uporablja za določitev zneska pomoči za nesrečo na podlagi merila „sosednje države“, je enaka kot v primeru „regionalne nesreče“, tj. 2,5 % skupne neposredne škode. Prispevek ne sme presegati ocenjenih skupnih stroškov upravičenih operacij.
|
Nesreča |
Skupna neposredna škoda (v EUR) |
Prag za nesreče (v EUR) |
2,5 % skupne neposredne škode (v EUR) |
2,5 % skupne neposredne škode do praga za večje nesreče (v EUR) |
6 % neposredne škode nad pragom za večje nesreče (v EUR) |
Predlagani znesek pomoči iz Solidarnostnega sklada EU (v EUR) |
Predplačilo (v EUR) |
Znesek, ki ga je treba plačati (v EUR) |
|
|
regionalna/večja |
regionalna nesreča |
izračun pomoči za večjo nesrečo |
|||||||
|
Italija (Emilija-Romanja) – poplave (večja nesreča) |
8 533 315 251 |
3 804 725 000 |
ni relevantno |
95 118 125 |
283 715 415 |
378 833 540 |
94 708 385 |
284 125 155 |
|
|
Slovenija – poplave (večja nesreča) |
7 320 232 816 |
308 826 000 |
ni relevantno |
7 720 650 |
420 684 409 |
428 405 059 |
100 000 000 |
328 405 059 |
|
|
Avstrija – poplave (sosednja država) |
207 969 814 |
ni relevantno |
5 199 245 |
ni relevantno |
ni relevantno |
5 199 245 |
ni relevantno |
5 199 245 |
|
|
Grčija – poplave (večja nesreča) |
2 325 232 656 |
1 085 286 000 |
ni relevantno |
27 132 150 |
74 396 799 |
101 528 949 |
25 382 237 |
76 146 712 |
|
|
Italija (Toskana) – poplave (regionalna nesreča) |
2 712 473 053 |
1 719 230 000 |
67 811 826 |
ni relevantno |
ni relevantno |
67 811 826 |
ni relevantno |
67 811 826 |
|
|
Francija – poplave (regionalna nesreča) |
1 870 522 773 |
1 839 110 000 |
46 763 069 |
ni relevantno |
ni relevantno |
46 763 069 |
11 690 767 |
35 072 302 |
|
|
SKUPAJ |
1 028 541 689 |
231 781 389 |
796 760 300 |
||||||
Metodologija za izračun pomoči je bila določena v letnem poročilu o Solidarnostnem skladu EU za obdobje 2002–2003, sprejela pa sta jo tudi Svet in Evropski parlament. Komisija zato proračunskemu organu predlaga, naj za vseh šest vlog uporabi naslednje zneske:
Z Uredbo Sveta 2024/765 7 z dne 29. februarja 2024 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 se je rezerva za solidarnost in nujno pomoč (SEAR) razdelila na dva ločena instrumenta: rezervo za evropsko solidarnost in rezervo za nujno pomoč. Rezerva za evropsko solidarnost z letnim zneskom v višini 1 016 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018, kar ustreza znesku v višini 1 144,2 milijona EUR v cenah iz leta 2024) bo uporabljena za pomoč pri odzivanju na izredne razmere, ki jih zajema Solidarnostni sklad Evropske unije.
Da bi se preprečilo zgodnje izčrpanje letne dodelitve, člen 3(7) uredbe o Solidarnostnem skladu EU in člen 9(2), drugi pododstavek, spremenjene uredbe o VFO določata, da je 25 % letne dodelitve Solidarnostnega sklada EU (tj. 286 milijonov EUR za leto 2024) na voljo vsako leto 1. oktobra.
V skladu s členom 4a(4) uredbe o Solidarnostnem skladu EU je bilo v splošnem proračunu EU za leto 2024 (v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil) za plačilo morebitnih prihodnjih predplačil že predvidenih 50 000 000 EUR.
Zato je najvišji znesek, ki se lahko uporabi iz Solidarnostnega sklada EU iz dodelitve rezerve za evropsko solidarnost za leto 2024 v tej fazi, 808 135 764 EUR, kar omogoča kritje potreb po plačilih za to uporabo.
|
Znesek iz Solidarnostnega sklada EU, ki je na voljo v letu 2024: |
|
|
Skupna letna dodelitev Solidarnostnega sklada EU za leto 2024 |
1 144 181 018 |
|
Tranša, razpoložljiva po 1. oktobru (–) |
286 045 254 |
|
Odobritve, rezervirane za predplačila (–) |
50 000 000 |
|
Znesek, razpoložljiv pred 1. oktobrom |
808 135 764 |
|
Znesek, ki se porabi za to uporabo |
796 760 300 |
V informativne namene: Komisija je leta 2024 od 50 000 000 EUR, že vpisanih v splošni proračun EU za predplačila za leto 2024, Grčiji že izplačala predplačilo v zvezi s poplavami zaradi neurja „Daniel“ v višini 25 382 237 EUR in predplačilo Franciji v zvezi s poplavami v nekdanji regiji Nord-Pas-de-Calais v višini 11 690 767 EUR. Zato preostali razpoložljivi znesek za predplačila znaša 12 926 996 EUR.
2024/0212 (BUD)
Predlog
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Italiji, Sloveniji, Avstriji, Grčiji in Franciji v zvezi s šestimi naravnimi nesrečami, ki so se zgodile leta 2023
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije 8 in zlasti člena 4(3) Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 9 in zlasti člena 9 Uredbe,
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 10 (IIA) ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev, in zlasti točke 10 Sporazuma,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Namen Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: sklad) je omogočiti Uniji, da se hitro, učinkovito in prožno odziva na izredne razmere in tako izkaže solidarnost s prebivalstvom regij, ki so jih prizadele večje ali regionalne naravne nesreče ali izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju.
(2)Sredstva sklada ne smejo preseči zgornjih mej, kot so določene v členu 9 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) 2024/765 11 .
(3)Italija je 24. julija 2023 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah v deželi Emilija-Romanja maja 2023.
(4)Slovenija je 20. oktobra 2023 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah avgusta 2023.
(5)Avstrija je 19. oktobra 2023 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah avgusta 2023.
(6)Grčija je 20. novembra 2023 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah septembra 2023.
(7)Italija je 19. januarja 2024 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah v Toskani oktobra in novembra 2023.
(8)Francija je 24. januarja 2024 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah novembra 2023.
(9)Zgoraj omenjene vloge izpolnjujejo pogoje za izplačilo finančnega prispevka iz sklada, kot je določeno v členu 4 Uredbe (ES) št. 2012/2002.
(10)Zato bi bilo treba uporabiti sklad za zagotovitev finančnega prispevka Italiji, Sloveniji, Avstriji, Grčiji in Franciji.
(11)Da bi se lahko sredstva sklada čim prej uporabila, bi bilo treba ta sklep začeti uporabljati od datuma sprejetja –
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
V okviru splošnega proračuna Unije se v zvezi z naravnimi nesrečami izplačajo naslednja sredstva Solidarnostnega sklada Evropske unije v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil:
(a)znesek v višini 378 833 540 EUR se izplača Italiji v zvezi s poplavami v deželi Emilija-Romanja maja 2023;
(b)znesek v višini 428 405 059 EUR se izplača Sloveniji v zvezi s poplavami avgusta 2023;
(c)znesek v višini 5 199 245 EUR se izplača Avstriji v zvezi s poplavami avgusta 2023;
(d)znesek v višini 101 528 949 EUR se izplača Grčiji v zvezi s poplavami septembra 2023;
(e)znesek v višini 67 811 826 EUR se izplača Italiji v zvezi s poplavami v deželi Toskana oktobra in novembra 2023;
(f)znesek v višini 46 763 069 EUR se izplača Franciji v zvezi s poplavami v nekdanji regiji Nord-Pas-de-Calais novembra 2023.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od … [datum sprejetja] 12*.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet