European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2024/2493

27.9.2024

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2024/2493

z dne 23. septembra 2024

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 glede posodobitve spremljanja emisij toplogrednih plinov in poročanja o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (1) ter zlasti člena 14(1) in člena 30f(5) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji (EU ETS) je bila revidirana in spremenjena z Direktivo (EU) 2023/959 Evropskega parlamenta in Sveta (2), da bi se uskladila z Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (3), v kateri je določen cilj vsaj 55-odstotnega zmanjšanja neto emisij do leta 2030 v primerjavi z letom 1990.

(2)

Po spremembi Direktive 2003/87/ES z Direktivo (EU) 2023/958 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Direktivo (EU) 2023/959, bi bilo treba Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/2066 (5) ustrezno spremeniti, da bi se vključile potrebne opredelitve in podrobne ureditve za spremljanje emisij iz goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora in recikliranih ogljičnih goriv ter poročanje o njih ter da bi se zagotovila ustrezna uskladitev s trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov iz Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (6), za spremljanje emisij iz prenosa CO2 po drugih sredstvih poleg cevovodov, za geološko shranjevanje ter poročanje o njih, spremljanje emisij iz letalstva in poročanje o njih, vključno s spremljanjem vplivov letalstva, nepovezanih s CO2, in poročanjem o njih, ter spremljanje emisij iz novega sistema za trgovanje z emisijami za stavbe, cestni promet in industrijo, ki ni vključena v ETS, ter poročanje o njih.

(3)

V okviru novega sistema za trgovanje z emisijami za stavbe, cestni promet in dodatne sektorje je treba za opredelitev pojma „končni porabnik“ v členu 3, točka (69), zagotoviti natančnejši sklic na opredelitev pojma „regulirani subjekt“ iz člena 3, točka (ae), Direktive 2003/87/ES.

(4)

Člen 5 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevalo, da bi morala popolnost spremljanja in poročanja zajemati vse emisije nepremične naprave iz proizvodnih procesov in emisije iz izgorevanja goriv iz vseh virov emisij in tokov vira, ki spadajo med dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES, ter druge neposredno povezane dejavnosti v skladu s členom 3, točka (e), navedene direktive.

(5)

Da bi se izboljšala kakovost informacij o biomasi, gorivih iz obnovljivih virov nebiološkega izvora (renewable fuels of non-biological origin, RFNBO), recikliranih ogljičnih gorivih in sintetičnih nizkoogljičnih gorivih ter olajšalo nacionalno poročanje v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (7), bi morali upravljavci spremljati emisije iz deleža ogljika teh goriv brez ničelne stopnje emisij in deleža ogljika teh goriv z ničelno stopnjo emisij ter o njih poročati v opombah v poročilih o emisijah. V ta namen bi bilo treba parametre v zvezi z biomaso brez ničelnih stopenj emisij, biomaso z ničelnimi stopnjami emisij, RFNBO in recikliranimi ogljičnimi gorivi ali sintetičnimi nizkoogljičnimi gorivi določiti in sporočiti za vsak ustrezni tok vira v skladu s standardno metodologijo izračuna iz člena 24 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 in sistemom masne bilance iz člena 25 navedene uredbe. Potrebna so specifična pravila za določitev faktorjev za izračun, povezanih s sestavo, v zvezi z biomaso brez ničelnih stopenj emisij, biomaso z ničelnimi stopnjami emisij, RFNBO in recikliranimi ogljičnimi gorivi ter sintetičnimi nizkoogljičnimi gorivi, vključno z deležem ogljika z ničelno stopnjo emisij in deležem ogljika brez ničelne stopnje emisij.

(6)

Da bi se izognili sistematičnemu podcenjevanju skupnih emisij v sistemu masne bilance, kadar vhodni in izhodni tokovi vsebujejo ogljik z ničelno stopnjo emisij, je pomembno, da upravljavci določijo vsebnost ogljika z ničelno stopnjo emisij v izhodnih tokovih. Potrebni so jasni dokazi, da se je preprečilo podcenjevanje in da je skupna masa frakcij ogljika z ničelno stopnjo emisij v izhodnih materialih enakovredna skupni masi frakcij ogljika z ničelno stopnjo emisij v vhodnih materialih.

(7)

V Direktivi 2003/87/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2023/959, je navedeno, da je faktor emisije biomase enak nič, če biomasa izpolnjuje trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za uporabo goriv iz biomase, določena v Direktivi (EU) 2018/2001, ob upoštevanju morebitnih potrebnih prilagoditev za uporabo v skladu z Direktivo 2003/87/ES, kot je določeno v izvedbenih aktih iz člena 14 navedene direktive. Za pojasnitev pogojev, pod katerimi se lahko stopnje emisij biomase štejejo za ničelne, in za uskladitev z revidirano Direktivo (EU) 2018/2001 bi bilo treba spremeniti člen 38(5) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066. Kadar se ustrezna trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov ne uporabljajo za specifično vrsto biomase, se lahko ta biomasa neposredno opredeli kot biomasa z ničelnimi stopnjami emisij. Vendar bi morali upravljavci v tem primeru dokazati, da se merila ne uporabljajo. Ocenjevanje dokazila o uporabi in dokazila o trajnostnosti je bistveni del preverjanja, pri katerem preveritelj preveri pravilno uporabo metodologije spremljanja, vključno z opredelitvijo biomase kot biomase z ničelnimi stopnjami emisij. Kadar se uporabljajo trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz člena 29(2) do (7) in (10), morajo biti ta merila izpolnjena za določitev ničelnih stopenj emisij. Biomaso, ki v tem primeru ne izpolnjuje meril, bi bilo treba obravnavati kot fosilno gorivo. Ničelna stopnja emisij v okviru EU ETS se razlikuje od programov podpore, opredeljenih v členu 2, točka (5) Direktive (EU) 2018/2001.

(8)

V skladu s členom 31a spremenjene Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8) se vzpostavi podatkovna zbirka Unije, da bi se omogočilo sledenje tekočim in plinastim gorivom iz obnovljivih virov, recikliranim ogljičnim gorivom ter sintetičnim nizkoogljičnim gorivom (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka Unije). Podatkovna zbirka Unije bi morala začeti v celoti delovati do 21. novembra 2024. Kadar se zahteva skladnost s trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov iz člena 29(2) do (7) in (10) Direktive (EU) 2018/2001 za biomaso ter člena 29a navedene direktive za tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov ter reciklirana ogljična goriva, bi bilo treba predložiti dokazilo o trajnostnosti v skladu s členoma 30 in 31 navedene direktive. Za olajšanje tega postopka in zmanjšanje upravnega bremena bi morale imeti države članice možnost, da se oprejo na dokaze iz podatkovne zbirke Unije, ki jih upravljavci, operaterji zrakoplovov in regulirani subjekti, vključeni v EU ETS, zagotovijo o transakcijah v zvezi s kakršno koli količino goriva, ki je bila kupljena in uporabljena v letu poročanja ter povezana s preklicem zadevne količine v podatkovni zbirki Unije. V primeru naknadne neskladnosti v zvezi z dokazilom o trajnostnosti preklicanih količin v podatkovnih zbirkah pristojni organ ustrezno popravi preverjene emisije.

(9)

V skladu s členom 33 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 mora biti vzorčenje reprezentativno za določeno šaržo in nepristransko. Kadar se uporablja neprekinjeno vzorčenje iz toka dimnega plina, je treba pogostost analize uskladiti s tem postopkom in zajeti celotno leto poročanja brez prekinitve.

(10)

Z Direktivo (EU) 2023/959 se je obseg dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES razširil na rafiniranje kakršnega koli olja, proizvodnjo kakršnega koli železa, proizvodnjo glinice, proizvodnjo vodika in transport CO2 z drugimi sredstvi, ki niso cevovodi. Za zagotovitev usklajenosti s Prilogo I k Direktivi 2003/87/ES je treba posodobiti priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2066.

(11)

V Direktivi 2003/87/ES je priznana morebitna vloga recikliranih ogljičnih goriv in RFNBO pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki jih je težko razogljičiti. Da bi prispevala k razogljičenju, morajo z njimi povezani prihranki emisij toplogrednih plinov dosegati minimalne prihranke emisij toplogrednih plinov iz člena 29a Direktive (EU) 2018/2001 in se izračunati v skladu z metodologijo, določeno v aktu, sprejetem na podlagi navedenega člena.

(12)

Za proizvodnjo recikliranih ogljičnih goriv in RFNBO, ki v svoji kemični sestavi vsebujejo ogljik, kot sta e-kerozin ali e-metanol, je potreben ogljik kot surovina. Dokler vse faze življenjskega cikla proizvoda, v katerih se uporablja zajet ogljik, niso zajete v oblikovanju cen ogljika, zlasti faza sežiganja odpadkov, bi zanašanje na obračunavanje emisij ob njihovem izpustu iz proizvodov v ozračje povzročilo podcenjevanje emisij. Kadar se RFNBO ali reciklirana ogljična goriva proizvajajo iz zajetega CO2 v okviru dejavnosti, zajete z Direktivo 2003/87/ES, bi bilo treba emisije upoštevati v okviru te dejavnosti. Da bi se preprečila dvojno štetje in zahteva po dvojnem plačilu za iste emisije, bi morale imeti emisije CO2 iz recikliranih ogljičnih goriv in RFNBO, ki izpolnjujejo merila iz Direktive (EU) 2018/2001, faktor emisije, enak nič.

(13)

Sintetična nizkoogljična goriva morajo biti v skladu z merili za prihranek emisij toplogrednih plinov iz člena 2, točka 13, Direktive (EU) 2024/1788 o skupnih pravilih notranjega trga plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika. Za proizvodnjo sintetičnih nizkoogljičnih goriv je potreben ogljik kot surovina. Ob upoštevanju pregleda v zvezi z ogljikom z ničelno stopnjo emisij, ki izgoreva v napravah, izvzetih iz EU ETS zaradi visoke uporabe biomase v skladu s točko 1 Priloge I, bi morale biti emisije iz sintetičnega nizkoogljičnega goriva ničelno ovrednotene, da bi se izognili dvojnemu štetju v okviru EU ETS v skladu s členom 5 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2066, če vsebnost ogljika v gorivih izhaja iz EU ETS in se je zato upoštevala, tudi kadar je njen emisijski faktor nič. Emisije iz sintetičnih nizkoogljičnih goriv z drugo vsebnostjo ogljika bi bilo treba obravnavati kot njihove ekvivalente fosilnih goriv. Določiti je treba pravila za določitev deleža sintetičnih nizkoogljičnih goriv z ničelno stopnjo emisij.

(14)

Šteje se, da so prihranki emisij toplogrednih plinov pri recikliranih ogljičnih gorivih ali RFNBO, ki ne izpolnjujejo meril za prihranek emisij toplogrednih plinov iz člena 29a Direktive (EU) 2018/2001, v primerjavi s fosilnimi gorivi nezadostni. Zato bi bilo treba emisije, ki nastanejo pri izgorevanju takih recikliranih ogljičnih goriv ali RFNBO, obravnavati kot njihove ekvivalente fosilnih goriv. Ker se lahko fosilna goriva mešajo z recikliranimi ogljičnimi gorivi ali RFNBO, je treba določiti pravila za določitev deleža recikliranih ogljičnih goriv ali RFNBO z ničelno stopnjo emisij.

(15)

V Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2066 bi bilo treba določiti metodologijo spremljanja, ki bi jo bilo treba uporabljati za emisije iz RFNBO, recikliranih ogljičnih goriv in sintetičnih nizkoogljičnih goriv z ničelno stopnjo emisij. Vključiti bi bilo treba določbe za odštetje skupnih emisij RFNBO, recikliranih ogljičnih goriv in sintetičnih nizkoogljičnih goriv z ničelno stopnjo emisij, kadar upravljavec za določitev skupnih emisij CO2 uporablja metodologijo na podlagi meritev. Države članice pri oblikovanju programov podpore za goriva iz obnovljivih virov ali nizkoogljična goriva ohranijo pravico, da določijo, kako spodbujati različna RFNBO, reciklirana ogljična goriva ali sintetična nizkoogljična goriva.

(16)

Poleg tega bi bilo treba za primere uporabe metodologije na podlagi meritev za goriva in materiale, ki vsebujejo biomaso, dodati pogoje, pod katerimi je delež biomase enak deležu biomase z ničelnimi stopnjami emisij. Pojasniti bi bilo treba tudi, v katerih primerih ti pogoji niso izpolnjeni in bi moral upravljavec upoštevati določbe v zvezi s pristopom na podlagi izračuna.

(17)

Kadar predlagana metodologija naprave vključuje neprekinjeno vzorčenje iz toka dimnega plina in nepremična naprava porablja zemeljski plin iz omrežja, bi bilo treba za preprečitev dvojnega štetja CO2 iz bioplina določiti z laboratorijsko analizo in to količino odšteti od skupnega CO2 z ničelno stopnjo emisij, ki je bil pred tem določen s pristopom na podlagi izračuna.

(18)

Negativne emisije toplogrednih plinov v Direktivi 2003/87/ES niso priznane. Da bi se upravljavec izognil negativnim emisijam, od svojih emisij ne bi smel odšteti CO2, ki izvira iz goriv z ničelno stopnjo emisij. Za zagotovitev jasnosti in enostavnosti v primeru zajemanja emisij iz mešanice virov z ničelno stopnjo emisij in virov brez ničelne stopnje emisij bi bilo treba količino CO2, ki izhaja iz virov brez ničelne stopnje emisij in jo je mogoče odšteti od emisij upravljavca, določiti na podlagi deleža virov z ničelno stopnjo emisij in virov brez ničelne stopnje emisij.

(19)

Dejavnosti „prenos toplogrednih plinov za geološko shranjevanje“ in „geološko shranjevanje toplogrednih plinov“ iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES zajemata ves CO2, ki se prenaša in shranjuje na območju shranjevanja, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES, ne glede na geografski in fizični izvor CO2. Da bi se preprečile vrzeli v okviru spremljanja in poročanja, upravljavcem transportne infrastrukture za CO2 ali območij shranjevanja CO2 pa zagotovile spodbude za čim večje zmanjšanje uhajanja, je treba pojasniti, da bi morali ti upravljavci spremljati in sporočiti morebitne emisije iz vsega CO2 za geološko shranjevanje pod njihovim nadzorom, tudi če izvirajo iz dejavnosti zunaj področja uporabe Direktive 2003/87/ES.

(20)

Ker se bo transport CO2 za geološko shranjevanje po pričakovanjih izvajal na različne načine, je bil obseg dejavnosti „prenos toplogrednih plinov za geološko shranjevanje“ iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES z Direktivo (EU) 2023/959 razširjen na vse načine transporta. Zato je treba določbe o spremljanju in poročanju, povezane z dejavnostjo transporta CO2, revidirati, da se zagotovi njihova uporaba za transportno infrastrukturo za CO2, ki temelji na vseh načinih transporta. Kadar je način transporta zajet tudi z drugo dejavnostjo iz Direktive 2003/87/ES, bi bilo treba emisije, zajete z drugo dejavnostjo iz navedene direktive, izključiti iz meja dejavnosti transporta CO2, da se prepreči dvojno štetje emisij.

(21)

Transport CO2 za geološko shranjevanje lahko poteka na dolge razdalje. Zato je lahko CO2 dlje časa v tranzitu. V takih primerih je primerno, da se upravljavcu transportne infrastrukture za CO2 zagotovi prožnost, da lahko od emisij, o katerih je treba poročati v zadevnem letu, odšteje morebitno količino CO2, ki je do 31. decembra navedenega leta še vedno v tranzitu, pod pogojem, da pošiljka CO2 najpozneje 31. januarja naslednjega leta prispe na namembni kraj in se pošlje na območje shranjevanja ali v drugo napravo, vključeno v EU ETS.

(22)

Z revidirano Direktivo 2003/87/ES je bila opredelitev emisij spremenjena tako, da vključuje tudi toplogredne pline, ki se ne izpuščajo neposredno v ozračje. Zato bi jih bilo treba šteti za emisije v okviru EU ETS, razen če se shranjujejo na območju shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES ali so trajno kemično vezane v proizvodu tako, da ne vstopijo v ozračje pri običajni uporabi in ne vstopijo v ozračje pri vseh običajnih dejavnostih po koncu življenjske dobe proizvoda. Zato je treba priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2066 ustrezno posodobiti, da bi se upoštevali toplogredni plini, ki se izpuščajo drugače kot neposredno v ozračje, pri čemer je treba preprečiti dvojno štetje emisij, kadar se taki toplogredni plini ponovno uporabijo v isti napravi ali v drugi napravi, vključeni v EU ETS. Da bi se izognili nepotrebnim motnjam za naprave, na katere vplivajo te spremembe, bi bilo treba njihovo uporabo odložiti do 1. januarja 2025, da se zagotovi dovolj časa za potrebne prilagoditve.

(23)

Pri določanju faktorja oksidacije ali pretvorbe toka vira bi bilo treba ogljikov monoksid (CO), sproščen v ozračje, upoštevati kot molarno ekvivalentno količino CO2. CO, ki se drugače prenese v proizvodu ali kot surovina, se ne šteje za emisijo v okviru področja uporabe Direktive 2003/87/ES.

(24)

V skladu s členom 12(3b) Direktive 2003/87/ES pravic ni treba predati za toplogredne pline, za katere se šteje, da so bili zajeti in uporabljeni na način, s katerim so postali trajno kemično vezani v proizvodu tako, da pri običajni uporabi ne vstopijo v ozračje, vključno z vsemi običajnimi dejavnostmi, ki potekajo po koncu življenjske dobe proizvoda. Vključiti je treba splošno določbo, v skladu s katero upravljavci določijo in od svojih emisij odštejejo količino CO2, za katerega se šteje, da je trajno kemično vezan v proizvodu na podlagi delegiranega akta, sprejetega v skladu s členom 12(3b) Direktive 2003/87/ES, ter z njo nadomestiti določbo, na podlagi katere se lahko odšteje CO2, za katerega se šteje, da je kemično vezan v oborjenem kalcijevem karbonatu.

(25)

Ob upoštevanju člena 14(5) Direktive 2003/87/ES okvir za spremljanje, poročanje in preverjanje vplivov, nepovezanih s CO2, pomeni samostojno dejavnost, ki je ločena od oblikovanja cen ogljika. Dejavnosti EU na področju raziskav in inovacij v zvezi z vplivi letalstva, nepovezanimi s CO2, in povezanimi tehnološkimi rešitvami potekajo že od leta 1994 ter bi se morale nadaljevati. Zaradi negotovosti v zvezi z učinki vplivov, nepovezanih s CO2, je ključno, da se navedeni vplivi začnejo spremljati, sporočati in preverjati, da bi se zagotovilo znanstveno potrjevanje učinkov.

(26)

Operaterji zrakoplovov bi morali spremljati vplive letalstva, nepovezane s CO2, ki se pojavijo od 1. januarja 2025 naprej pri dejavnostih, ki jih opravljajo letala, opremljena z reaktivnimi motorji, da bi bilo mogoče izračunati ekvivalent CO2 (CO2(e)) na let. Operaterji zrakoplovov bi morali o teh vplivih letalstva, nepovezanih s CO2, poročati enkrat letno. Da bi se olajšal začetek spremljanja, poročanja in preverjanja za vplive letalstva, nepovezane s CO2, se bo tako poročanje, ki lahko sicer zajema vse proge, v letih 2025 in 2026 zahtevalo samo za proge, ki vključujejo dve letališči v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), in proge od letališča v EGP do Švice ali Združenega kraljestva. Za leti 2025 in 2026 je mogoče poročati tudi o vplivih letalstva, nepovezanih s CO2, ki jih povzročijo drugi leti.

(27)

Da bi se upravno breme čim bolj zmanjšalo, bi morali operaterji zrakoplovov zagotoviti enoten načrt spremljanja za emisije CO2 in vplive, nepovezane s CO2.

(28)

CO2(e) na let bi bilo treba izračunati z uporabo metrike potenciala globalnega segrevanja (GWP) v treh časovnih obdobjih (GWP20, GWP50 in GWP100), da bi se navedeni vplivi na podnebje bolje razumeli, pri čemer bi bilo treba metriko izpopolniti z uporabo uspešnosti, kot je opredeljena v Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2066, in sistem Komisije za spremljanje vplivov letalstva, nepovezanih s CO2 (NEATS).

(29)

Operaterji zrakoplovov bi morali za izračun CO2(e) za vplive, nepovezane s CO2, uporabiti pristop za izračun CO2(e). Ta vključuje modula za ocenjevanje porabe goriva in različnih emisij (NOx, CO, HC) ter modele za izračun CO2(e) z uporabo vhodnih podatkov in privzetih vrednosti, kot so opisane v prilogah IIIa in IIIb k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2066, kadar se pojavijo vrzeli podatkov.

(30)

Da se ne bi spodbujalo nezadostno poročanje, se lahko uporabijo konservativne privzete vrednosti. Kadar podatki, ki jih pridobi operater zrakoplova, niso na voljo, si je treba še naprej prizadevati za poročanje o izmerjenih vrednostih na podlagi najboljših razpoložljivih informacij. Z opiranjem na privzete vrednosti se zmanjša natančnost podatkov.

(31)

Ob priznavanju pomena zagotavljanja ustreznih orodij za omejitev upravnega bremena pri spremljanju in preverjanju vplivov letalstva, nepovezanih s CO2, ter poročanju o njih se lahko operaterji zrakoplovov oprejo na informacijsko orodje NEATS, ki ga zagotavlja Komisija. Operaterji zrakoplovov se lahko tudi odločijo, da bodo uporabili svoja informacijska orodja ali informacijska orodja tretjih oseb, če so skladna z določbami Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, zlasti členom 56a, in jih Komisija odobri.

(32)

Operaterji zrakoplovov bi morali varno zbirati in shranjevati podatke, ki jih spremljajo, vključno s podatki o letu in informacijami o zrakoplovu. V ta namen lahko uporabljajo informacijsko orodje Komisije in/ali vire tretjih oseb, ki zagotavljajo skladnost s pravili o zaupnosti in dostopnost za namene preverjanja.

(33)

Kadar operaterji zrakoplovov ne predložijo podatkov, bi moralo biti orodje NEATS sposobno samodejno izračunati CO2(e) na podlagi podatkov, zbranih od zunanjih virov, in privzetih vrednosti, kot so opisane v prilogah IIIa in IIIb k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2066.

(34)

Če informacijska orodja niso na voljo, bi morali operaterji zrakoplovov kot začasni ukrep spremljati bistvene informacije o letih in lastnostih zrakoplovov.

(35)

Če skupni referenčni model za numerično napovedovanje vremena ni na voljo, bi morali operaterji zrakoplovov kot začasni ukrep za izračun CO2(e) za vplive letalstva, nepovezane s CO2, uporabiti poenostavljeni pristop na podlagi lokacije.

(36)

Da bi se upravno breme čim bolj zmanjšalo, se lahko mali onesnaževalci odločijo, da bodo za izračun CO2(e) za vplive letalstva, nepovezane s CO2, uporabljali poenostavljeni pristop na podlagi lokacije.

(37)

Na podlagi povratnih informacij o izvajanju EU ETS je treba dodatno olajšati identifikacijo operaterja zrakoplova v skladu s členom 3, točka (o), Direktive 2003/87/ES in v ta postopek vključiti dodaten korak.

(38)

Za uskladitev določb člena 28a(4) Direktive 2003/87/ES in te uredbe v zvezi z opredelitvijo malih onesnaževalcev bi bilo treba to uredbo posodobiti, da bi lahko upravljavci, ki izpolnjujejo merila iz člena 28a(4) navedene direktive, uporabljali orodja za ocenjevanje porabe goriva, ki jih uporablja Eurocontrol.

(39)

Zahteve glede poročanja imajo ključno vlogo pri zagotavljanju ustreznega spremljanja emisij in izvrševanja zakonodaje. Da bi se te zahteve glede poročanja racionalizirale, bi bilo treba določiti ustrezna pravila o poročanju za operaterje zrakoplovov za uporabo različnih vrst alternativnih letalskih goriv, vključno z biogorivi, RFNBO, recikliranimi ogljičnimi gorivi in drugimi gorivi, upravičenimi v okviru sistema podpore EU ETS, vzpostavljenega v skladu s členom 3c(6) Direktive 2003/87/ES.

(40)

Za vključitev operaterjev zrakoplovov v EU ETS ali shemo ICAO za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodno letalstvo (CORSIA) se uporabljajo pragovi emisij. Operaterji zrakoplovov se lahko štejejo za male onesnaževalce ali pa se jim dovoli uporaba poenostavljenih orodij. V skladu z namenom EU ETS in načeli, ki so vključena tudi v shemo CORSIA ICAO, se pri izračunu teh pragov emisij ne bi smela upoštevati morebitna uporaba goriv s faktorjem emisije, enakim nič. Zato je primerno, da se za izračun teh pragov določi predhodni faktor emisije.

(41)

V skladu z Direktivo (EU) 2023/959 se bo predaja pravic v okviru novega sistema za trgovanje z emisijami za stavbe, cestni promet in dodatne sektorje začela leta 2028 za letne emisije iz leta 2027. Spremljanje emisij in poročanje o njih v okviru novega sistema za trgovanje z emisijami pa bi se moralo začeti 1. januarja 2025. Dovolj zgodaj bi bilo treba določiti jasna pravila o spremljanju in poročanju za sistem za trgovanje z emisijami za stavbe, cestni promet in dodatne sektorje, da se omogoči pravilno izvajanje v državah članicah. Da bi zmanjšali upravno breme, zagotovili skladnost med metodologijami spremljanja in uporabili izkušnje iz obstoječega sistema za trgovanje z emisijami za nepremične naprave in letalstvo, je primerno določiti ustrezna pravila za novi sistem.

(42)

Da bi zagotovili zanesljivo raven točnosti spremljanja in čim bolj zmanjšali upravno breme za regulirane subjekte in pristojne organe, bi bilo treba po kategorizaciji reguliranega subjekta in tokov goriva uporabiti faktor obsega. To bi moralo omogočiti točnejše spremljanje in preprečiti nepotrebne spremembe načrtov spremljanja, s čimer bi se zmanjšalo upravno breme za regulirane subjekte in pristojne organe.

(43)

Za omejitev upravnega bremena je primerno določiti specifična pravila za regulirane subjekte z nizkimi emisijami in pristojnim organom zagotoviti prožnost pri kategorizaciji reguliranih subjektov.

(44)

Za olajšanje izvajanja novih ukrepov je primerno, da se do leta 2027 določi časovno omejeno odstopanje od uporabe faktorja obsega po kategorizaciji. Primerno je, da lahko pristojni organi regulirani subjekt opredelijo kot regulirani subjekt z nizkimi emisijami ali mu dovolijo, da sebe in posamezne tokove goriva razvrsti na podlagi emisij po uporabi faktorja obsega, razen emisij CO2 iz goriv z ničelno stopnjo emisij, če je mogoče pristojnemu organu zadovoljivo dokazati, da bo faktor obsega, uporabljen za razvrstitev, ostal reprezentativen tudi v prihodnjih letih.

(45)

Za lažje preverjanje je primerno, da upravljavci nepremičnih naprav, operaterji zrakoplovov, ladjarske družbe in regulirani subjekti informacije o gorivih, uporabljenih za dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES, predložijo skupaj z letnim poročilom o emisijah. Ločeno poročilo o količinah pridobljenih in porabljenih goriv se ne bi smelo zahtevati. Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2066 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(46)

Da bi se reguliranim subjektom olajšala pravilna in skladna predložitev načrta za spremljanje pristojnim organom, bi se morale ob upoštevanju določb, ki so že bile sprejete v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2023/2122 (9) o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, vse določbe iz te uredbe v zvezi z novim trgovanjem z emisijami za stavbe, cestni promet in dodatne sektorje uporabljati od 1. julija 2024.

(47)

Direktiva 2003/87/ES že določa, da bo stopnja emisij iz RFNBO, ki se uporabljajo za operaterje zrakoplovov, pred začetkom veljavnosti te revizije Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 ničelna. Zato bi se morala pravila za spremljanje emisij iz RFNBO, recikliranih ogljičnih goriv in sintetičnih nizkoogljičnih goriv z ničelno stopnjo emisij ter poročanje o njih uporabljati od 1. januarja 2024, da bi se zagotovili doslednost, jasnost in enaki konkurenčni pogoji.

(48)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) 2018/2066 se spremeni:

(1)

člena 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„ Člen 1

Ta uredba določa pravila za:

(i)

spremljanje emisij toplogrednih plinov in podatkov o dejavnosti v skladu z Direktivo 2003/87/ES ter poročanje o njih v obdobju trgovanja v okviru sistema Unije za trgovanje z emisijami od 1. januarja 2021 in v naslednjih obdobjih trgovanja;

(ii)

spremljanje vplivov letalstva, nepovezane s CO2, in poročanje o njih v skladu s členom 14 Direktive 2003/87/ES od 1. januarja 2025.

Člen 2

Ta uredba se uporablja za spremljanje emisij toplogrednih plinov, določenih za dejavnosti iz prilog I in III k Direktivi 2003/87/ES, in za poročanje o njih, za podatke o dejavnosti za nepremične naprave, za letalske dejavnosti, vključno z vplivi letalstva, nepovezanimi sCO2, in za količine sproščenega goriva iz dejavnosti iz Priloge III k navedeni direktivi.

Uporablja se za naslednje:

(i)

od 1. januarja 2021 za emisije, podatke o dejavnosti in količine sproščenega goriva;

(ii)

od 1. januarja 2025 za vplive letalstva, nepovezane s CO2.

Spremljanje vplivov letalstva, nepovezanih sCO2, in poročanje o njih od leta 2025 zajemata vse vplive, nepovezane s CO2 , ki nastanejo pri letalskih dejavnostih iz Priloge I k Direktivi, ki vključujejo letališče v EGP. V zvezi s spremljanjem vplivov letalstva, nepovezanih s CO2 , ki se pojavijo v letih 2025 in 2026, ter poročanjem o njih pa se tako poročanje zahteva le za proge, ki vključujejo dve letališči v EGP, in proge od letališča v EGP do Švice ali Združenega kraljestva. Za leti 2025 in 2026 je poročanje o vplivih letalstva, nepovezanih s CO2, ki jih povzročijo drugi leti, prostovoljno.“;

(2)

člen 3 se spremeni:

(a)

točka (4)(b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

v primeru metodologije masne bilance v skladu s členom 25 te uredbe eno od naslednjega:

(i)

določeno vrsto goriva, surovine ali proizvoda, ki vsebuje ogljik;

(ii)

CO2, prenesen v skladu s členom 49 te uredbe;“;

(b)

točka (7) se nadomesti z naslednjim:

„(7)

‚faktorji za izračun‘ pomeni spodnjo kurilno vrednost, faktor emisije, predhodni faktor emisije, faktor oksidacije, faktor pretvorbe, vsebnost ogljika, fosilni delež, delež biomase, delež biomase z ničelnimi stopnjami emisij, delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva, delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij, delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva, delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij, delež z ničelno stopnjo emisij ali faktor pretvorbe enot;“;

(c)

točka (15) se nadomesti z naslednjim:

„(15)

‚faktor pretvorbe‘ pomeni razmerje med ogljikom, sproščenim kot CO2, in skupnim ogljikom v toku vira pred izvedbo procesa emisije, ki se izrazi kot ulomek, pri čemer se CO, sproščen v ozračje, upošteva kot molarno ekvivalentna količina CO2. V primeru emisij CO2, za katere se šteje, da so trajno kemično vezane v proizvodu, faktor pretvorbe pomeni razmerje med CO2, ki se veže kot ogljik v proizvodu med procesom, in skupnim CO2, ki ga kot ogljik vsebuje proizvod, ki izstopi iz istega procesa;“;

(d)

vstavijo se točke (23b) do (23h):

„(23b)

‚alternativna letalska goriva‘ pomeni čista letalska goriva, ki vsebujejo ogljik, ki ne izvira iz čistih fosilnih goriv iz preglednice 1 Priloge III k tej uredbi;

(23c)

‚ničelna stopnja emisij‘ pomeni mehanizem, s katerim se faktor emisije goriva ali materiala zmanjša, da se prizna:

(a)

v primeru biomase njena skladnost s trajnostnimi merili ali merili za prihranek emisij toplogrednih plinov iz člena 29(2) do (7) in (10) Direktive (EU) 2018/2001, kot je določeno v členu 38(5) te uredbe;

(b)

v primeru RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva njegova skladnost z merili za prihranek emisij toplogrednih plinov v skladu s členom 29a Direktive (EU) 2018/2001, kot je določeno v členu 39a(3) te uredbe;

(c)

v primeru sintetičnih nizkoogljičnih goriv njihova skladnost z merili za prihranek emisij toplogrednih plinov iz člena 2, točka 13, Direktive (EU) 2024/1788 o skupnih pravilih notranjega trga plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika; ter predhodna predaja pravic na podlagi Direktive 2003/87/ES za zajeti ogljik, potreben za proizvodnjo sintetičnih nizkoogljičnih goriv, kot je določeno v členu 39a(4) te uredbe, razen če je zajeti ogljik ogljik z ničelno stopnjo emisij, kot je opredeljen v členu 3, točka (38f);

(23d)

‚goriva z ničelno stopnjo emisij‘ pomeni biogoriva, tekoča biogoriva, goriva iz biomase, sintetična nizkoogljična goriva, RFNBO ali reciklirana ogljična goriva ali deleže mešanega goriva ali materialov, ki izpolnjujejo merila iz člena 38(5) ali člena 39a(3) ali (4) te uredbe, kot je ustrezno;

(23e)

‚reciklirana ogljična goriva‘ pomeni reciklirana ogljična goriva, kakor so opredeljena v členu 2, točka (35), Direktive (EU) 2018/2001;

(23f)

‚goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora‘ (RFNBO) pomeni goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, kakor so opredeljena v členu 2, točka (36), Direktive (EU) 2018/2001;

(23g)

‚čisto gorivo‘ pomeni gorivo v čisti obliki, ki vsebuje samo enega od naslednjih deležev:

(i)

fosilni delež;

(ii)

delež biomase brez ničelnih stopenj emisij;

(iii)

delež biomase z ničelnimi stopnjami emisij;

(iv)

delež RFNBO ali recikliranih ogljičnih goriv brez ničelne stopnje emisij;

(v)

delež RFNBO ali recikliranih ogljičnih goriv z ničelno stopnjo emisij;

(vi)

delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva brez ničelne stopnje emisij;

(vii)

delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij;

(viii)

delež goriv, ki vsebujejo ogljik, ki ne izhaja iz fosilnih goriv iz preglednice 1 Priloge III k tej uredbi ali iz biomase, RFNBO, recikliranih ogljičnih goriv ali sintetičnih nizkoogljičnih goriv;

(23h)

‚sintetična nizkoogljična goriva‘ pomeni plinasta in tekoča goriva, katerih energijska vsebnost izhaja iz nizkoogljičnega vodika, kot je opredeljen v členu 2, točka (13), Direktive (EU) 2024/1788, in ki dosegajo cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 70 % glede na primerjalnik za fosilna goriva za goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, ki je določen v metodologiji, sprejeti na podlagi člena 29a(3) Direktive (EU) 2018/2001, kot so certificirana v skladu s členom 9 Direktive (EU) 2024/1788;“;

(e)

točki (34) in (34a) se nadomestita z naslednjim:

„(34)

‚mešana goriva‘ pomeni gorivo, ki vsebuje vsaj dvoje od naslednjega:

(i)

ogljik iz biomase;

(ii)

ogljik iz RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva;

(iii)

ogljik iz sintetičnih nizkoogljičnih goriv;

(iv)

drug fosilni ogljik;

ali ki vsebuje ogljik z ničelno stopnjo emisij in drug ogljik;

(34a)

‚mešano letalsko gorivo‘ pomeni gorivo, ki vsebuje vsaj dve različni čisti gorivi;“;

(f)

točki (36) in (38) se nadomestita z naslednjim:

„(36)

‚predhodni faktor emisije‘ pomeni predvideni skupni faktor emisije goriva ali materiala na podlagi njegove skupne vsebnosti ogljika, preden se pomnoži s fosilnim deležem za izračun faktorja emisije;

(38)

‚delež biomase‘ pomeni razmerje med ogljikom iz biomase in skupno vsebnostjo ogljika v gorivu ali materialu, ki se izrazi kot ulomek, ne glede na to, ali biomasa izpolnjuje merila iz člena 38(5) te uredbe;“;

(g)

točka (38a) se črta;

(h)

vstavijo se točke (38b) do (38h):

„(38b)

‚delež biomase z ničelnimi stopnjami emisij‘ pomeni razmerje med ogljikom iz biomase, ki izpolnjuje merila iz člena 38(5) te uredbe, in skupno vsebnostjo ogljika v gorivu ali materialu, ki se izrazi kot ulomek;

(38c)

‚delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva‘ pomeni razmerje med ogljikom iz RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva in skupno vsebnostjo ogljika v gorivu, ki se izrazi kot ulomek, ne glede na to, ali RFNBO ali reciklirano ogljično gorivo izpolnjuje merila iz člena 39a(3) te uredbe;

(38d)

‚delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij‘ pomeni razmerje med ogljikom iz RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva, ki izpolnjuje merila iz člena 39a(3) te uredbe, in skupno vsebnostjo ogljika v gorivu, ki se izrazi kot ulomek;

(38e)

‚delež ogljika z ničelno stopnjo emisij‘ pomeni:

(i)

v primeru goriva vsoto njegovega deleža biomase z ničelnimi stopnjami emisij, njegovega deleža sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij in njegovega deleža RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij brez dvojnega štetja ogljika;

(ii)

v primeru materiala njegov delež biomase z ničelnimi stopnjami emisij;

(38f)

‚ogljik z ničelno stopnjo emisij‘ pomeni ogljik v gorivu ali materialu, ki spada v delež ogljika z ničelno stopnjo emisij v tem gorivu ali materialu;

(38g)

‚delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva‘ pomeni razmerje med ogljikom iz sintetičnega nizkoogljičnega goriva in skupno vsebnostjo ogljika v gorivu, ki se izrazi kot ulomek, ne glede na to, ali sintetično nizkoogljično gorivo izpolnjuje merila iz člena 39a(4) te uredbe;

(38h)

‚delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij‘ pomeni razmerje med ogljikom iz sintetičnega nizkoogljičnega goriva, ki izpolnjuje merila iz člena 39a(4) te uredbe, in skupno vsebnostjo ogljika v gorivu;“;

(i)

točka (42) se nadomesti z naslednjim:

„(42)

‚fosilni ogljik‘ pomeni anorganski in organski ogljik, ki ni ogljik z ničelno stopnjo emisij;“;

(j)

točka (55) se nadomesti z naslednjim:

„(55)

‘transport CO2’ pomeni transport CO2 za geološko shranjevanje na območju shranjevanja, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES;“;

(k)

točka (63) se nadomesti z naslednjim:

„(63)

‚transportna infrastruktura za CO2‘ pomeni infrastrukturo, kot je opredeljena v členu 3(29) Uredbe (EU) 2024/1735,“;

(l)

vstavi se točka (63b):

„(63b)

‚CO2 v tranzitu‘ pomeni vsako količino prenesenega CO2 v transportni infrastrukturi za CO2, ki ni bila prenesena v drugo napravo ali transportno infrastrukturo za CO2 v istem poročevalnem obdobju, v katerem je bila prejeta;“;

(m)

točka (69) se nadomesti z naslednjim:

„(69)

‚končni porabnik‘ za namene uporabe opredelitve reguliranega subjekta iz člena 3, točka (ae), Direktive 2003/87/ES v tej uredbi pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je porabnik goriva in katere letna poraba goriva ne presega ene tone CO2;“;

(n)

vstavijo se točke (71) do (80):

„(71)

‚vplivi letalstva, nepovezani s CO2‘ pomeni vplive letalstva, nepovezane s CO2, kot so opredeljeni v členu 3, točka (v), Direktive 2003/87/ES;

(72)

‚CO2(e) na let‘ pomeni vplive letalstva, nepovezane s CO2, zaradi katerih se segreva ozračje, izražene kot enakovredna količina emisij CO2 v zadevnem letu;

(73)

‚sevalni prispevek‘ pomeni vsiljeno spremembo energetske bilance planeta, izmerjeno v vatih na kvadratni meter (W/m2);

(74)

‚uspešnost‘ pomeni spremembo globalne povprečne temperature na enoto sevalnega prispevka, ki ga povzroča dejavnik podnebja, v primerjavi z odzivom, ki ga sproži standardni prispevek CO2, ob upoštevanju istega izhodiščnega stanja podnebja;

(75)

‚model za izračun CO2(e)‘ pomeni model, ki se uporablja za izračun skupnega učinka letalskih vplivov, nepovezanih s CO2, na podnebje v skladu z oddelkom 4 Priloge IIIa k tej uredbi;

(76)

‚pristop na podlagi vremena‘ pomeni metodo C iz oddelka 4 Priloge IIIa k tej uredbi, pri kateri se uporabljajo predvsem razširjeni vremenski podatki ter informacije za letenje, trajektorija, lastnosti zrakoplova in lastnosti goriva;

(77)

‚poenostavljeni pristop na podlagi lokacije‘ pomeni metodo D iz oddelka 4 Priloge IIIa k tej uredbi, pri kateri se uporabljajo predvsem podatki, povezani z lokacijo zrakoplova med letom, kot so informacije za letenje, trajektorija, pa tudi osnovni vremenski podatki in lastnosti zrakoplova;

(78)

‚sistem za spremljanje vplivov letalstva, nepovezanih s CO2 (NEATS)‘ pomeni informacijsko orodje, ki ga Komisija zagotavlja operaterjem zrakoplovov, akreditiranim preveriteljem in pristojnim organom, da bi se olajšali in čim bolj avtomatizirali spremljanje in preverjanje vplivov letalstva, nepovezanih s CO2, ter poročanje o njih v skladu s členom 14(5) Direktive 2003/87/ES;

(79)

‚lastnosti zrakoplova‘ pomeni kategorijo informacij, ki za vsak let zajema vsaj tip zrakoplova, identifikatorje motorjev in maso zrakoplova;

(80)

‚letalo‘ pomeni zrakoplov, težji od zraka, ki ga poganja motor, pri čemer je njegov vzgon v letu predvsem posledica aerodinamičnih reakcij na površinah, ki ostanejo v danih pogojih letenja nepremične;“;

(3)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„ Člen 4

Upravljavci in operaterji zrakoplovov svoje obveznosti v zvezi s spremljanjem emisij toplogrednih plinov in vplivov letalstva, nepovezanih s CO2, v skladu z Direktivo 2003/87/ES ter poročanjem o njih izvajajo v skladu z načeli iz členov od 5 do 9 te uredbe.“;

(4)

v členu 5 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Spremljanje in poročanje je popolno ter zajema vse emisije iz proizvodnih procesov in emisije iz izgorevanja goriv iz vseh virov emisij in tokov vira, ki spadajo med dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES in druge ustrezne dejavnosti, vključene v skladu s členom 24 navedene direktive, ter povezane dejavnosti, vključene v meje naprave, ter vse toplogredne pline, določene za navedene dejavnosti, brez dvojnega štetja.“;

(5)

v členu 6 se vstavi naslednji odstavek 3:

„3.   Operaterji zrakoplovov pridobijo, zapišejo, zberejo, analizirajo ter dokumentirajo podatke, pridobljene pri spremljanju, vključno s predpostavkami, sklicevanji, podatki o dejavnosti in faktorji za izračun, na pregleden način, ki omogoča ponovitev določanja vplivov letalstva, nepovezanih s CO2, na let s strani preveritelja in pristojnega organa.“

;

(6)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„ Člen 8

Upravljavci in operaterji zrakoplovov omogočijo razumno zagotavljanje celovitosti podatkov o emisijah in vplivih letalstva, nepovezanih s CO2, o katerih je treba poročati. Emisije in vplive letalstva, nepovezane s CO2, določijo z ustreznimi metodologijami spremljanja iz te uredbe.

Sporočeni podatki o emisijah in vplivih letalstva, nepovezanih s CO2, ter z njimi povezana razkritja ne vsebujejo bistveno napačnih navedb, kot so opredeljene v členu 3(6) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2067 (*1), izogibajo se pristranskosti pri izbiri in predstavitvi informacij ter zagotavljajo verodostojno in uravnoteženo upoštevanje emisij in vplivov letalstva, nepovezanih s CO2, naprave ali operaterja zrakoplova.

Pri izbiri metodologije spremljanja se upoštevajo izboljšanja zaradi večje točnosti v primerjavi z dodatnimi stroški. Spremljanje in poročanje sta usmerjena v največjo dosegljivo točnost, razen če je to tehnično neizvedljivo ali bi povzročilo nerazumno visoke stroške.

(*1)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2067 z dne 19. decembra 2018 o preverjanju podatkov in o akreditaciji preveriteljev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 334, 31.12.2018, str. 94, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2018/2067/oj).“;"

(7)

v členu 11(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Vsak upravljavec ali operater zrakoplova spremlja emisije toplogrednih plinov in vplive letalstva, nepovezane s CO2, na podlagi načrta za spremljanje, ki ga odobri pristojni organ v skladu s členom 12 te uredbe ob upoštevanju narave in delovanja naprave ali letalske dejavnosti, za katero se uporablja.“

;

(8)

v členu 14(2) se vstavi točka (aa):

„(aa)

če nastanejo letalski vplivi, nepovezani s CO2, zaradi izvajanja novih dejavnosti;“;

(9)

člen 15(4) se spremeni:

(a)

uvodni stavek odstavka 4 in uvodni stavek točke (a) se nadomestita z naslednjim:

„4.   Med bistvene spremembe načrtov za spremljanje operaterja zrakoplova spadajo:

(a)

v zvezi z emisijami:“;

(b)

točka (a)(iv) se nadomesti z naslednjim:

„(iv)

spremembe statusa operaterja zrakoplova kot malega onesnaževalca v smislu člena 55(1) te uredbe in tega, ali operater zrakoplova namerava uporabiti poenostavitev v skladu s členom 28a(4) Direktive 2003/87/ES;“;

(c)

vstavi se točka (b):

„(b)

v zvezi z vplivi letalstva, nepovezanimi s CO2:

(i)

sprememba v izbranem pristopu za izračun CO2(e), kot je določen v členu 56a(4) te uredbe, zlasti v zvezi z informacijskimi orodji za uporabo modelov za izračun CO2(e);

(ii)

spremembe statusa operaterja zrakoplova kot malega onesnaževalca v smislu člena 55(1) te uredbe.“;

(10)

v členu 18(2), drugi pododstavek, členu 19(2), točke (a), (b) in (c), členu 19(5), členu 38(1) ter členu 47(2), točki (a) in (b), se izraz „biomasa“ nadomesti z izrazom „ogljik z ničelno stopnjo emisij“;

(11)

v členu 19 se odstavek 6 črta;

(12)

člen 24 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Po standardni metodologiji upravljavec izračuna emisije iz izgorevanja goriv za vsak tok vira tako, da podatke o dejavnosti, povezane s količino goriva, ki izgori, izražene v terajoulih na podlagi spodnje kurilne vrednosti (SKV), pomnoži z ustreznim faktorjem emisije, izraženim v tonah CO2 na terajoule (t CO2/TJ) skladno z uporabo SKV, in z ustreznim faktorjem oksidacije.“

;

(b)

vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a.   Za namene poročanja v obliki opomb upravljavec za vsak tok vira, ki izgori, in za goriva, ki se uporabljajo kot vhodni material procesa, izračuna tudi naslednje parametre, ki so opredeljeni s temi izračuni:

(i)

skupne predhodne emisije se izračunajo tako, da se podatki o dejavnosti, povezani s količino goriva, ki izgori, izraženi v tonah ali normalnih kubičnih metrih, pomnožijo z ustreznim predhodnim faktorjem emisije in ustreznim faktorjem oksidacije;

(ii)

emisije iz biomase se izračunajo tako, da se skupne predhodne emisije pomnožijo z deležem biomase;

(iii)

emisije iz biomase z ničelnimi stopnjami emisij se izračunajo tako, da se skupne predhodne emisije pomnožijo z deležem biomase z ničelnimi stopnjami emisij;

(iv)

emisije iz RFNBO, recikliranega ogljičnega goriva ali sintetičnih nizkoogljičnih goriv se izračunajo tako, da se skupne predhodne emisije pomnožijo z deležem RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali deležem sintetičnega nizkoogljičnega goriva;

(v)

emisije iz RFNBO, recikliranega ogljičnega goriva ali sintetičnih nizkoogljičnih goriv z ničelno stopnjo emisij se izračunajo tako, da se skupne predhodne emisije pomnožijo z deležem RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij ali deležem sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij.“

;

(c)

vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a.   Za namene poročanja v obliki opomb upravljavec za vsak tok vira, povezan z emisijami iz proizvodnih procesov, izračuna tudi naslednje parametre, ki so opredeljeni s temi izračuni:

(i)

skupne predhodne emisije se izračunajo tako, da se podatki o dejavnosti, povezani s porabo materiala, pretokom ali obsegom proizvodnje in izraženi v tonah ali normalnih kubičnih metrih, pomnožijo z ustreznim faktorjem emisije, izraženim v t CO2/t ali t CO2/Nm3, ter ustreznim faktorjem pretvorbe;

(ii)

emisije iz biomase se izračunajo tako, da se skupne predhodne emisije pomnožijo z ustreznim deležem biomase;

(iii)

emisije iz biomase z ničelnimi stopnjami emisij se izračunajo tako, da se skupne predhodne emisije pomnožijo z ustreznim deležem biomase z ničelnimi stopnjami emisij.“

;

(13)

člen 25 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„(1)   Upravljavec z uporabo metodologije masne bilance izračuna količino CO2, ki ustreza vsakemu toku vira, vključenemu v masno bilanco, tako, da pomnoži podatke o dejavnosti, povezane s količino goriva, materiala ali prenesenega CO2, ki vstopa v meje masne bilance ali izstopa iz njih, z vsebnostjo ogljika v gorivu, materialu ali prenosu CO2, ki se pomnoži s fosilnim deležem in 3,664 t Co2/t2/t C, pri čemer se uporabi oddelek 3 Priloge II k tej uredbi.“

;

(b)

vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a.   Za namene poročanja v obliki opomb upravljavec za vsak tok vira, vključen v masno bilanco, izračuna tudi naslednje parametre, ki so opredeljeni s temi izračuni:

(i)

skupna predhodna količina CO2 se izračuna tako, da se podatki o dejavnosti, povezani s količino goriva ali materiala, ki vstopa v meje masne bilance ali izstopa iz njih, pomnožijo z vsebnostjo ogljika v gorivu ali materialu in s 3,664 t Co2/t2/t C;

(ii)

količina CO2 v zvezi z biomaso se izračuna tako, da se skupna predhodna količina CO2 pomnoži z deležem biomase;

(iii)

količina CO2 v zvezi z biomaso z ničelnimi stopnjami se izračuna tako, da se skupna predhodna količina CO2 pomnoži z deležem biomase z ničelnimi stopnjami emisij;

(iv)

količina CO2 v zvezi z RFNBO, recikliranim ogljičnim gorivom ali sintetičnimi nizkoogljičnimi gorivi se po potrebi izračuna tako, da se skupna predhodna količina CO2 pomnoži z deležem RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali deležem sintetičnega nizkoogljičnega goriva;

(v)

količina CO2 v zvezi z RFNBO, recikliranim ogljičnim gorivom ali sintetičnimi nizkoogljičnimi gorivi z ničelno stopnjo emisij se po potrebi izračuna tako, da se skupna predhodna količina CO2 pomnoži z deležem RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij ali deležem sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij.“

;

(c)

vstavi se naslednji odstavek 3:

„3.   Kadar upravljavec uporablja masno bilanco v skladu s tem členom in vhodni materiali ali goriva vsebujejo ogljik z ničelno stopnjo emisij, izhodni materiali pa vsebujejo ogljik, upravljavec pristojnemu organu predloži podatke o deležu z ničelno stopnjo emisij v vsebnosti ogljika v izhodnih tokovih. Upravljavec tako predloži dokaze, da skupne emisije naprave z uporabljeno metodologijo spremljanja niso sistematično podcenjene in da skupna masa ogljika, ki ustreza deležu ogljika z ničelno stopnjo emisij, vsebovanega v vseh ustreznih izhodnih materialih, ni manjša od skupne mase deleža ogljika z ničelno stopnjo emisij v vhodnih materialih in gorivih.

Za namene prvega pododstavka se za delež biomase z ničelnimi stopnjami emisij v bioplinu in zemeljskem plinu, ki se uporabljata kot vhodni material, uporablja člen 39, odstavka 3 in 4.“

;

(14)

člen 30 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se zadnji pododstavek črta;

(b)

vstavita se naslednja odstavka 2a in 3:

„2a.   Upravljavec določi delež biomase samo za mešano gorivo ali materiale, ki vsebujejo biomaso. Pri drugih gorivih ali materialih se uporabljata privzeta vrednost 0 % za delež biomase fosilnih goriv ali materialov in privzeta vrednost 100 % deleža biomase za goriva iz biomase ali materiale, ki so sestavljeni izključno iz biomase.

Upravljavec določi delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva samo za mešano gorivo, ki vsebuje RFNBO, reciklirano ogljično gorivo ali sintetična nizkoogljična goriva. Pri drugih gorivih se uporabljata privzeta vrednost 0 % za delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva in privzeta vrednost 100 % deleža RFNBO ali deleža recikliranega ogljičnega goriva ali deleža sintetičnega nizkoogljičnega goriva za goriva, ki so sestavljena izključno iz RFNBO, recikliranega ogljičnega goriva ali sintetičnih nizkoogljičnih goriv.

Upravljavec določi delež biomase z ničelnimi stopnjami emisij, delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij in delež sintetičnih nizkoogljičnih goriv z ničelno stopnjo emisij samo, kadar želi uporabiti ničelno stopnjo emisij.

3.   Upravljavec v zvezi s soodvisnostjo faktorjev za izračun, povezanih s sestavo, uporablja naslednja pravila:

(i)

kadar gorivo ali material vsebuje biomaso, upravljavec določi delež biomase v skladu s členom 39 te uredbe;

(ii)

kadar delež biomase ni enak nič in upravljavec želi uporabiti ničelno stopnjo emisij, določi delež biomase z ničelnimi stopnjami emisij v skladu s členom 38(5) te uredbe;

(iii)

kadar gorivo vsebuje RFNBO, reciklirano ogljično gorivo ali sintetično nizkoogljično gorivo, upravljavec določi delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva v skladu s členom 39a(1) in (2) te uredbe;

(iv)

kadar delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ni enak nič in upravljavec želi uporabiti ničelno stopnjo emisij, določi delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij v skladu s členom 39a(3) te uredbe;

(v)

kadar delež sintetičnega nizkoogljična goriva ni enak nič in upravljavec želi uporabiti ničelno stopnjo emisij, določi delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij v skladu s členom 39a(4) te uredbe;

(vi)

kadar delež biomase z ničelnimi stopnjami emisij, delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij ni enak nič, upravljavec izračuna delež z ničelno stopnjo emisij kot vsoto deleža biomase z ničelnimi stopnjami, deleža RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij in deleža sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij. Fosilni delež je vsota vseh deležev brez ničelne stopnje emisij;

(vii)

upravljavec izračuna faktor emisije tako, da predhodni faktor emisije pomnoži s fosilnim deležem.

Za namene točke (vi) je fosilni delež enak 100 %, kadar upravljavec ne izračuna deleža z ničelno stopnjo emisij.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko upravljavec:

(i)

določi delež biomase kot enak deležu biomase z ničelnimi stopnjami emisij, če je zadnjenavedeni delež določen na podlagi masne bilance v skladu s členom 30(1) Direktive (EU) 2018/2001;

(ii)

določi delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva kot enak deležu RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij, če je zadnjenavedeni delež določen na podlagi masne bilance v skladu s členom 30(1) Direktive (EU) 2018/2001;

(iii)

določi delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva kot enak deležu sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij, če je zadnjenavedeni delež določen na podlagi masne bilance v skladu s členom 30(1) Direktive (EU) 2018/2001.“

;

(15)

v členu 37(2) se zadnji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Če se uporablja mešano gorivo, upravljavec predloži dokaze, da z uporabo točke (a) ali (b) prvega pododstavka emisije niso podcenjene.“;

(16)

v oddelku 2 se naslov pododdelka 5 nadomesti z naslednjim:

„ Ravnanje z biomaso, sintetičnimi nizkoogljičnimi gorivi, RFNBO in recikliranimi ogljičnimi gorivi “;

(17)

člen 38 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se zadnji pododstavek črta;

(b)

v odstavku 2 se prvi pododstavek črta;

(c)

odstavek 4 se spremeni:

(i)

izraz „delež biomase“ se nadomesti z izrazom „delež biomase z ničelnimi stopnjami emisij“;

(ii)

zadnji pododstavek se črta;

(d)

odstavek 5 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Biogoriva, tekoča biogoriva in goriva iz biomase izpolnjujejo trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavkov 2 do 7 in 10 člena 29 Direktive (EU) 2018/2001, da se lahko upoštevajo pri deležu biomase z ničelnimi stopnjami emisij v toku vira.“;

(ii)

šesti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Skladnost z merili iz odstavkov 2 do 7 in 10 člena 29 Direktive (EU) 2018/2001 se oceni v skladu s členom 30 in členom 31(1) navedene direktive. Merila se lahko štejejo za izpolnjena tudi, če upravljavec predloži dokaze o nakupu količine biogoriva, tekočega biogoriva ali bioplina, povezanem s preklicem zadevne količine v podatkovni zbirki Unije, vzpostavljeni v skladu s členom 31a, ali nacionalni podatkovni zbirki, ki jo država članica vzpostavi v skladu s členom 31a(5) navedene direktive. V primeru naknadne neskladnosti v zvezi z dokazilom o trajnostnosti preklicanih količin v zgoraj navedenih podatkovnih zbirkah pristojni organ ustrezno popravi preverjene emisije.“;

(iii)

sedmi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Če uporabljena biomasa ni v skladu s tem odstavkom, se njena vsebnost ogljika šteje za fosilni ogljik.“;

(iv)

vstavi se naslednji osmi pododstavek:

„Kadar se v skladu s prvim do šestim pododstavkom tega odstavka merila iz odstavkov 2 do 7 in 10 člena 29 Direktive (EU) 2018/2001 ne uporabljajo za biomaso, je delež biomase z ničelnimi stopnjami emisij enak deležu biomase.“;

(18)

člen 39 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Pri gorivih ali materialih, ki vsebujejo biomaso, lahko upravljavec šteje, da biomase ni, in uporabi privzeti delež biomase v višini 0 % ali določi delež biomase v skladu z odstavkom 2 in pri tem uporabi stopnje v skladu z oddelkom 2.4 Priloge II k tej uredbi.“

;

(b)

v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Če mora upravljavec glede na zahtevano stopnjo opraviti analize za določitev deleža biomase, vendar izvedba prvega pododstavka tehnično ni izvedljiva ali bi povzročila nerazumno visoke stroške, upravljavec predloži pristojnemu organu v odobritev alternativno metodo ocenjevanja, s katero bi določil delež biomase. V primeru goriv ali materialov, ki izhajajo iz proizvodnega procesa z opredeljenimi in sledljivimi vhodnimi tokovi, lahko upravljavec oceno določi na podlagi materialne bilance fosilnega in biomasnega ogljika, ki vstopa v proces in izstopa iz njega.“;

(c)

odstavek 2a se črta;

(d)

odstavek 3 se spremeni:

(i)

v prvem pododstavku se sklic na „člen 43(4)“ nadomesti s sklicem na „člen 43(4b)“;

(ii)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Upravljavec lahko z uporabo metodologije iz odstavka 4 določi, da je določena količina zemeljskega plina iz plinskega omrežja bioplin z ničelno stopnjo emisij. V tem primeru upravljavec z odstopanjem od člena 30(3) šteje, da je delež biomase enak deležu biomase z ničelnimi stopnjami emisij.“;

(e)

odstavek 4 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„4.   Upravljavec lahko določi delež biomase in enak delež biomase z ničelnimi stopnjami emisij v bioplinu z uporabo evidenc o nakupu bioplina z enakovredno energijsko vsebnostjo, če pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da:“;

(ii)

zadnji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Za dokazovanje skladnosti s tem odstavkom lahko upravljavec uporabi podatke, zabeležene v podatkovni zbirki, ki jo je vzpostavila ena ali več držav članic in ki omogoča sledenje prenosom bioplina. Šteje se lahko, da je skladnost s tem odstavkom dokazana, če upravljavec predloži dokaze o nakupu količine bioplina, povezanem s preklicem zadevne količine v podatkovni zbirki Unije, vzpostavljeni v skladu s členom 31a Direktive (EU) 2018/2001, ali nacionalni podatkovni zbirki, ki so jo države članice vzpostavile v skladu s členom 31a(5) navedene direktive. V primeru naknadne neskladnosti v zvezi z dokazilom o trajnostnosti preklicanih količin v zgoraj navedenih podatkovnih zbirkah pristojni organ ustrezno popravi preverjene emisije.“;

(19)

vstavi se naslednji člen 39a:

„ Člen 39a

Določanje deleža RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali sintetičnega nizkoogljičnega goriva ter deleža RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij

1.   Pri gorivih ali materialih, ki vsebujejo RFNBO, reciklirana ogljična goriva ali sintetična nizkoogljična goriva in za katera upravljavec ne more določiti deleža RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali deleža sintetičnega nizkoogljičnega goriva v skladu z odstavkom 2, upravljavec šteje, da RFNBO, recikliranega ogljičnega goriva ali sintetičnega nizkoogljičnega goriva ni in uporabi privzeti delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva v višini 0 %.

2.   Upravljavec določi naslednje faktorje za izračun v zvezi s sestavo goriv na podlagi masne bilance v skladu s členom 30(1) Direktive (EU) 2018/2001:

(i)

delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij;

(ii)

delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva.

Če upravljavec ne želi uporabiti ničelne stopnje emisij, lahko z odstopanjem od prvega pododstavka za delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva uporabi druge pristope, kot je materialna bilanca procesa mešanja ali proizvodnje, pri katerem se pridobi gorivo ali material.

3.   Vsebnost ogljika v gorivih, ki se štejejo za RFNBO ali reciklirana ogljična goriva v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 in izpolnjujejo merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz člena 29a navedene direktive, se šteje za vsebnost ogljika z ničelno stopnjo emisij.

Skladnost z merili iz člena 29a Direktive (EU) 2018/2001 se oceni v skladu s členom 30 in členom 31(1) navedene direktive. Merila se lahko štejejo za izpolnjena tudi, če upravljavec predloži dokaze o nakupu količine RFNBO ali recikliranih ogljičnih goriv, povezanem s preklicem zadevne količine v podatkovni zbirki Unije, vzpostavljeni v skladu s členom 31a Direktive (EU) 2018/2001, ali nacionalni podatkovni zbirki, ki jo država članica vzpostavi v skladu s členom 31a(5) navedene direktive. V primeru naknadne neskladnosti v zvezi z dokazilom o trajnostnosti preklicanih količin v zgoraj navedenih podatkovnih zbirkah pristojni organ ustrezno popravi preverjene emisije.

Kadar RFNBO ali reciklirano ogljično gorivo ne izpolnjuje meril iz prvega pododstavka, se njegova vsebnost ogljika šteje za fosilni ogljik.

4.   Sintetična nizkoogljična goriva imajo ničelno stopnjo emisij, če je bila v zvezi z njihovo vsebnostjo ogljika pred tem izvedena predaja pravic v skladu z Direktivo 2003/87/ES, razen če je zajeti ogljik ogljik z ničelno stopnjo emisij, kot je opredeljen v členu 3, točka (38f), te uredbe.

Skladnost z merili iz člena 29a(3) Direktive (EU) 2018/2001 se oceni v skladu s členom 30 in členom 31(1) navedene direktive. Merila se lahko štejejo za izpolnjena tudi, če upravljavec predloži dokaze o nakupu količine sintetičnih nizkoogljičnih goriv, povezanem s preklicem zadevne količine v podatkovni zbirki Unije, vzpostavljeni v skladu s členom 31a Direktive (EU) 2018/2001, ali nacionalni podatkovni zbirki, ki jo država članica vzpostavi v skladu s členom 31a(5) navedene direktive. V primeru naknadne neskladnosti v zvezi z dokazilom o trajnostnosti preklicanih količin v zgoraj navedenih podatkovnih zbirkah pristojni organ ustrezno popravi preverjene emisije.

V vseh drugih primerih se vsebnost ogljika v sintetičnih nizkoogljičnih gorivih šteje za fosilni ogljik.

5.   Upravljavec lahko določi delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva in enak delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij v zemeljskem plinu, kadar so bili taki deleži dovedeni v omrežje zemeljskega plina, z uporabo evidenc o nakupu RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z enakovredno energijsko vsebnostjo, če pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da:

(a)

ni dvojnega štetja iste količine RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva, zlasti da se za kupljeno RFNBO ali reciklirano ogljično gorivo ne trdi, da ga uporablja kdor koli drug, vključno z razkritjem potrdila o izvoru, kot je opredeljeno v členu 2(12) Direktive (EU) 2018/2001;

(b)

sta upravljavec in proizvajalec RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva priključena na isto plinsko omrežje.

Šteje se lahko, da je skladnost s tem odstavkom dokazana, če upravljavec predloži dokaze o nakupu količine plinastega RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva, povezanem s preklicem zadevne količine v podatkovni zbirki Unije, vzpostavljeni v skladu s členom 31a Direktive (EU) 2018/2001, ali nacionalni podatkovni zbirki, ki so jo države članice vzpostavile v skladu s členom 31a(5) navedene direktive. V primeru naknadne neskladnosti v zvezi z dokazilom o trajnostnosti preklicanih količin v zgoraj navedenih podatkovnih zbirkah pristojni organ ustrezno popravi preverjene emisije.“

;

(20)

člen 43 se spremeni:

(a)

odstavek 4 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„4.   Če je to primerno, upravljavec ločeno določi morebitno količino emisij CO2 iz biomase. Upravljavec lahko v ta namen uporabi:“;

(ii)

zadnji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Kjer gre pri metodi, ki jo predlaga upravljavec, za neprekinjeno vzorčenje iz toka dimnega plina, se uporablja standard EN 15259 Kakovost zraka – Meritve emisije nepremičnih virov – Zahteve za merilne odseke in merilna mesta ter namen meritev, načrt meritev in poročilo o meritvah. Načrt za vzorčenje iz člena 33 je sorazmeren s pogostostjo analiz v skladu s Prilogo VII k tej uredbi in zagotavlja reprezentativnost za celotno poročevalno leto.“;

(b)

vstavijo se naslednji odstavki 4a, 4b in 4c:

„4a.   Upravljavec delež biomase, določen v skladu z odstavkom 4, uporabi kot delež biomase z ničelnimi stopnjami emisij, če so za vsa goriva ali materiale, ki povzročajo emisije, za katere se uporablja metodologija na podlagi meritev, izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

v skladu s prvim do šestim pododstavkom člena 38(5) te uredbe se merila iz odstavkov 2 do 7 in 10 člena 29 Direktive (EU) 2018/2001 ne uporabljajo ali

(ii)

ustrezni dokazi iz člena 38(5) te uredbe zajemajo 100 % deleža biomase v uporabljenem gorivu ali materialu.

Za bioplin, ki se spremlja v skladu s členom 39(4) te uredbe, se šteje, da je pogoj (ii) izpolnjen.

Kadar pogoja (i) in (ii) nista izpolnjena za goriva ali materiale, ki povzročajo emisije, za katere se uporablja metodologija na podlagi meritev, upravljavec za ta goriva ali materiale določi delež biomase z ničelnimi stopnjami emisij z uporabo pristopa na podlagi izračuna v skladu s členi 24 do 39a te uredbe.

4b.   Upravljavec lahko od skupnih emisij vira emisij odšteje emisije iz biomase z ničelnimi stopnjami emisij, določene v skladu z odstavkom 4a tega člena.

Kjer gre pri metodi, ki jo predlaga upravljavec za določitev deleža biomase z ničelnimi stopnjami emisij, za neprekinjeno vzorčenje iz toka dimnega plina in naprava porablja zemeljski plin iz omrežja, upravljavec v skladu s členi 32 do 35 te uredbe določi fizično količino CO2 v uporabljenem bioplinu in zadevno količino CO2 odšteje od CO2 z ničelno stopnjo emisij, določenega v skladu z odstavkom 4a tega člena.

4c.   Kadar upravljavec v procesu, za katerega se uporablja metodologija na podlagi meritev, uporablja RFNBO, reciklirana ogljična goriva ali sintetična nizkoogljična goriva z ničelno stopnjo emisij, lahko od skupnih emisij odšteje emisije iz RFNBO, recikliranih ogljičnih goriv ali sintetičnih nizkoogljičnih goriv z ničelno stopnjo emisij.

Emisije iz RFNBO, recikliranih ogljičnih goriv ali sintetičnih nizkoogljičnih goriv z ničelno stopnjo emisij se določijo z uporabo pristopa na podlagi izračuna v skladu s členi 24 do 39a te uredbe. Izračunajo se tako, da se podatki o dejavnosti za zadevno gorivo pomnožijo s predhodnim faktorjem emisije in deležem RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij ali deležem sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij.“

;

(c)

v odstavku 5 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

izračun z uporabo primerne materialne bilance, pri čemer se upoštevajo vsi pomembni parametri na vhodni strani, ki pri emisijah CO2 vključujejo vsaj obremenitve vhodnega materiala, vnos toka zraka in učinkovitost procesa, na izhodni strani pa vsaj rezultat proizvoda ter koncentracijo kisika (O2), žveplovega dioksida (SO2) in dušikovih oksidov (NOx);“;

(21)

v členu 44(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Upravljavec izračuna urne povprečne vrednosti za vsak parameter, vključno s koncentracijami in pretokom, pomembnimi pri določanju emisij ali količin prenesenega CO2, z uporabo metodologije na podlagi meritev, pri čemer uporabi vse podatkovne točke, ki so na voljo za to določeno uro.“

;

(22)

v členu 46 ter Prilogi I, oddelek 1, točke (7)(a), (b) in (c), se izraz „transportno omrežje“ nadomesti z izrazom „transportna infrastruktura za CO2“;

(23)

v členu 47(2) se zadnji pododstavek črta;

(24)

člen 48 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Če vsebovani CO2 izvira iz dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES ali je vključen v skladu s členom 24 navedene direktive in se pozneje iz te naprave kot del toka vira prenese do druge naprave in dejavnosti iz navedene direktive, se ne šteje za emisije naprave, iz katere izhaja. Za določitev deleža biomase z ničelnimi stopnjami emisij, deleža RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij ali deleža sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij v vsebovanem CO2 v skladu s členom 39 te uredbe upravljavec prenosne naprave zagotovi, da se z izbrano metodologijo spremljanja skupne emisije prenosne naprave ne podcenjujejo sistematično.“

;

(b)

v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3.   Upravljavci lahko določijo količine vsebovanega CO2, prenesenega iz naprave, v prenosni in sprejemni napravi. V tem primeru so količine prenesenega in prejetega vsebovanega CO2 ter ustreznega deleža biomase z ničelnimi stopnjami emisij, deleža RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij ali deleža sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij enake.“

;

(25)

člen 49 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Upravljavec od emisij naprave odšteje vsako količino CO2, ki izhaja iz dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES in ne iz ogljika z ničelno stopnjo emisij ter ni v emisiji iz naprave, ampak se prenese iz naprave do katere koli od naslednjih naprav:

(i)

naprave za zajemanje za namen transporta in dolgoročnega geološkega shranjevanja na območju shranjevanja, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES;

(ii)

transportne infrastrukture za CO2 za namen dolgoročnega geološkega shranjevanja na območju shranjevanja, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES, ali

(iii)

območja shranjevanja, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES, za namen dolgoročnega geološkega shranjevanja.“

;

(b)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.   Za določanje količin CO2, prenesenih iz ene naprave ali transportne infrastrukture CO2 v drugo napravo ali transportno infrastrukturo CO2 v skladu z odstavkom 1, upravljavec ob upoštevanju dodatnih določb iz Priloge IV k tej uredbi uporabi metodologijo na podlagi izračuna ali metodologijo na podlagi meritev v skladu s členi 43, 44 in 45 te uredbe.

Kadar se uporabi metodologija na podlagi meritev, vir emisij ustreza merilni točki, pri čemer so emisije izražene kot količina prenesenega CO2.

4.   Pri uporabi metodologije na podlagi meritev za določanje količine CO2, prenesene iz ene naprave ali transportne infrastrukture za CO2 v drugo, upravljavec uporabi najvišjo stopnjo, kot je opredeljena v oddelku 1 Priloge VIII k tej uredbi.

Vendar lahko upravljavec uporabi naslednjo nižjo stopnjo, če dokaže, da uporaba najvišje stopnje iz oddelka 1 Priloge VIII k tej uredbi tehnično ni izvedljiva ali da bi povzročila nerazumno visoke stroške.“

;

(c)

vstavita se odstavka 6 in 7:

„6.   V primeru prenosa CO2 iz materialov ali goriv, ki vsebujejo delež ogljika z ničelno stopnjo emisij, v napravo za zajemanje se v skladu s prvim odstavkom tega člena od sporočenih emisij za prenosno napravo odšteje le količina CO2, sorazmerna z deležem ogljika, ki ne izvira iz ogljika z ničelno stopnjo emisij.

Upravljavec transportne infrastrukture za CO2 ali območja shranjevanja spremlja emisije iz uhajanja, ubežne emisije in izpustne emisije katerega koli CO2 iz prvega pododstavka, vključno s CO2 od subjektov, ki ne izvajajo dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES, in poroča o emisijah, kot da bi bil CO2 fosilni.

7.   Upravljavec transportne infrastrukture za CO2 lahko v emisije, sporočene v zadevnem poročevalnem obdobju, vključi kateri koli CO2 v tranzitu, ki je bil najpozneje 31. januarja naslednjega leta prenesen v drugo napravo ali transportno infrastrukturo za CO2. Upravljavec letno pripravi evidenco CO2, ki vstopi v transportno infrastrukturo za CO2 in izstopi iz nje, ter ločeno poroča o morebitnem CO2 v tranzitu.“

;

(26)

vstavi se naslednji člen 49a:

„ Člen 49a

Emisije, ki so trajno kemično vezane v proizvodu

1.   Upravljavec od emisij naprave odšteje vsako količino CO2, ki izhaja iz ogljika brez ničelne stopnje emisij, pri dejavnostih iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES in ni v emisiji iz naprave, ampak je trajno kemično vezan v proizvodu iz delegirane uredbe, sprejete v skladu s členom 12(3b) Direktive 2003/87/ES.

V primeru CO2 iz materialov ali goriv, ki vsebujejo delež ogljika z ničelno stopnjo emisij, upravljavec od emisij naprave odšteje le količino CO2, ki je trajno kemično vezana v proizvodu iz delegirane uredbe, sprejete v skladu s členom 12(3b) Direktive 2003/87/ES, sorazmerno z deležem ogljika, ki ne izvira iz ogljika z ničelno stopnjo emisij.

2.   Za določitev količine CO2, ki je vezan v proizvodu in izpolnjuje specifikacije iz odstavka 1, upravljavec uporabi standardno metodologijo v skladu z oddelkoma 2 in 4 Priloge II k tej uredbi ali masno bilanco v skladu s členom 25 te uredbe, pri čemer kot ustrezne tokove vira za izračun uporabi goriva in materiale, ki vstopajo v proces, v katerem se CO2 kemično veže, in izstopa iz njega, ter upošteva vse emisije iz izgorevanja goriv, povezane s procesom. V ta namen se za dejavnost, iz katere izhaja CO2, v skladu s Prilogo II k tej uredbi uporabi najvišja stopnja, kot je opredeljena v navedeni prilogi. Vendar lahko upravljavec uporabi naslednjo nižjo stopnjo, če pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da uporaba najvišje stopnje iz Priloge II k tej uredbi tehnično ni izvedljiva ali bi povzročila nerazumno visoke stroške.“

;

(27)

naslov poglavja IV se nadomesti z naslednjim:

„ SPREMLJANJE EMISIJ IZ LETALSTVA IN VPLIVOV LETALSTVA, NEPOVEZANIH S CO2 “;

(28)

člen 51 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Vsak operater zrakoplova spremlja emisije iz letalskih dejavnosti in vplive letalstva, nepovezane s CO2, ter poroča o njih za vse lete, vključene v Prilogo I k Direktivi 2003/87/ES, ki jih opravi ta operater zrakoplova v poročevalnem obdobju in za katere je odgovoren operater zrakoplova.“

;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Za ugotavljanje edinstvenega operaterja zrakoplova iz člena 3, točka (o), Direktive 2003/87/ES, ki je odgovoren za let, se uporabi klicna koda, ki se uporablja za kontrolo zračnega prometa, kot je določena v polju 7 načrta leta. Klicna koda določa operaterja zrakoplova na naslednji način:

(a)

kadar polje 7 vsebuje označevalnik ICAO za agencijo za upravljanje zrakoplova, je edinstveni operater zrakoplova agencija za upravljanje zrakoplova, ki ji je bil dodeljen ta označevalnik ICAO;

(b)

kadar polje 7 vsebuje državljanstvo ali skupno oznako in registrsko oznako zrakoplova, ki sta izrecno navedena v spričevalu letalskega prevoznika (ali enakovrednem dokumentu) ali dokumentu, ki ga je izdala država in v katerem je identificiran operator zrakoplova, je edinstveni operator zrakoplova pravna ali fizična oseba, ki ima navedeno spričevalo letalskega prevoznika (ali enakovredno spričevalo) ali je navedena v dokumentu.“

;

(c)

vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a.   Kadar edinstvenega operaterja zrakoplova ni mogoče identificirati z uporabo klicne kode iz odstavka 3, je edinstveni operater zrakoplova iz člena 3, točka (o), Direktive 2003/87/ES, ki je odgovoren za let, pravna ali fizična oseba, ki zaposli pilota za let ali ima z njim sklenjeno drugo pogodbeno razmerje.“

;

(29)

v členu 52(1) se prva dva pododstavka nadomestita z naslednjim:

„1.   Operater zrakoplova najpozneje štiri mesece pred začetkom izvajanja letalskih dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES pristojnemu organu predloži načrt za spremljanje emisij in vplivov letalstva, nepovezanih s CO2, ter poročanje o njih v skladu s členom 12 te uredbe.

Z odstopanjem od prvega pododstavka operater zrakoplova, ki prvič izvaja letalsko dejavnost iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES ali prvič spremlja vplive letalstva, nepovezane s CO2, in poroča o njih, pri čemer tega ni bilo mogoče predvideti štiri mesece vnaprej, predloži načrt za spremljanje pristojnemu organu brez nepotrebnega odlašanja, vendar najpozneje šest tednov po izvedbi te dejavnosti. Operater zrakoplova pristojnemu organu ustrezno utemelji, zakaj načrta za spremljanje ni mogoče predložiti štiri mesece pred dejavnostjo.“

;

(30)

člen 53 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Vsak operater zrakoplova določi letne emisije CO2 iz letalskih dejavnosti tako, da pomnoži letno porabo posameznega čistega goriva, izraženo v tonah, z ustreznim faktorjem emisije.

Za mešana letalska goriva operater zrakoplova določi teoretično količino posameznega čistega goriva na podlagi skupne količine tega mešanega letalskega goriva in ustreznih podatkov o sestavi, pri čemer uporabi naslednje:

(i)

kadar gorivo vsebuje biomaso, operater zrakoplova določi delež biomase v skladu s členom 54;

(ii)

kadar gorivo vsebuje RFNBO, reciklirano ogljično gorivo ali sintetično nizkoogljično gorivo, operater zrakoplova določi delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva v skladu s členom 54b;

(iii)

kadar delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva ni enak nič in kadar operater zrakoplova želi uporabiti ničelno stopnjo emisij, določi delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij v skladu s členom 54c;

(iv)

kadar delež biomase z ničelnimi stopnjami emisij, delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij ni enak nič, operater zrakoplova izračuna delež z ničelno stopnjo emisij kot vsoto deleža biomase z ničelnimi stopnjami emisij, deleža RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij in deleža sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij. Fosilni delež je vsota vseh deležev brez ničelne stopnje emisij;

(v)

operater zrakoplova izračuna količino posameznega čistega goriva tako, da skupno količino mešanega letalskega goriva pomnoži z ustreznim deležem.

Za namene točke (iv) tega odstavka je fosilni delež enak 100 %, kadar operater zrakoplova ne izračuna deleža z ničelno stopnjo emisij.“

;

(b)

vstavita se naslednja odstavka 1a in 1b:

„1a.   Z odstopanjem od odstavka 1 operater zrakoplova za namene ocenjevanja pragov emisij iz člena 55(1) in (2) te uredbe, člena 28a(4) Direktive 2003/87/ES ter vnosa ‚Letalstvo‘ v preglednici iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES določi emisije CO2 tako, da letno porabo posameznega goriva pomnoži z njegovim predhodnim faktorjem emisije.

1b.   Za namene poročanja v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/1603 (*2)operater zrakoplova določi in sporoči emisije, pridobljene s pomnožitvijo letne porabe posameznega goriva z njegovim predhodnim faktorjem emisije.

(*2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1603 z dne 18. julija 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z ukrepi Mednarodne organizacije civilnega letalstva za spremljanje in preverjanje emisij iz letalstva ter poročanje o njih za namene izvajanja globalnega tržnega ukrepa (UL L 250, 30.9.2019, str. 10, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2019/1603/oj).“ "

(c)

v odstavku 6 se zadnji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za alternativna letalska goriva, ki niso biogoriva, RFNBO, reciklirana ogljična goriva ali sintetična nizkoogljična goriva, operater zrakoplova določi faktor emisije v skladu s členom 32 te uredbe. Za takšna goriva se spodnja kurilna vrednost določi in sporoči kot opomba.“;

(31)

vstavi se naslednji člen 53a:

„ Člen 53a

Pravila o poročanju za uporabo alternativnih letalskih goriv

1.   Operater zrakoplova spremlja količino uporabljenih alternativnih letalskih goriv in poroča o tej količini, kot je pripisana posameznemu letu ali letališčema vzleta in pristanka.

2.   Če so alternativna letalska goriva dobavljena zrakoplovu v fizično prepoznavnih šaržah, operater zrakoplova pristojnemu organu predloži dokaze, da se alternativno letalsko gorivo pripiše letu takoj po polnjenju z gorivom za navedeni let.

Če se opravi več zaporednih letov brez polnjenja z gorivom med njimi, operater zrakoplova razdeli količino alternativnega goriva in jo pripiše tem letom sorazmerno z emisijami iz navedenih letov, izračunanimi z uporabo predhodnega faktorja emisije.

3.   Kadar alternativnih letalskih goriv na letališču ni mogoče fizično pripisati določenemu letu, operater zrakoplova gorivo pripiše svojim letom, za katere je treba pravice predati v skladu s členom 12(3) Direktive 2003/87/ES, sorazmerno z emisijami iz letov z navedenega letališča, izračunanimi z uporabo predhodnega faktorja emisije.

V zvezi s tem mora operater zrakoplova pristojnemu organu predložiti dokaze, da je bilo alternativno letalsko gorivo dostavljeno sistemu za oskrbo z gorivom izhodiščnega letališča v poročevalnem obdobju ali tri mesece pred začetkom ali tri mesece po koncu navedenega poročevalnega obdobja.

4.   Za namene odstavkov 2 in 3 operater zrakoplova pristojnemu organu predloži dokaze, da:

(i)

skupna navedena količina alternativnega letalskega goriva ne presega skupne porabe goriva navedenega operaterja zrakoplova za lete, za katere je treba pravice predati v skladu s členom 12(3) Direktive 2003/87/ES in ki izvirajo z letališča, na katerem se dobavlja alternativno letalsko gorivo;

(ii)

količina alternativnega letalskega goriva za lete, za katere je treba pravice predati v skladu s členom 12(3) Direktive 2003/87/ES, ne presega skupne količine kupljenega alternativnega letalskega goriva, od katere se odšteje skupna količina alternativnih letalskih goriv, prodanih tretjim osebam;

(iii)

razmerje med alternativnimi letalskimi gorivi in fosilnimi gorivi, pripisanimi letom, združenim po letališčih vzleta in pristanka, ne presega najvišje mejne vrednosti mešanja za navedeno vrsto goriva, kot je certificirano v skladu s priznanim mednarodnim standardom;

(iv)

ni dvojnega štetja iste količine alternativnega letalskega goriva, zlasti da se za kupljeno alternativno letalsko gorivo ne trdi, da je bilo uporabljeno v prejšnjem poročilu ali s strani drugega operaterja zrakoplova ali v drugem sistemu oblikovanja cen ogljika.

Za namene točk (i) do (iii) se za gorivo, ki ostane v rezervoarjih po letu in pred polnjenjem z gorivom, domneva, da je 100-odstotno fosilno gorivo.

Za dokazovanje skladnosti z zahtevami iz točke (iv) lahko operater zrakoplova uporabi podatke, zabeležene v podatkovni zbirki Unije, vzpostavljeni v skladu s členom 31a Direktive (EU) 2018/2001, ali nacionalni podatkovni zbirki, ki jo država članica vzpostavi v skladu s členom 31a(5) navedene direktive.“

;

(32)

člena 54 in 54a se nadomestita z naslednjim:

„ Člen 54

Določanje deleža biomase za biogoriva

1.   Operater zrakoplova določi delež biomase v mešanih letalskih gorivih, ki vsebujejo biogoriva. Operater zrakoplova lahko domneva odsotnost biogoriva in uporabi privzeti fosilni delež v višini 100 % ali določi delež biogoriva v skladu z odstavkom 2 ali 3. Operater zrakoplova za čista biogoriva uporabi privzeto vrednost deleža biomase v višini 100 %.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko operater zrakoplova, ki uporablja mešana letalska goriva, ki vsebujejo biogoriva, odloči, da bo spremljal vsebnost biogoriv in vsebnost fosilnega letalskega goriva kot ločena tokova vira, če dokazi, ki jih predložijo dobavitelji goriva, omogočajo tak pristop.

2.   Če je biogorivo fizično pomešano s fosilnim gorivom in dobavljeno zrakoplovu v fizično prepoznavnih šaržah, lahko operater zrakoplova izvede analize v skladu s členi 32 do 35 za določitev deleža biomase na podlagi ustreznega standarda in analitskih metod iz navedenih členov, pod pogojem, da uporabo navedenega standarda in navedenih analitskih metod odobri pristojni organ. Če operater zrakoplova pristojnemu organu predloži dokaze, da bi take analize povzročile nerazumno visoke stroške ali da tehnično niso izvedljive, lahko operater zrakoplova oceno vsebnosti biogoriva utemelji na materialni bilanci mešanice nabavljenega fosilnega goriva in biogoriva. Če je bil delež biomase določen z uporabo masne bilance v skladu s členom 30(1) Direktive (EU) 2018/2001, ni treba predložiti dokazov o nerazumno visokih stroških ali tehnični izvedljivosti.

3.   Če kupljene šarže biogoriva niso fizično dostavljene določenemu zrakoplovu, operater zrakoplova ne uporablja analiz za določanje deleža biomase uporabljenega goriva. Operater zrakoplova lahko delež biomase določi z uporabo evidenc o nakupu biogoriva z enakovredno energijsko vsebnostjo.

Člen 54a

Posebne določbe za upravičeno letalsko gorivo

1.   Za namene člena 3c(6) Direktive 2003/87/ES komercialni operater zrakoplova vzpostavi, dokumentira, izvaja in vzdržuje pisni postopek za spremljanje vseh količin čistega upravičenega letalskega goriva (v tonah), uporabljenega za lete s podzvočno hitrostjo, ter v svojem letnem poročilu o emisijah poroča o navedenih količinah upravičenih letalskih goriv v ločeni opombi.

2.   Za namene odstavka 1 operater zrakoplova zagotovi, da so vse navedene količine upravičenega letalskega goriva certificirane v skladu s členom 30 Direktive (EU) 2018/2001 ali drugim certifikatom, sprejetim na podlagi Uredbe (EU) 2023/2405. Pristojni organ lahko operaterju zrakoplova dovoli, da uporabi podatke, zabeležene v podatkovni zbirki Unije, vzpostavljeni v skladu s členom 31a Direktive (EU) 2018/2001, ali nacionalni podatkovni zbirki, ki jo država članica vzpostavi v skladu s členom 31a(5) navedene direktive. V primeru naknadne neskladnosti v zvezi z dokazilom o trajnostnosti preklicanih količin v zgoraj navedenih podatkovnih zbirkah pristojni organ ustrezno popravi preverjene količine čistih upravičenih letalskih goriv.

3.   V primeru mešanega letalskega goriva lahko operater zrakoplova domneva odsotnost upravičenega letalskega goriva in uporabi privzeti fosilni delež v višini 100 % ali določi količino čistega upravičenega letalskega goriva v skladu z odstavkom 3a.

3a.   Operater zrakoplova določi količino čistega upravičenega letalskega goriva kot vsoto čistih alternativnih goriv, upravičenih na podlagi člena 3c(6) Direktive 2003/87/ES, kot se določijo v skladu s členom 53(1) te uredbe. Čista upravičena goriva se pripišejo posameznemu letu ali letališčema vzleta in pristanka v skladu z odstavkom 4 ali 5.

4.   Če so upravičena letalska goriva dobavljena zrakoplovu v fizično prepoznavnih šaržah, operater zrakoplova pristojnemu organu predloži dokaze, da se upravičeno letalsko gorivo pripiše letu takoj po polnjenju z gorivom za navedeni let.

Če se opravi več zaporednih letov brez polnjenja z gorivom med njimi, operater zrakoplova razdeli količino upravičenih letalskih goriv in jo pripiše tem letom sorazmerno z emisijami iz navedenih letov, izračunanimi z uporabo predhodnega faktorja emisije.

5.   Kadar upravičenih letalskih goriv na letališču ni mogoče fizično pripisati določenemu letu, operater zrakoplova gorivo pripiše svojim letom, za katere je treba pravice predati v skladu s členom 12(3) Direktive 2003/87/ES, in svojim letom, zajetim s členom 3c(8) navedene direktive, sorazmerno z emisijami iz letov z navedenega letališča, izračunanimi z uporabo predhodnega faktorja emisije.

V ta namen mora operater zrakoplova pristojnemu organu predložiti dokaze, da je bilo upravičeno letalsko gorivo dostavljeno sistemu za oskrbo z gorivom izhodiščnega letališča v poročevalnem obdobju ali tri mesece pred začetkom ali tri mesece po koncu navedenega poročevalnega obdobja.

6.   Za namene odstavkov 4 in 5 operater zrakoplova pristojnemu organu predloži dokaze, da:

(a)

skupna navedena količina upravičenega letalskega goriva ne presega skupne porabe goriva navedenega operaterja zrakoplova za lete, za katere je treba pravice predati v skladu s členom 12(3) Direktive 2003/87/ES, in lete, zajete s členom 3c(8) navedene direktive, ki izvirajo z letališča, na katerem se dobavlja upravičeno letalsko gorivo;

(b)

količina upravičenega letalskega goriva za lete, za katere je treba pravice predati v skladu s členom 12(3) Direktive 2003/87/ES, in lete, zajete s členom 3c(8) navedene direktive, ne presega skupne količine kupljenega upravičenega letalskega goriva, od katere se odšteje skupna količina upravičenih letalskih goriv, prodanih tretjim osebam;

(c)

razmerje med upravičenimi letalskimi gorivi in fosilnimi gorivi, pripisanimi letom, združenim po letališčih vzleta in pristanka, ne presega najvišje mejne vrednosti mešanja za navedeno vrsto goriva, kot je certificirano v skladu s priznanim mednarodnim standardom;

(d)

ni dvojnega štetja iste količine upravičenega letalskega goriva, zlasti da se za kupljeno upravičeno letalsko gorivo ne trdi, da je bilo uporabljeno v prejšnjem poročilu, s strani drugega operaterja zrakoplova ali v drugem sistemu oblikovanja cen ogljika.

Za namene točk (a), (b) in (c) se za gorivo, ki ostane v rezervoarjih po letu in pred polnjenjem z gorivom, domneva, da je 100-odstotno neupravičeno gorivo.

Za dokazovanje skladnosti z zahtevami iz točke (d) lahko operater zrakoplova uporabi podatke, zabeležene v podatkovni zbirki Unije, vzpostavljeni v skladu s členom 31a Direktive (EU) 2018/2001, ali nacionalni podatkovni zbirki, ki jo država članica vzpostavi v skladu s členom 31a(5) navedene direktive.“

;

(33)

vstavita se naslednja člena 54b in 54c:

„ Člen 54b

Določanje deleža RFNBO, recikliranega ogljičnega goriva ali sintetičnega nizkoogljičnega goriva

1.   Operater zrakoplova določi delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva v mešanih letalskih gorivih, ki vsebujejo RFNBO, reciklirano ogljično gorivo ali sintetično nizkoogljično gorivo. Operater zrakoplova lahko domneva odsotnost RFNBO, recikliranega ogljičnega goriva ali sintetičnega nizkoogljičnega goriva in uporabi privzeti fosilni delež v višini 100 % ali določi delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva v skladu z odstavkom 2 ali 3. Operater zrakoplova za čisto RFNBO ali reciklirano ogljično gorivo ali čisto sintetično nizkoogljično gorivo uporabi privzeto vrednost deleža RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva oziroma deleža sintetičnega nizkoogljičnega goriva v višini 100 %.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko operater zrakoplova, ki uporablja mešana letalska goriva, ki vsebujejo RFNBO, reciklirano ogljično gorivo ali sintetično nizkoogljično gorivo, odloči, da bo spremljal vsebnost RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali vsebnost sintetičnega nizkoogljičnega goriva in vsebnost drugega fosilnega letalskega goriva kot ločena tokova vira, če dokazi, ki jih predložijo dobavitelji goriva, omogočajo tak pristop.

2.   Če je RFNBO, reciklirano ogljično gorivo ali sintetično nizkoogljično gorivo fizično pomešano s fosilnimi gorivi in dobavljeno zrakoplovu v fizično prepoznavnih šaržah, operater zrakoplova oceno vsebnosti RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali vsebnosti sintetičnega nizkoogljičnega goriva utemelji na masni bilanci v skladu s členom 30(1) Direktive (EU) 2018/2001, pri kateri se upošteva mešanje kupljenih fosilnih goriv in RFNBO, recikliranega ogljičnega goriva ali sintetičnega nizkoogljičnega goriva.

3.   Če kupljene šarže RFNBO, recikliranega ogljičnega goriva ali sintetičnega nizkoogljičnega goriva niso fizično dostavljene določenemu zrakoplovu, lahko operater zrakoplova določi delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva z uporabo evidenc o nakupu RFNBO, recikliranega ogljičnega goriva ali sintetičnega nizkoogljičnega goriva z enakovredno energijsko vsebnostjo.

Člen 54c

Pogoji, pod katerimi lahko operaterji zrakoplovov določijo ničelno stopnjo emisij za biogoriva, RFNBO, reciklirana ogljična goriva in sintetična nizkoogljična goriva

1.   Operater zrakoplova lahko delež biomase v mešanem letalskem gorivu upošteva pri deležu biomase z ničelnimi stopnjami emisij le, če vsebnost biogoriva izpolnjuje merila iz člena 38(5).

2.   Operater zrakoplova lahko delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva v mešanem letalskem gorivu upošteva pri deležu RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij le, če vsebnost RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva izpolnjuje merila iz člena 39a(3).

3.   Operater zrakoplova lahko delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva v mešanem letalskem gorivu upošteva pri deležu sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij le, če vsebnost sintetičnega nizkoogljičnega goriva izpolnjuje merila iz člena 39a(4).

4.   Operater zrakoplova lahko za lete, za katere je treba pravice predati v skladu s členom 12(3) Direktive 2003/87/ES, navede biogoriva z ničelno stopnjo emisij, RFNBO ali reciklirana ogljična goriva z ničelno stopnjo emisij in sintetična nizkoogljična goriva z ničelno stopnjo emisij le, če so ta goriva z ničelno stopnjo emisij skladna z največjo količino porabe goriva, določeno v skladu s členom 53a te uredbe.“

;

(34)

v členu 55(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Z odstopanjem od člena 53 lahko mali onesnaževalci in operaterji zrakoplovov, katerih skupne letne emisije iz letov, ki niso leti iz člena 28a(1), točka (a), in člena 3c(8) Direktive 2003/87/ES, so nižje od 3 000 ton CO2, ocenijo porabo goriva na podlagi razdalje na letališčih vzleta in pristanka z orodji, ki jih uporablja Eurocontrol ali druga ustrezna organizacija in s katerimi se lahko obdelajo vse pomembne informacije o zračnem prometu in prepreči morebitno podcenjevanje emisij.“

;

(35)

vstavita se naslednja člena 56a in 56b:

„ Člen 56a

Izračun ekvivalenta CO2 za vplive letalstva, nepovezane s CO2

(1)   Vsak operater zrakoplova spremlja vplive letalstva, nepovezane s CO2, ki nastanejo pri njegovih dejavnostih z letali, opremljenimi z reaktivnimi motorji, v ekvivalentu CO2 (CO2(e)) na let.

2.   Operater zrakoplova izračuna CO2(e) na let z uporabo metrike potenciala globalnega segrevanja, zlasti GWP20, GWP50 in GWP100, kar povzroči vrednosti CO2(e) za tri časovna obdobja (20, 50 in 100 let) za vsakega od spremljanih letov.

3.   Operater zrakoplova uporabi uspešnost, kot je opredeljena v tej uredbi in orodju NEATS, da izpopolni GWP iz odstavka 2 za izračun CO2(e) na let, razen če pristojnemu organu predloži dokaze, da uspešnosti ni mogoče uporabiti.

4.   Vsak operater zrakoplova za izračun CO2(e) na let uporabi pristop za izračun CO2(e), pri katerem se upoštevajo naslednji elementi:

(a)

modul za porabo goriva in modul za ocenjevanje emisij, kot sta opisana v Prilogi IIIa, oddelek 3;

(b)

metoda C, ki vključuje pristop na podlagi vremena, in metoda D, ki vključuje poenostavljeni pristop na podlagi lokacije iz Priloge IIIa, oddelek 4;

(c)

pristop s privzetimi vrednostmi, ki se uporablja v primeru vrzeli podatkov ter je opisan v Prilogi IIIa, oddelek 5, in Prilogi IIIb.

Metodi C in D temeljita na vhodnih podatkih iz modulov iz točke (a) tega odstavka, podatkih operaterja zrakoplova in ustreznih vremenskih podatkih operaterja zrakoplova ali iz virov tretjih oseb.

5.   Vsak operater zrakoplova za izračun CO2(e) na let uporabi metodo C.

6.   Z odstopanjem od odstavka 5 lahko mali onesnaževalci, kot so opredeljeni v členu 55(1), uporabijo metodo D.

7.   Da bi operaterji zrakoplovov uporabili modele za izračun CO2(e) za svoje lete, izpolnijo vse naslednje pogoje, bodisi z uporabo orodja NEATS v skladu s Prilogo IIIa, oddelek 2, bodisi z uporabo lastnih informacijskih orodij in informacijskih orodij tretjih oseb bodisi s kombinacijo orodja NEATS in teh orodij:

(a)

ta orodja izpolnjujejo zahteve iz Priloge IIIa v zvezi z modulom za ocenjevanje emisij iz oddelkov 3, 4 in 5 navedene priloge;

(b)

kadar so potrebni razširjeni vremenski podatki, kot so opredeljeni v Prilogi IIIa, ta orodja uporabljajo isti skupni referenčni model za numerično napovedovanje vremena (NWP) in vremenske podatke, kot jih zagotavlja orodje NEATS;

(c)

ta orodja za namene preverjanja omogočajo in olajšujejo dostop do spremljanih podatkov v skladu s Prilogo IIIa, oddelek 4;

(d)

ta orodja z varnostnim kopiranjem in funkcijami obnovitve zagotavljajo, da se spremljani podatki varno hranijo vsaj dve leti;

(e)

ta orodja so skladna z načeli iz člena 75(1).

(8)   Če namerava operater zrakoplova uporabiti orodja iz odstavka 7, razen modula za porabo goriva, Komisiji najprej predloži tehnične specifikacije orodij. Komisija oceni specifikacije orodij in orodja odobri, če izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. Po odobritvi operater zrakoplova v načrtu za spremljanje podrobneje opiše tehnične specifikacije orodij in potek dela.

Člen 56b

Spremljanje podatkov

1.   Operater zrakoplova spremlja podatke iz Priloge IIIa, oddelek 4.

2.   Podatke, ki se spremljajo, iz odstavka 1 pridobi operater zrakoplova, med drugim iz opreme zapisovalnika podatkov o letu na zrakoplovu, če je na voljo.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko operater zrakoplova odloči, da bo za spremljanje nekaterih ali vseh podatkov uporabil:

(a)

vire neodvisnih tretjih oseb, kot je Eurocontrol;

(b)

orodje NEATS, kot je opisano v Prilogi IIIa, oddelek 2.

4.   Če podatki manjkajo in je operater zrakoplova dokazal, da jih ne more pridobiti z orodjem NEATS ali drugače, operater zrakoplova uporabi privzete vrednosti iz Priloge IIIa, oddelek 5, in Priloge IIIb.

5.   Operaterji zrakoplovov preveritelju omogočijo dostop do vseh podatkov, potrebnih za preverjanje, vključno z zaupnimi podatki. Pristojni organ na zahtevo operaterja zrakoplova informacije, ki jih zagotovi operater zrakoplova, obravnava kot zaupne.

6.   Če orodja NEATS ni mogoče uporabiti, ker ni na voljo, operater zrakoplova spremlja vsaj informacije za letenje in lastnosti zrakoplova na let. V takem primeru operater zrakoplova CO2(e) na let izračuna pozneje, in to najpozneje takrat, ko Komisija zagotovi orodje NEATS.

7.   Če skupnega referenčnega modela NWP ni mogoče uporabiti, ker ni na voljo v orodju NEATS, operater zrakoplova z odstopanjem od člena 56a(5) uporabi metodo D. Ko je skupni referenčni model NWP na voljo, operater zrakoplova uporabi ustrezno metodo v skladu s členom 56a(5) in (6).

8.   Orodje NEATS se po potrebi posodobi.“

;

(36)

člen 58 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Upravljavec ali operater zrakoplova vzpostavi, dokumentira, izvaja in vzdržuje pisne postopke za dejavnosti pretoka podatkov za spremljanje emisij toplogrednih plinov in vplivov letalstva, nepovezanih s CO2, ter poročanje o njih in zagotovi, da letno poročilo o emisijah, ki izhaja iz dejavnosti pretoka podatkov, ne vsebuje napačnih navedb ter je v skladu z načrtom za spremljanje, zadevnimi pisnimi postopki in to uredbo.“

;

(b)

v odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

vse korake pretoka podatkov od osnovnih podatkov do podatkov o letnih emisijah in vplivih letalstva, nepovezanih s CO2, ki izražajo zaporedje in medsebojni vpliv dejavnosti pretoka podatkov, vključno z ustreznimi uporabljenimi formulami in koraki zbiranja podatkov;“;

(37)

člen 66 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„ Obravnavanje vrzeli podatkov za poročanje o emisijah “;

(b)

v odstavku 2 se zadnji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Če število letov z vrzelmi podatkov iz prvih dveh pododstavkov presega 5 % sporočenih letnih letov, operater zrakoplova o tem brez odlašanja obvesti pristojni organ in sprejme popravne ukrepe za izboljšanje metodologije spremljanja.“;

(38)

v člen 68 se vstavita naslednja odstavka 5 in 6:

„5.   Operater zrakoplova pristojnemu organu pod enakimi pogoji, kot so navedeni v odstavku 1, predloži ločeno poročilo kot prilogo k letnemu poročilu o emisijah, v katerega vključi letne vplive letalstva, nepovezane s CO2.

6.   Ločeno poročilo iz odstavka 5 vsebuje vsaj informacije iz Priloge X, oddelek 2a.“

;

(39)

v členu 69(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Vsak upravljavec redno preverja, ali je mogoče izboljšati uporabljeno metodologijo spremljanja.“

;

(40)

člen 70 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Pristojni organ izvede konservativno oceno emisij naprave ali operaterja zrakoplova, po potrebi pa tudi vplivov letalstva, nepovezanih s CO2, ki jih povzroči operater zrakoplova, v kateri koli od naslednjih okoliščin:“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Če preveritelj v poročilu o preverjanju v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2067 poroča o nebistvenih napačnih navedbah, ki jih upravljavec ali operater zrakoplova ni odpravil pred izdajo poročila o preverjanju, pristojni organ te napačne navedbe oceni ter izvede konservativno oceno emisij in vplivov letalstva, nepovezanih s CO2, naprave ali operaterja zrakoplova, če je to primerno. Pristojni organ obvesti upravljavca ali operaterja zrakoplova, ali so potrebni popravki letnega poročila o emisijah in katere popravke je treba izvesti. Upravljavec ali operater zrakoplova da te informacije na voljo preveritelju.“

;

(41)

člen 72(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Skupne letne emisije toplogrednih plinov CO2, N2O in PFC ter vplivi letalstva, nepovezani s CO2, se v poročilu zaokrožijo na tone CO2 ali CO2(e). Skupne letne emisije naprave se izračunajo kot vsota zaokroženih vrednosti za CO2, N2O in PFC.“

;

(42)

člen 75d(3) se spremeni:

(a)

v drugem pododstavku se izraz „biomasa“ nadomesti z izrazom „goriva z ničelno stopnjo emisij“;

(b)

tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Za namene tega odstavka se uporabljata člen 38(5) in člen 39a(3), če so reguliranemu subjektu na voljo ustrezne informacije o merilih glede trajnostnosti in merilih za prihranek emisij toplogrednih plinov za goriva z ničelno stopnjo emisij, ki se uporabljajo za zgorevanje.“;

(43)

člen 75e se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

(a)

„subjekt kategorije A, pri katerem so med letoma 2027 in 2030 povprečne potrjene letne emisije v dveh letih pred poročevalnim obdobjem pred uporabo faktorja obsega, razen CO2 iz goriv z ničelno stopnjo emisij, enake ali nižje od 50 000 ton CO2(e);

(b)

subjekt kategorije B, pri katerem med letoma 2027 in 2030 povprečne potrjene letne emisije v dveh letih pred poročevalnim obdobjem pred uporabo faktorja obsega, razen CO2 iz goriv z ničelno stopnjo emisij, presegajo 50 000 ton CO2(e).“;

(b)

v odstavku 3 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

tokovi goriva de minimis, če tokovi goriva, ki jih izbere regulirani subjekt, skupaj prispevajo manj kot 1 000 ton fosilnega CO2 na leto pred uporabo faktorja obsega;“;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Če povprečne letne potrjene emisije, uporabljene za določitev kategorije reguliranega subjekta iz odstavka 2, niso na voljo ali niso več reprezentativne za namene odstavka 2, regulirani subjekt za določitev kategorije reguliranega subjekta uporabi konservativno oceno letnih povprečnih emisij, izračunanih pred uporabo faktorja obsega, razen CO2 iz goriv z ničelno stopnjo emisij.“

;

(d)

vstavi se naslednji odstavek 4a:

„4a.   Z odstopanjem od odstavkov 2, 3 in 4 lahko pristojni organ reguliranemu subjektu pred letom 2027 dovoli, da sebe in posamezne tokove goriva razvrsti na podlagi emisij po uporabi faktorja obsega, razen CO2 iz goriv z ničelno stopnjo emisij, če lahko regulirani subjekt pristojnemu organu predloži dokaze, da bo faktor obsega, uporabljen za razvrstitev, ostal reprezentativen tudi v prihodnjih letih.“

;

(e)

odstavek 5 se črta;

(44)

naslov pododdelka 4 se nadomesti z naslednjim:

„ Ravnanje z biomaso, sintetičnimi nizkoogljičnimi gorivi, RFNBO in recikliranimi ogljičnimi gorivi “;

(45)

člen 75m se spremeni:

(a)

naslov in uvodni stavek prvega odstavka se nadomestita z naslednjim:

„ Člen 75m

Sprostitev tokov goriva, ki vsebujejo biomaso, sintetična nizkoogljična goriva, RFNBO in reciklirana ogljična goriva

1.   Uporabljajo se člen 38, člen 39(1), (3) in (4) ter člen 39a. V ta namen velja naslednje:“;

(b)

v odstavku 3 se izraz „delež biomase“ nadomesti z izrazom „delež ogljika z ničelno stopnjo emisij“;

(46)

člen 75n se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Pristojni organ lahko regulirani subjekt šteje za regulirani subjekt z nizkimi emisijami, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)

med letoma 2027 in 2030 so bile povprečne potrjene letne emisije v dveh letih pred poročevalnim obdobjem pred uporabo faktorja obsega, razen emisij CO2 iz goriv z ničelno stopnjo emisij, nižje od 1 000 ton CO2 na leto;

(b)

od leta 2031 so bile povprečne letne emisije tega reguliranega subjekta iz potrjenih poročil o emisijah v obdobju trgovanja tik pred sedanjim obdobjem trgovanja, izračunane pred uporabo faktorja obsega in brez upoštevanja emisij CO2 iz goriv z ničelno stopnjo emisij, nižje od 1 000 ton CO2 na leto;

(c)

če povprečne letne emisije iz točke (a) niso na voljo ali niso več reprezentativne za namene točke (a), vendar bodo letne emisije tega reguliranega subjekta v naslednjih petih letih, izračunane pred uporabo faktorja obsega in brez upoštevanja emisij CO2 iz goriv z ničelno stopnjo emisij, na podlagi metode konservativne ocene nižje od 1 000 ton CO2(e) na leto.“

;

(b)

vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ pred letom 2027 regulirani subjekt šteje za regulirani subjekt z nizkimi emisijami na podlagi emisij po uporabi faktorja obsega, razen emisij CO2 iz goriv z ničelno stopnjo emisij, če lahko regulirani subjekt pristojnemu organu predloži dokaze, da bo faktor obsega, uporabljen za razvrstitev, ostal reprezentativen tudi v prihodnjih letih.“

;

(47)

Priloga I se spremeni:

(a)

oddelek 1 se spremeni:

(i)

v točki 4, točka (g) se izraz „biomasa“ nadomesti z izrazom „goriva z ničelno stopnjo emisij“;

(ii)

v točki (7) se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f)

po potrebi opis metode konservativne ocene, uporabljene za določitev deleža z ničelno stopnjo emisij in deleža RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij za vsebovani ali preneseni CO2 v skladu s členom 48, 49 ali 49a;“;

(iii)

točka (8) se nadomesti z naslednjim:

„(8)

podroben opis metodologije spremljanja, če je CO2 kemično vezan v skladu s členom 49a, po potrebi v obliki opisa uporabljenih pisnih postopkov, kar vključuje:

(a)

postopke za ugotavljanje, ali proizvod, v katerem je CO2 trajno kemično vezan v skladu s členom 49a(1) te uredbe, izpolnjuje zahteve iz delegirane uredbe v skladu s členom 12(3b) Direktive 2003/87/ES, in vrste uporabe teh proizvodov;

(b)

opis metodologije izračuna za določitev količin CO2, ki je trajno kemično vezan v skladu s členom 49a(2).“

(iv)

vstavita se naslednji točki (9) in (9a):

„(9)

po potrebi opis postopka, uporabljenega za oceno, ali so tokovi vira z ničelno stopnjo emisij skladni s členom 38(5) ali členom 39a(3) ali (4);

(9a)

po potrebi opis postopka, uporabljenega za določitev količin bioplina z ničelno stopnjo emisij na podlagi evidenc o nakupu v skladu s členom 39(4) ali količin RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij v skladu s členom 39a(5);“;

(b)

oddelek 2 se spremeni:

(i)

odstavek 1 se spremeni:

—

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

opis postopkov, sistemov in odgovornosti, uporabljenih za posodabljanje popolnosti seznama virov emisij v letu spremljanja za zagotovitev popolnosti spremljanja emisij in vplivov letalstva, nepovezanih s CO2, za zrakoplove v lasti in zakupu ter poročanja o njih;“,

—

točke (k), (l) in (m) se nadomestijo z naslednjim:

„(k)

potrditev, ali namerava operater zrakoplova namerava uporabiti katero od orodij iz člena 55(2) te uredbe in ali namerava uporabiti poenostavitev v skladu s členom 28a(4) Direktive 2003/87/ES;

(l)

po potrebi opis postopka, uporabljenega za oceno, ali je biogorivo, RFNBO, reciklirano ogljično gorivo ali sintetično nizkoogljično gorivo z ničelno stopnjo emisij skladno s členom 54c te uredbe;

(m)

po potrebi opis postopka, uporabljenega za določitev količin alternativnih letalskih goriv v skladu s členom 53(1) in za zagotovitev, da sporočena čista goriva izpolnjujejo pogoje iz člena 53a te uredbe;“,

—

točka (o) se nadomesti z naslednjim:

„(o)

po potrebi opis postopka, uporabljenega za določitev količin upravičenega letalskega goriva v skladu s členom 54a(3) in za zagotovitev, da sporočena goriva izpolnjujejo pogoje iz člena 54a(4) in (5) te uredbe;“,

—

vstavita se naslednji točki (p) in (q):

„(p)

potrditev, ali operater zrakoplova opravlja lete v skladu s členom 56a(1);

(q)

potrditev, ali namerava operater zrakoplova za določitev vplivov letalstva, nepovezanih s CO2, uporabiti samo orodje NEATS ali pa namerava za vse ali del podatkov, ki se spremljajo, uporabiti lastna informacijska orodja ali informacijska orodja tretjih oseb, kot so opisana v členu 56a(7).“;

(ii)

v odstavku 2 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„2.

Za namene spremljanja emisij načrt za spremljanje vključuje naslednje informacije za operaterje zrakoplovov, ki niso mali onesnaževalci v skladu s členom 55(1) oziroma ki ne nameravajo uporabljati orodja za male onesnaževalce v skladu s členom 55(2):“;

(iii)

vstavi se naslednji odstavek 3:

„3.

Za namene spremljanja vplivov letalstva, nepovezanih s CO2, načrt za spremljanje po potrebi vključuje naslednje informacije za operaterje zrakoplovov, ki za določitev vplivov letalstva, nepovezanih s CO2, ne uporabljajo samo orodja NEATS:

(a)

opis modula za ocenjevanje porabe goriva in emisij, modela za izračun CO2(e) in povezanih informacijskih orodij, ki jih nameravajo uporabljati operaterji zrakoplovov;

(b)

opis in diagram poteka postopka spremljanja podatkov v zvezi z modelom za izračun CO2(e), kot je opisan v Prilogi IIIa, oddelek 4, k tej uredbi;

(c)

opis pisnega postopka za zagotavljanje, da se za vnos v modele za izračun CO2(e) v skladu s Prilogo IIIa k tej uredbi uporabijo ustrezni podatki in da se upoštevajo vplivi vseh dejavnikov, ki niso CO2, na podnebje na let;

(d)

opis pisnega postopka za ugotavljanje in ocenjevanje vrzeli podatkov ter uporabo privzetih vrednosti, opisanih v Prilogi IIIa, oddelek 5, in Prilogi IIIb k tej uredbi, da se zapolnijo vrzeli podatkov.“;

(c)

v oddelku 4 se točka (3) nadomesti z naslednjim:

„(3)

Če je to ustrezno, opis postopka, uporabljenega za oceno, ali so tokovi goriva z ničelno stopnjo emisij skladni s členom 38(5) ali členom 39a(3) ali (4) in po potrebi s členom 75m(2);“;

(48)

Priloga II se spremeni:

(a)

oddelek 1 se spremeni:

(i)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„Če preglednica 1 ne vključuje dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES in se masna bilanca iz člena 25 te uredbe ne uporabi, upravljavec za te dejavnosti uporabi stopnje iz preglednice 1 pod naslovom ‚Izgorevanje goriv in goriva, ki se uporabljajo kot vhodni material procesa‘.“;

(ii)

preglednica 1 se spremeni:

—

v enajsti vrstici se naslov „ Rafiniranje mineralnega olja “ nadomesti z naslednjim:

„ Rafiniranje olja “,

—

v 51. vrstici se naslov „ Proizvodnja primarnega aluminija “ nadomesti z naslednjim:

„ Proizvodnja primarnega aluminija ali glinice “,

—

na koncu preglednice se doda naslednja vrstica:

„Zajemanje, prenos in geološko shranjevanje CO2 na območju shranjevanja, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES

Masna bilanca prenesenega CO2

CO2, prenesen v napravo, transportno infrastrukturo ali na območje shranjevanja ali iz naprave, transportne infrastrukture ali z območja shranjevanja, izpustne emisije, emisije iz uhajanj ali ubežne emisije [t]

± 7,5 %

± 5 %

± 2,5 %

± 1,5 %

CO2 pri izpustu, uhajanju in ubežnih emisijah

Izpuščeni CO2, CO2 iz uhajanj ali CO2 iz ubežnih emisij [t]

±17,5 %

± 12,5 %

± 7,5 %“;

 

(b)

v oddelku 2.1 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Če je delež biomase, delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva določen za mešano gorivo ali material, se opredeljene stopnje nanašajo na predhodni faktor emisije. Pri fosilnih gorivih in materialih se stopnje nanašajo na faktor emisije.“;

(c)

oddelek 2.4 se nadomesti z naslednjim:

„2.4   Stopnje za delež biomase

Stopnja 1: upravljavec uporabi veljavno vrednost, ki jo je objavil pristojni organ ali Komisija, ali vrednosti v skladu s členom 31(1).

Stopnja 2: upravljavec uporabi metodo ocene, odobreno v skladu z drugim pododstavkom člena 39(2).

Stopnja 3a: upravljavec uporabi analize v skladu s prvim pododstavkom člena 39(2) in v skladu s členi od 32 do 35.

Stopnja 3b: v primeru goriv, ki izhajajo iz proizvodnega procesa z opredeljenimi in sledljivimi vhodnimi tokovi, lahko upravljavec oceno določi na podlagi materialne bilance fosilnega in biomasnega ogljika, ki vstopa v proces in izstopa iz njega, kot je sistem masne bilance v skladu s členom 30(1) Direktive (EU) 2018/2001.

Če upravljavec predvideva fosilni delež v višini 100 % v skladu s členom 39(1) te uredbe, se za delež biomase ne dodeli nobena stopnja.“;

(d)

vstavi se naslednji oddelek 2.5:

„2.5   Stopnje za delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva

Stopnja 1: upravljavec določi delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva na podlagi sistema masne bilance v skladu s členom 30(1) Direktive (EU) 2018/2001.

Če upravljavec predvideva fosilni delež v višini 100 % v skladu s členom 39a(1) te uredbe, se za delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva ne dodeli nobena stopnja.“;

(e)

oddelek 3.1 se spremeni:

(i)

tretji odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Če je delež biomase ali delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva določen za mešano gorivo ali material, se opredeljene stopnje nanašajo na skupno vsebnost ogljika. Delež biomase ogljika se določi z uporabo stopenj, opredeljenih v oddelku 2.4 te priloge. Delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva se določi z uporabo stopenj, opredeljenih v oddelku 2.5 te priloge.“;

(ii)

pri podnaslovu Stopnja 2b se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Stopnja 2b: upravljavec izračuna vsebnost ogljika iz faktorjev emisije za gorivo na podlagi enega od naslednjih uveljavljenih približkov v kombinaciji z empirično korelacijo, ki se določi vsaj enkrat na leto v skladu s členi od 32 do 35 te uredbe:“;

(f)

doda se naslednji oddelek 3.4:

„3.4   Stopnje za delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva

Uporabijo se stopnje, opredeljene v oddelku 2.5 te priloge.“;

(g)

(g) v oddelku 4 se pred oddelkom 4.1 vstavi naslednji odstavek:

„Z odstopanjem od določb tega oddelka in naslednjih pododdelkov lahko upravljavci emisije iz proizvodnih procesov iz materialov ocenijo kot ničelne, če ti materiali izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(i)

ne ustrezajo opredelitvam RFNBO ali recikliranih ogljičnih goriv ali sintetičnih nizkoogljičnih goriv;

(ii)

proizvedeni so bili v drugi napravi, ki jo zajema Direktiva 2003/87/ES;

(iii)

CO2 je bil kemično vezan pri proizvodnji materialov;

(iv)

izpuščeni CO2 iz točke (iii) je bil vključen v letno poročilo o emisijah za zadevno napravo;

(v)

ne izpolnjujejo specifikacije proizvoda iz delegirane uredbe, sprejete v skladu s členom 12(3b) Direktive 2003/87/ES.“;

(h)

doda se naslednji oddelek 4.7:

„4.7   Stopnje za delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva

Uporabijo se stopnje, opredeljene v oddelku 2.5 te priloge.“;

(49)

Priloga IIa se spremeni:

(a)

v oddelku 2.1 se za prvim pododstavkom vstavi drugi pododstavek:

„Če je delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva določen za mešano gorivo, se opredeljene stopnje nanašajo na predhodni faktor emisije.“;

(b)

vstavi se naslednji oddelek 2.3a:

„2.3a   Stopnje za delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva

Stopnja 1: upravljavec določi delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva na podlagi sistema masne bilance v skladu s členom 30(1) Direktive (EU) 2018/2001.

Če upravljavec predvideva fosilni delež v višini 100 % v skladu s členom 39a(1) te uredbe, se za delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva ne dodeli nobena stopnja.“;

(50)

v Prilogi III se naslov nadomesti z naslednjim:

„ Metodologije spremljanja emisij iz letalstva (Člen 53) “;

(51)

vstavita se naslednji prilogi IIIa in IIIb:

„PRILOGA IIIa

Metodologije spremljanja vplivov letalstva, nepovezanih s CO2 (člen 56a)

1.   OPREDELITEV POJMOV V ZVEZI Z VPLIVI LETALSTVA, NEPOVEZANIMI S CO2

1.

„informacije za letenje“ pomeni vsaj klicno kodo iz člena 51 te uredbe, dan in čas odhoda in prihoda leta, izražena v univerzalnem koordiniranem času (UTC), ter označevalnike ICAO in/ali identifikatorje lokacije Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) za odhodna in namembna letališča, ki omogočajo edinstveno identifikacijo zadevnega leta;

2.

‚informacije o fazi leta‘ pomeni razčlenitev podatkov (npr. 4D-položaj zrakoplova, pretok goriva) glede na operativne faze leta (vzlet, vzpenjanje, križarjenje itd.);

3.

‚operativna obremenitvena ovojnica‘ pomeni meje nadmorske višine, hitrosti zrakoplova in koeficienta zasedenosti za vsako fazo leta;

4.

‚dejanska hitrost‘ pomeni hitrost zrakoplova glede na zračno maso, skozi katero leti, izraženo v metrih na sekundo (m/s);

5.

‚4D-položaj zrakoplova‘ pomeni štiridimenzionalni položaj zrakoplova, opredeljen z njegovo zemljepisno širino, izraženo v decimalnih stopinjah, zemljepisno dolžino, izraženo v decimalnih stopinjah, in nadmorsko višino, izraženo v tlačni višini, v poljubnem trenutku med začetkom in koncem leta;

6.

‚časovni žig‘ pomeni posnetek podatkov (npr. 4D-položaj zrakoplova, pretok goriva), ki ustreza poljubnemu trenutku med letom, izraženemu v sekundah, in ga je treba upoštevati skupaj s časovnim intervalom;

7.

‚časovni interval‘ pomeni čas, izražen v sekundah, med dvema časovnima žigoma med letom, ki ni daljši od 60 sekund;

8.

‚najnovejši načrt leta‘ pomeni najnovejši načrt leta, ki je na voljo in ga potrdi ustrezna navigacijska služba zračnega prometa za določen let, preden se izvede. Najnovejši načrt leta je lahko Eurocontrolov regulirani taktični model leta (RTFM) ali Eurocontrolov predloženi taktični model leta (FTFM) ali enakovreden model v smislu točnosti podatkov;

9.

‚trajektorija opravljenega leta‘ pomeni trajektorijo, ki ji zrakoplov sledi od izhodišča (odhoda) do namembnega kraja (prihoda) in ki jo sestavljajo vsi časovni žigi, zabeleženi med letom. Trajektorija opravljenega leta se lahko pridobi iz opreme zapisovalnika podatkov o letu ali od tretje osebe. Njena natančnost bi morala biti po možnosti enakovredna Eurocontrolovemu sedanjemu taktičnemu modelu leta (CTFM);

10.

‚oprema zapisovalnika podatkov o letu‘ je specializirana elektronska naprava, vgrajena v zrakoplov, za beleženje različnih parametrov in dogodkov med letalskimi operacijami. Ti parametri lahko med drugim vključujejo vhodne podatke za krmiljenje leta, informacije o zmogljivosti zrakoplova, podatke o motorju in navigacijske informacije;

11.

‚tridimenzionalne spremenljivke sevanja‘ pomenijo več spremenljivk, kot so gostota sevalnega toka in stopnje segrevanja zaradi sevanja, ki opisujejo, kako se sevanje spreminja v prostoru, vključno s površino in ozračjem Zemlje, ter skozi čas;

12.

„tlak“ pomeni silo, izraženo v pascalih (Pa), ki jo povzroča teža zraka v ozračju nad določeno točko, kjer se zrakoplov nahaja v poljubnem trenutku med letom, ob upoštevanju tridimenzionalnih spremenljivk sevanja;

13.

‚temperatura okolice‘ pomeni temperaturo zraka, ki obdaja zrakoplov v poljubnem trenutku med letom, ki se izrazi v kelvinih (K) in navede za tridimenzionalne spremenljivke sevanja;

14.

‚specifična vlažnost‘ pomeni razmerje vodne pare na kilogram skupne zračne mase (kg/kg), ki obdaja zrakoplov v poljubnem trenutku med letom, in se navede za tridimenzionalne spremenljivke sevanja;

15.

‚mednarodna standardna atmosfera (ISA)‘ pomeni standard za primerjavo dejanskega ozračja na poljubni točki in v poljubnem trenutku na podlagi specifičnih vrednosti tlaka, gostote in temperature na srednji gladini morja, ki se ob povečanju višine zmanjšujejo;

16.

‚osnovni vremenski podatki‘ pomeni kategorijo informacij, ki za vsak let zajema vsaj tlak, temperaturo okolice in specifično vlažnost ter se uporablja v modulih za porabo goriva in ocenjevanje emisij. V okviru tega se lahko te vrednosti ocenijo vsaj s standardiziranim popravkom, odvisnim od nadmorske višine, in/ali temeljijo na opazovanjih po operacijah, ki jih opravijo tretje osebe;

17.

‚relativna vlažnost nad ledom‘ pomeni koncentracijo vodne pare v zraku, izraženo v odstotkih, v primerjavi z njeno koncentracijo na točki zasičenosti ledu;

18.

‚veter proti vzhodu in severu‘ pomeni vodoravno hitrost zraka, ki se giblje proti vzhodu ali severu, v poljubnem trenutku med letom, ki se izrazi v metrih na sekundo in navede za tridimenzionalne spremenljivke sevanja;

19.

‚navpična hitrost‘ pomeni hitrost gibanja zraka navzgor ali navzdol (v Pa/s), pri čemer negativne vrednosti navpične hitrosti pomenijo gibanje navzgor. Izračunati je treba na primer advekcijo in strižni veter;

20.

‚specifična vsebnost ledene vode v oblakih‘ pomeni maso ledenih delcev v oblakih na kilogram skupne mase vlažnega zraka (kg/kg), ki obdaja zrakoplov v poljubnem trenutku med letom, in se navede za tridimenzionalne spremenljivke sevanja;

21.

‚gravitacijski potencial Zemlje‘ pomeni jakost gravitacijskega polja, ki deluje na zrakoplov na različnih nadmorskih višinah v poljubnem trenutku med letom, ter se izrazi v kvadratnih metrih na kvadratno sekundo (m2/s2) in navede za tridimenzionalne spremenljivke sevanja;

22.

‚izhodno dolgovalovno sevanje‘ pomeni celotno sevanje, ki ga sistem Zemljinega ozračja v poljubnem trenutku med letom oddaja v vesolje, ter se izrazi v W/m2 in navede za tridimenzionalne spremenljivke sevanja;

23.

‚odbito sončno sevanje‘ pomeni del sončne svetlobe, ki se v poljubnem trenutku med letom odbije nazaj v vesolje od Zemljine površine, oblakov, aerosolov in drugih delcev v ozračju, ter se izrazi v W/m2 in navede za tridimenzionalne spremenljivke sevanja;

24.

‚direktno sončno sevanje‘ pomeni del sončne svetlobe, ki v poljubnem trenutku med letom doseže Zemljino površino neposredno od Sonca, ne da bi se razpršila ali odbila od ozračja ali oblakov, ter se izrazi v W/m2 in navede za tridimenzionalne spremenljivke sevanja;

25.

‚skupni referenčni model za numerično napovedovanje vremena (NWP)‘ se nanaša na računalniški sistem, ki se uporablja v meteorologiji, vključuje algoritme in matematične formulacije, izvedene v programski opremi, ter je namenjen simulaciji in napovedovanju atmosferskih razmer v opredeljeni prostorski in časovni domeni (prostorska mreža). V primeru razširjenih vremenskih podatkov Komisija zagotovi skupni referenčni model NWP prek orodja NEATS;

26.

‚razširjeni vremenski podatki‘ pomeni kategorijo informacij, ki za vsak let zajema tlak, temperaturo okolice, specifično vlažnost, relativno vlažnost nad ledom, veter proti vzhodu in severu, navpično hitrost, specifično vsebnost ledene vode v oblakih, gravitacijski potencial Zemlje, izhodno dolgovalovno sevanje ter odbito in direktno sončno sevanje ter se uporablja kot vhodni podatek iz skupnega referenčnega modela NWP, ki ga Komisija zagotovi prek orodja NEATS;

27.

‚identifikator motorja‘ pomeni edinstveno identifikacijsko številko motorja zrakoplova, kot je navedena v zbirki podatkov ICAO o emisijah motorja, ali enakovredno številko, na podlagi katere je mogoče nedvoumno identificirati motorje, nameščene na zrakoplove, na podlagi mednarodno priznanih standardiziranih seznamov;

28.

‚masa zrakoplova‘ pomeni maso zrakoplova v kilogramih vzdolž trajektorije, ki je enaka razliki med vzletno maso in porabo goriva med letom v poljubnem trenutku. Če masa zrakoplova ni na voljo, se lahko približno določi na podlagi vzletne mase ali koeficienta zasedenosti in zadevnega pretoka goriva ali pretoka goriva, kot je bil izračunan s simulacijo zmogljivosti zrakoplova z uporabo modula za porabo goriva;

29.

‚vzletna masa‘ pomeni maso zrakoplova na začetku vzletnega zaleta, vključno z vsem in vsemi, ki so v tistem trenutku na zrakoplovu, izraženo v kilogramih. Uporablja se za približno določitev mase zrakoplova, če ta ni na voljo. Če vzletna masa ni na voljo, se lahko približno določi na podlagi koeficienta zasedenosti;

30.

‚največja vzletna masa‘ je največja masa, izražena v kilogramih, pri kateri lahko pilot zrakoplova vzleti, določi pa jo proizvajalec zrakoplova;

31.

‚največja masa koristnega tovora‘ je največja masa potnikov in z njimi povezane prtljage ter masa tovora, vključno s pošto in ročno prtljago, ki se lahko prevažajo z zrakoplovom. Vrednosti za največji koristni tovor se lahko pridobijo z uporabljenim modulom za porabo goriva;

32.

‚koeficient zasedenosti‘ pomeni težo potnikov, tovora in prtljage, vključno s pošto in ročno prtljago, izraženo kot delež največje mase koristnega tovora. Koeficient zasedenosti se uporablja za približno določitev vzletne mase, če ta ni na voljo. Če koeficient zasedenosti ni na voljo, se uporabi konservativna privzeta vrednost v skladu s Prilogo IIIa, oddelek 5;

33.

‚pretok goriva‘ pomeni maso goriva, izraženo v kilogramih, ki med letom prehaja skozi sistem zrakoplova za dovajanje goriva v motorje zrakoplova na sekundo. Lahko se modelira med načrtovanjem leta, izmeri med letom ali oceni z modulom za porabo goriva;

34.

‚izkoristek motorja zrakoplova‘ pomeni odstotek koristnega potiska, ki ga ustvari motor zrakoplova, glede na vhodno energijo iz goriva;

35.

‚zmogljivost zrakoplova‘ pomeni kategorijo informacij, ki zajema pretok goriva in izkoristek motorja zrakoplova po vseh časovnih žigih;

36.

‚razmerje med vodikom in ogljikom (H/C) v gorivu na let‘ pomeni razmerje med številom vodikovih atomov (H) in ogljikovih atomov (C) na molekulo uporabljenega goriva na let;

37.

‚vsebnost aromatov v gorivu na let‘ pomeni delež aromatskih ogljikovodikov v uporabljenem gorivu na let;

38.

‚lastnosti letalskega goriva‘ pomeni kategorijo informacij, ki za vsak let zajema razmerje med vodikom in ogljikom, vsebnost aromatov ter spodnjo kurilno vrednost goriva na krovu.

2.   SISTEM ZA SPREMLJANJE VPLIVOV LETALSTVA, NEPOVEZANIH S CO2 (NEATS)

Komisija zagotavlja orodje NEATS operaterjem zrakoplovov, akreditiranim preveriteljem in pristojnim organom, da bi se olajšali ter čim bolj avtomatizirali spremljanje in preverjanje vplivov letalstva, nepovezanih s CO2, ter poročanje o njih ter tako čim bolj zmanjšalo upravno breme.

Orodje NEATS je usklajeno z načeli iz člena 75(1) te uredbe ter zagotavlja poseben in zavarovan uporabniški vmesnik za vsakega operaterja zrakoplova, preveritelja in pristojni organ.

Spremljanje:

Z orodjem NEATS se postopek spremljanja racionalizira, saj neposredno vključuje razpoložljive trajektorije letov in vremenske podatke, ki jih zbirajo tretje osebe, ali omogoča dostop do njih, s čimer omogoča, da operaterji zrakoplovov čim bolj zmanjšajo spremljanje lastnosti zrakoplovov in po potrebi lastnosti goriva, kot so opredeljene v Prilogi IIIa, oddelek 1, ali da spremljanje postane popolnoma samodejno, odvisno od uporabe privzetih vrednosti.

Orodje NEATS vključuje pristope za izračun CO2(e), kot so navedeni v odstavku 4 člena 56a te uredbe, in zagotavlja skupni referenčni model NWP, kadar so potrebni razširjeni vremenski podatki (metoda C). Na podlagi tega se izračuna CO2(e) na let kot del podatkov, ki se spremljajo.

Poročanje:

Z orodjem NEATS se racionalizira poročanje iz člena 68(5) te uredbe. Orodje na koncu vsakega poročevalnega leta samodejno ustvari preglednico XML iz Priloge X, oddelek 2a(9), k tej uredbi, s čimer se čim bolj zmanjša upravno breme, povezano s poročanjem.

Preverjanje:

Z orodjem NEATS se racionalizirajo preverjanje in navzkrižna preverjanja, ki jih izvajata preveritelj oziroma pristojni organ. Omogoča preverjanje CO2(e) na let ob varovanju zaupnih podatkov.

Shranjevanje podatkov:

Orodje NEATS omogoča shranjevanje vseh podatkov (operaterjev zrakoplovov in tretjih oseb) ter varno kodiranje zaupnih podatkov in njihovo zaščito pred objavo, kadar operater zrakoplova take podatke naloži v orodje NEATS in jih opredeli kot zaupne.

Preglednost:

Orodje NEATS uporablja najsodobnejše modele za izračun CO2(e) za vplive letalstva, nepovezane s CO2. Operaterji zrakoplovov lahko razvijajo svoja orodja ali uporabljajo orodja tretjih oseb, če izpolnjujejo zahteve iz te priloge.

Orodje NEATS zagotavlja podatke za javno spletišče, na katerem so povzeti nezaupni podatki ter CO2(e) po posameznih letih in operaterjih zrakoplovov.

3.   MODULA ZA PORABO GORIVA IN OCENJEVANJE EMISIJ ZA VPLIVE LETALSTVA, NEPOVEZANE S CO2

Modul za porabo goriva:

Modul za porabo goriva temelji na kinetičnem pristopu k modeliranju zmogljivosti zrakoplova, na podlagi katerega je mogoče natančno predvideti trajektorije zrakoplova ter s tem povezano porabo goriva v celotni operativni obremenitveni ovojnici in v vseh fazah leta. Model z obdelavo teoretičnih osnov izračuna parametre zmogljivosti zrakoplova, vključno z informacijami o uporu, vzgonu, teži, potisku, porabi goriva ter hitrostih za faze vzpenjanja, križarjenja in spuščanja zrakoplova, ob predpostavki normalnega obratovanja zrakoplova. Poleg tega so specifični koeficienti zrakoplova ključni vhodni podatki za izračun trajektorije leta za posamezne tipe zrakoplovov.

Modul za ocenjevanje emisij:

Na podlagi modula za ocenjevanje emisij je mogoče s korelacijskimi enačbami ter brez lastniških modelov zmogljivosti letal in motorjev ter lastniških opredelitev emisij motorjev izračunati emisije NOx, HC in CO iz motorjev zrakoplovov. Pri tem modulu se uporabljajo indeksi emisij izpušnih plinov iz certifikacije tipa motorja ICAO pod vnaprej določenimi referenčnimi pogoji na tleh ter ocenijo ustrezni indeksi emisij izpušnih plinov med pogoji letenja ob predpostavki pogojev mednarodne standardne atmosfere (ISA) ter z uporabo korekcijskih faktorjev za razlike v pogojih ISA glede temperature, tlaka in vlažnosti.

4.   MODELI ZA IZRAČUN CO2(e) ZA VPLIVE LETALSTVA, NEPOVEZANE S CO2

Splošna merila:

Operater zrakoplova pri modelih za izračun CO2(e) upošteva vplive vseh dejavnikov, ki niso CO2, na podnebje na let, vključno s trajektorijami leta (načrt leta in trajektorije opravljenega leta), ter lastnosti zrakoplova in letalskega goriva. Emisije iz posameznega leta se upoštevajo kot impulzne emisije. Pri uporabi modelov za izračun Co2(e)2(e) se uporabijo podatki o emisijah zrakoplova, odvisnih od trajektorije leta, da se izračunajo vsi naslednji elementi:

(a)

spremembe sestave;

(b)

časovni razvoj sevalnega prispevka zaradi sprememb sestave;

(c)

spremembe temperature blizu površja zaradi emisij zrakoplova, odvisnih od trajektorije leta.

Upravna in računska prizadevanja se ohranijo na nizki ravni, da se zagotovi izvedljivost za vse deležnike. Modeli so pregledni in primerni za operativno uporabo.

Glede na model obstajata dve vrsti seznamov zahtev:

Metoda C:

Pri pristopu na podlagi vremena se upoštevajo podrobni vplivi vseh emisij zrakoplova, ki niso emisije CO2, na podnebje na določeni lokaciji in v določenem trenutku ter trenutne vremenske informacije, da se izračunajo štiridimenzionalne trajektorije s čim manjšimi vplivi na podnebje za načrtovanje posameznega leta. V modelih se izrecno upoštevajo različni zrakoplovi, vrste pogona in lastnosti goriva, da bi se lahko podrobno upoštevali vplivi na podnebje v zvezi s trenutnimi atmosferskimi razmerami. Vključijo se ocene nastajanja, življenjskega cikla in vplivov kondenzacijskih sledi na podnebje za posamezne lete ter zadrževalni časi sproščenega H2O in NEx ter njihov vpliv na sestavo ozračja. Modeli so računsko učinkoviti, da lahko zagotavljajo napredne informacije za uporabo pri dnevnem načrtovanju letov.

Vsak operater zrakoplova spremlja naslednje podatke na let:

(a)

informacije za letenje;

(b)

trajektorijo leta, ki je opredeljena vsaj kot najnovejši načrt leta;

(c)

razširjene vremenske podatke;

(d)

lastnosti zrakoplova;

(e)

(neobvezno) informacije o zmogljivosti zrakoplova. Za uskladitev z najnovejšimi razpoložljivimi podatki iz načrta leta se prednostno uporablja načrtovani pretok goriva;

(f)

lastnosti letalskega goriva.

Metoda D:

Pri poenostavljenem pristopu na podlagi lokacije operater zrakoplova uporabi modele vplivov na podnebje, da oceni učinke vseh vplivov, nepovezanih s CO2, na let na klimatološki osnovi. Orodja se uporabijo za oceno koristi splošnih možnosti usmerjanja za podnebje, pri čemer se z opredelitvijo fizikalnih parametrov upoštevajo splošne razlike v zrakoplovih, vrstah pogona in lastnostih goriva. S CO2(e), izračunanim s poenostavljenim pristopom na podlagi lokacije, se določi povprečje morebitnih velikih odstopanj za posamezne lete v daljšem časovnem obdobju. V primerjavi z modeli za pristop na podlagi vremena bi se morala s temi modeli zmanjšati prizadevanja za pridobivanje in izračun podatkov ter ravnanje z njimi.

Z odstopanjem od metode C lahko mali onesnaževalci, kot so opredeljeni v členu 55(1) te uredbe, spremljajo naslednje podatke na let:

(a)

informacije za letenje;

(b)

trajektorijo leta, opredeljeno s trajektorijo opravljenega leta;

(c)

osnovne vremenske podatke;

(d)

lastnosti zrakoplova;

(e)

(neobvezno) informacije o zmogljivosti zrakoplova med letom;

(f)

(neobvezno) lastnosti letalskega goriva.

5.   UPORABA PRIVZETIH VREDNOSTI ZA VPLIVE LETALSTVA, NEPOVEZANE S CO2

Pri uporabi privzetih vrednosti, v zvezi s katero pristojni organ in Komisija opravita dodaten nadzor, je CO2(e) na let vselej večji kot pri uporabi podatkov, ki se spremljajo.

1.

Trajektorija leta:

(a)

za uporabo metode C se predloži najnovejši načrt leta. Če RTFM ali enakovreden model ni na voljo, se privzeto uporabi FTFM ali enakovreden model. V takem primeru se lahko podatki po časovnem žigu, kadar niso na voljo, izračunajo z linearno interpolacijo podatkov, izmerjenih v dveh trenutkih, ki sta najbliže pred zadevnim časovnim žigom oziroma po njem, v isti fazi leta, če se tako pridobi homogena trajektorija leta za zadevno fazo leta, zlasti fazo križarjenja;

(b)

za uporabo metode D velja naslednje:

(i)

trajektorija leta se vselej zagotovi. Če CTFM ali enakovreden model ni na voljo, se lahko uporabi RTFM ali FTFM;

(ii)

kadar podatki po časovnem žigu niso na voljo, se lahko izračunajo z linearno interpolacijo podatkov, izmerjenih v dveh trenutkih, ki sta najbliže pred zadevnim časovnim žigom oziroma po njem, v isti fazi leta, če se tako pridobi homogena trajektorija leta za zadevno fazo leta, zlasti fazo križarjenja.

2.

Lastnosti zrakoplova:

(a)

identifikator motorja: če identifikator motorja ali enakovreden identifikator ni na voljo, se uporabijo konservativne privzete vrednosti za tip zrakoplova, kot so opredeljene v Prilogi IIIb k tej uredbi;

(b)

masa zrakoplova: če masa zrakoplova ni na voljo, jo lahko operater zrakoplova simulira z uporabo vzletne mase. Če nista na voljo niti masa zrakoplova niti vzletna masa, se lahko za približno določitev vzletne mase uporabi koeficient zasedenosti. Če koeficient zasedenosti ni na voljo, se uporabi privzeta vrednost 1.

3.

Zmogljivost zrakoplova:

Pretok goriva: če se pretok goriva ne pridobi iz opreme zapisovalnika podatkov o letu, lahko operater zrakoplova pretok goriv izračuna drugače v skladu s Prilogo IIIa, oddelek 1, k tej uredbi, v kateri je opredeljen pretok goriva, pri čemer upošteva potisk, ki je odvisen od mase in dejanske hitrosti zrakoplova.

4.

Lastnosti letalskega goriva:

Če lastnosti letalskega goriva niso na voljo, se uporabijo zgornje meje za gorivo Jet A-1 v skladu s standardno specifikacijo ASTM za goriva za turbinske letalske motorje:

(a)

vsebnost aromatov: 25 % prostornine;

(b)

žveplo: 0,3 % mase;

(c)

naftalen: 3,0 % prostornine.

PRILOGA IIIb

Konservativni privzeti identifikatorji motorjev po posameznih tipih zrakoplova

ICAO

Prvi UID

A148

13ZM003

A19N

01P22PW163

A20N

01P22PW163

A21N

01P20CM132

A306

1PW048

A30B

1GE007

A310

1PW027

A318

7CM049

A319

1IA001

A320

1IA001

A321

3IA008

A332

4PW067

A333

4PW067

A337

3RR029

A338

04P24RR146

A339

02P23RR141

A343

2CM015

A346

8RR045

A358

01P18RR125

A359

01P21RR125

A35K

01P21RR125

A388

9EA001

A3ST

1GE021

AN72

1ZM001

B38M

01P20CM138

B39M

01P20CM138

B463

1TL003

B701

1PW001

B703

1PW001

B721

1PW008

B731

01P20CM138

B732

1PW008

B733

1CM007

B734

1CM007

B735

1CM007

B736

3CM031

B737

2CM015

B738

2CM015

B739

3CM034

B741

8PW088

B742

1RR011

B743

1PW029

B744

1RR010

B748

13GE157

B74S

8PW088

B752

1RR011

B753

3RR034

B762

1PW026

B763

5GE085

B764

5GE085

B772

3GE060

B773

2RR024

B77L

01P21GE217

B77W

01P21GE217

B778

01P21GE217

B779

01P21GE217

B788

02P23RR138

B789

02P23RR138

B78X

02P23RR138

BCS1

16PW111

BCS3

16PW111

C550

1PW037

C560

1PW037

C650

1AS002

C680

7PW077

C68A

7PW077

C700

01P18HN013

C750

6AL024

CL30

11HN003

CL35

01P14HN011

CL60

10GE130

CRJ2

01P05GE189

CRJ7

01P11GE202

CRJ9

01P08GE190

CRJX

01P08GE193

E135

01P10AL033

E145

6AL006

E170

01P08GE197

E190

10GE130

E195

10GE130

E290

04P20PW200

E295

04P20PW201

E35L

6AL006

E545

11HN003

E550

01P14HN016

E55P

01P14HN016

E75L

01P08GE197

E75S

01P08GE197

F100

1RR020

F2TH

01P07PW146

F900

1AS001

FA10

1AS002

FA50

1AS002

FA7X

03P16PW192

FA8X

03P15PW193

G280

01P11HN012

GA5C

01P22PW142

GA6C

01P22PW141

GALX

7PW077

GL5T

4BR004

GL7T

21GE185

GLEX

4BR004

GLF4

11RR048

GLF5

4BR004

GLF6

4BR004

H25B

1AS001

H25C

7PW077

HA4T

01P07PW146

IL62

1KK001

IL86

1KK003

LJ35

1AS001

LJ45

1AS002

LJ55

1AS002

MD11

5GE085

MD90

1IA001

RJ85

1TL004

SU95

01P11PJ004

T154

1KK001

;

(52)

Priloga IV se spremeni:

(a)

naslov oddelka 2 se nadomesti z naslednjim:

„RAFINIRANJE OLJA IZ PRILOGE I K DIREKTIVI 2003/87/ES“;

(b)

oddelek 5 se spremeni:

(1)

naslov oddelka 5 se nadomesti z naslednjim:

„PROIZVODNJA ŽELEZA IN JEKLA IZ PRILOGE I K DIREKTIVI 2003/87/ES“;

(2)

v oddelku 5, točka (B), prvi odstavek, se izraz „surovo železo“ nadomesti z izrazom „železo“;

(c)

v oddelku 6, točka A, se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Upravljavec ne uporablja določb tega oddelka za spremljanje emisij CO2 iz proizvodnje železa in jekla ter primarnega aluminija in poročanje o njih.“;

(d)

oddelek 7 se spremeni:

(i)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„EMISIJE CO2 IZ PROIZVODNJE ALI PREDELAVE PRIMARNEGA ALUMINIJA ALI GLINICE IZ PRILOGE I K DIREKTIVI 2003/87/ES“;

(ii)

v točki A se prvi in drugi odstavek nadomestita z naslednjim:

„Upravljavec uporabi določbe tega oddelka za spremljanje emisij CO2 iz proizvodnje glinice (Al2O3), proizvodnje elektrod za taljenje primarnega aluminija, vključno s samostojnimi napravami za proizvodnjo takšnih elektrod, in porabo elektrod med elektrolizo ter poročanje o njih.

Upravljavec vključi vsaj naslednje možne vire emisij CO2: goriva za proizvodnjo toplote ali pare, proizvodnjo Al2O3, proizvodnjo elektrod, zmanjšanje Al2O3 med elektrolizo, ki je povezana s porabo elektrod, in uporabo natrijevega karbonata ali drugih karbonatov za čiščenje odpadnih plinov po mokrem postopku.“;

(e)

v oddelku 10, točka A, se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Če se žgano apno in CO2, ki izhaja iz apnenca, uporabljata za postopke prečiščevanja, se CO2 šteje kot emisija, razen če je CO2 vezan v proizvodu, ki izpolnjuje pogoje iz člena 49a(1) te uredbe.“;

(f)

v oddelku 17, točka B, se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar se CO2, ki nastane pri proizvodnji amoniaka, uporablja kot surovina za proizvodnjo sečnine ali drugih kemikalij ali prenese iz naprave za uporabo, ki ni zajeta v členu 49(1) te uredbe, se ta količina CO2 šteje kot emisija naprave za proizvodnjo CO2, razen če je CO2 vezan v proizvodu, ki izpolnjuje pogoje iz člena 49a(1) te uredbe.“;

(g)

oddelek 20 se spremeni:

(i)

v točki A se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:

„(b)

surovine, vključno z izpušnimi plini iz žganja apnenca;

(c)

odpadne pline iz pranja ali filtracije po karbonizaciji.“;

(ii)

točka B se nadomesti z naslednjim:

„B.   Specifična pravila spremljanja

Emisije iz procesov izgorevanja, vključno s čiščenjem dimnih plinov, se spremljajo v skladu z oddelkom 1 te priloge. Emisije iz proizvodnih procesov iz komponent surovin in dodatkov se spremljajo v skladu z oddelkom 4 Priloge II k tej uredbi.

Vmesni CO2 za proizvodnjo natrijevega karbonata se šteje kot emisija naprave za proizvodnjo CO2, razen če je CO2 vezan v proizvodu, ki izpolnjuje pogoje iz člena 49a(1) te uredbe.“;

(h)

oddelek 21 se spremeni:

(i)

v točki A se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Zajemanje CO2 se izvaja z namensko napravo, ki prejema CO2 s prenosom iz ene ali več drugih naprav, ali z isto napravo, ki izvaja dejavnosti, pri katerih nastaja CO2, ki se zajema v okviru istega dovoljenja za emisije toplogrednih plinov. Vsi deli naprave, povezani z zajemanjem CO2 in prenosom v transportno infrastrukturo za CO2 ali na območje za geološko shranjevanje emisij toplogrednega plina CO2, vključno z vsemi funkcionalno povezanimi pomožnimi napravami, kot so vmesne skladiščne postaje, črpalne postaje, postaje za utekočinjanje, uplinjanje ali prečiščevanje ali grelci, se vključijo v dovoljenje za emisije toplogrednih plinov in upoštevajo v povezanem načrtu za spremljanje. Če naprava izvaja druge dejavnosti, zajete v Direktivi 2003/87/ES, se emisije teh dejavnosti spremljajo v skladu z drugimi ustreznimi oddelki te priloge.“;

(ii)

točka B se nadomesti z naslednjim:

„B.   Količinska opredelitev prenesenih in izpuščenih količin CO2

B.1   Količinska opredelitev na ravni naprave

Vsak upravljavec izračuna emisije ob upoštevanju potencialnih emisij CO2 iz vseh procesov v napravi, pomembnih za emisije, in količine CO2, ki je zajeta in prenesena do infrastrukture za CO2, na podlagi naslednje enačbe:

Formula

pri čemer je:

Enaprava za zajemanje

=

skupne emisije toplogrednih plinov naprave za zajemanje;

Tvnos

=

količina CO2, prenesenega do naprave za zajemanje, določena bodisi na podlagi enega ali več tokov vira kot pri metodologiji masne bilance v skladu s členom 25 bodisi po metodologiji na podlagi meritev v skladu s členi 40 do 46 in členom 49 te uredbe;

Ebrez zajemanja

=

emisije naprave ob predvidevanju, da CO2 ni bil zajet, kar pomeni vsoto emisij iz vseh drugih dejavnosti v napravi, spremljano v skladu z ustreznimi oddelki Priloge IV, vključno z metodo B iz oddelka 22 Priloge IV k tej uredbi za morebitne funkcionalno povezane pomožne naprave;

Tza shranjevanje

=

količina CO2, prenesenega do transportne infrastrukture za CO2 ali območja shranjevanja, določena bodisi na podlagi enega ali več tokov vira kot pri metodologiji masne bilance v skladu s členom 25 bodisi po metodologiji na podlagi meritev v skladu s členi 40 do 46 in členom 49 te uredbe.

Če se zajemanje CO2 izvaja z isto napravo, kot je naprava, iz katere izhaja zajeti CO2, upravljavec za Tvnos uporabi vrednost nič.

Pri samostojnih napravah za zajemanje upravljavci teh naprav upoštevajo naslednje:

(a)

upravljavec upošteva, da Ebrez zajemanja predstavlja količino emisij, ki izhaja iz virov, ki niso CO2, ki se prenese do naprave za zajemanje. Upravljavec te emisije določi v skladu s to uredbo;

(b)

z odstopanjem od metodologije spremljanja, opisane v tem oddelku, lahko upravljavec spremlja emisije naprave z uporabo metode B, kot je opisana v oddelku 22 Priloge IV k tej uredbi.

Pri samostojni napravi za zajemanje upravljavec naprave, ki prenaša CO2 do naprave za zajemanje, odšteje količino Tvnos od emisij svoje naprave bodisi na podlagi enega ali več tokov vira kot pri metodologiji masne bilance v skladu s členom 25 bodisi po metodologiji na podlagi meritev v skladu s členom 49 te uredbe.

B.2   Določanje prenesenega CO2

Vsak upravljavec določi količino CO2, ki se prenese iz in do naprave za zajemanje, bodisi na podlagi enega ali več tokov vira kot pri metodologiji masne bilance v skladu s členom 25 bodisi po metodologiji na podlagi meritev v skladu s členi 40 do 46 in členom 49 te uredbe.“;

(i)

oddelek 22 se nadomesti z naslednjim:

„22.   DOLOČANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV IZ TRANSPORTA CO2 ZA GEOLOŠKO SHRANJEVANJE NA OBMOČJU SHRANJEVANJA, KI GA DOVOLJUJE DIREKTIVA 2009/31/ES

A.   Področje uporabe

Meje za spremljanje emisij iz transporta CO2 in poročanje o njih so določene v dovoljenju za emisije toplogrednih plinov transportne infrastrukture za CO2, vključno z vsemi pomožnimi napravami, ki so funkcionalno povezane z transportno infrastrukturo, kot so vmesne skladiščne postaje za CO2, črpalne postaje, postaje za utekočinjanje, uplinjanje ali prečiščevanje ali grelci. Vsaka transportna infrastruktura ima najmanj eno izhodiščno in eno končno točko, pri čemer je vsaka od njih povezana z drugimi napravami ali transportno infrastrukturo za CO2, ki izvajajo eno ali več dejavnosti: zajemanje, transport ali geološko shranjevanje CO2. Izhodiščne in končne točke so lahko na cepiščih transportne infrastrukture in čeznacionalnih mejah. Izhodiščne in končne točke ter naprave in transportna infrastruktura za CO2, s katerimi se povezujejo, se določijo v dovoljenju za emisije toplogrednih plinov.

Vsak upravljavec transportne infrastrukture za CO2 vključi vsaj naslednje možne vire emisij CO2: izgorevanje in drugi procesi v napravah, ki so funkcionalno povezane s transportno infrastrukturo, vključno s črpalnimi postajami in postajami za utekočinjanje; enote za izgorevanje, vključno z notranjimi enotami za izgorevanje v vozilih za transport CO2, če za emisije v istem poročevalnem letu ne veljajo obveznosti predaje v zvezi z dejavnostmi iz Priloge I ali III k Direktivi 2003/87/ES; ubežne emisije iz transportne infrastrukture; izpustne emisije iz transportne infrastrukture ter emisije iz uhajanj v transportni infrastrukturi.

CO2, ki se transportira za druge namene kot za geološko shranjevanje na območju shranjevanja, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES, ne spada v meje za spremljanje emisij transportne infrastrukture za CO2 in poročanje o njih. Kadar se ista infrastruktura uporablja za transport CO2 za več namenov, vključno z geološkim shranjevanjem na območju shranjevanja, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES, pri čemer ni mogoče razlikovati med različnimi pošiljkami, upravljavec transportne infrastrukture za CO2 to navede v dovoljenju za emisije toplogrednih plinov ter določi metodo za evidentiranje in dokumentiranje količin CO2, ki se transportira za druge namene kot za geološko shranjevanje na območju shranjevanja, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES. Upravljavec transportne infrastrukture za CO2 spremlja emisije, ki izhajajo iz skupne količine transportiranega CO2, vendar kot emisijo sporoči delež emisij, ki ustreza količini CO2, transportiranega za geološko shranjevanje na območju shranjevanja, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES, deljen s skupno količino transportiranega CO2.

B.   Metodologije količinske opredelitve za CO2

Upravljavec transportne infrastrukture za CO2 določi emisije z eno od naslednjih metod:

(a)

metodo A (skupna masna bilanca vseh vhodnih in izhodnih tokov) iz pododdelka B.1;

(b)

metodo B (spremljanje posameznih virov emisij) iz pododdelka B.2.

Upravljavec uporabi metodo B, razen če lahko pristojnemu organu dokaže, da bo metodologija A zagotovila zanesljivejše rezultate z nižjo negotovostjo skupnih emisij z uporabo najboljše razpoložljive tehnologije in znanja ob predložitvi zahtevka za dovoljenje za emisije toplogrednih plinov ter odobritvi načrta za spremljanje, ne da bi pri tem nastali nerazumno visoki stroški. Če se uporabi metoda B, vsak upravljavec pristojnemu organu dokaže, da skupna negotovost za letno raven emisij toplogrednih plinov za transportno infrastrukturo upravljavca ne presega 7,5 %.

Upravljavec transportne infrastrukture za CO2, ki uporablja metodo B, k izračunani ravni emisij ne doda CO2, prejetega iz druge naprave ali transportne infrastrukture za CO2, dovoljene v skladu z Direktivo 2003/87/ES, in od izračunane ravni emisij ne odšteje nobenega CO2, ki se prenese do druge naprave ali transportne infrastrukture za CO2, dovoljene v skladu z Direktivo 2003/87/ES.

Vsak upravljavec transportne infrastrukture za CO2 uporabi metodo A za potrditev rezultatov metode B vsaj enkrat letno. Pri tej potrditvi lahko upravljavec uporabi nižje stopnje za uporabo metode A.

B.1   Metoda A

Vsak upravljavec določi emisije v skladu z naslednjo enačbo:

Emisije [t CO2] = Etransportna infrastruktura + ∑iTIN,i – ∑iTOUT,i– ΔEv tranzitu,

pri čemer je:

emisije

=

skupne emisije CO2 transportne infrastrukture za [t CO2];

Etransportna infrastruktura

=

količina CO2 [t CO2] iz lastne dejavnosti transportne infrastrukture, kar ne pomeni emisij iz transporta CO2, ampak emisije iz izgorevanja ali drugih procesov, funkcionalno povezanih s transportno infrastrukturo, ki se spremljajo v skladu z ustreznimi oddelki Priloge IV k tej uredbi;

TIN,i

=

količina CO2, prenesenega do transportne infrastrukture zna vhodni točki i, določena bodisi na podlagi enega ali več tokov vira kot pri metodologiji masne bilance v skladu s členom 25 bodisi po metodologiji na podlagi meritev v skladu s členi 40 do 46 in 49 te uredbe;

TOUT,i

=

količina CO2, prenesenega iz transportne infrastrukture na izhodni točki i, določena bodisi na podlagi enega ali več tokov vira kot pri metodologiji masne bilance v skladu s členom 25 bodisi po metodologiji na podlagi meritev v skladu s členi 40 do 46 in 49 iz te uredbe;

ΔEv tranzitu

=

količina CO2, prenesenega do transportne infrastrukture na vhodni točki i, ki se ne prenese v drugo napravo ali transportno infrastrukturo za CO2 v istem poročevalnem obdobju, ampak do roka iz člena 49(7) te uredbe v letu po poročevalnem obdobju. Ustrezne količine se ne upoštevajo za TOUT,i za naslednje poročevalno obdobje.

B.2   Metoda B

Vsak upravljavec določi emisije ob upoštevanju vseh procesov v napravi, pomembnih za emisije, in količine CO2, ki je zajeta in prenesena do transportne infrastrukture, pri čemer uporabi naslednjo enačbo:

Emisije [t CO2] = Eubežne + Eizpustne + Eiz uhajanj + Etransportna infrastruktura,

pri čemer je:

emisije

=

skupne emisije CO2 transportne infrastrukture [t CO2];

Eubežne

=

količina ubežnih emisij [t CO2] iz CO2, ki se prenaša prek transportne infrastrukture, vključno s tesnili, ventili, vmesnimi kompresorskimi postajami in vmesnimi skladiščnimi objekti;

Eizpustne

=

količina izpustnih emisij [t CO2] iz CO2 ki se transportira prek transportne infrastrukture;

Eiz uhajanj

=

količina CO2 [t CO2], transportiranega prek transportne infrastrukture, ki je izpuščena zaradi okvare ene ali več komponent transportne infrastrukture;

Etransportna infrastruktura

=

količina CO2 [t CO2] iz lastne dejavnosti transportne infrastrukture, kar ne pomeni emisij iz transporta CO2, ampak emisije iz izgorevanja ali drugih procesov, funkcionalno povezanih s transportno infrastrukturo, ki se spremljajo v skladu z ustreznimi oddelki Priloge IV k tej uredbi.

B.2.1   Ubežne emisije iz transportne infrastrukture

Upravljavec transportne infrastrukture za CO2 upošteva ubežne emisije vsaj iz katere koli od naslednjih vrst opreme:

(a)

tesnil;

(b)

merilnih naprav;

(c)

ventilov;

(d)

vmesnih kompresorskih postaj;

(e)

vmesnih skladiščnih objektov, vključno z vmesnimi skladiščnimi objekti, nameščenimi na vozila za transport CO2.

Upravljavec določi povprečne stopnje emisij ER (izražene v g CO2/časovna enota) na del opreme na dogodek, kjer se lahko predvidijo ubežne emisije, ob začetku delovanja in najpozneje do konca prvega leta poročanja, v katerem transportna infrastruktura deluje. Upravljavec pregleda te stopnje najmanj vsakih pet let ob upoštevanju najboljših razpoložljivih tehnik in znanja.

Upravljavec izračuna ubežne emisije tako, da število delov opreme v vsaki kategoriji pomnoži s stopnjo emisij in temu prišteje rezultate za posamezne kategorije, kot je prikazano v naslednji enačbi:

Formula

Število dogodkov (Ndog) je število delov zadevne opreme na kategorijo, pomnoženo s številom časovnih enot na leto.

B.2.2   Emisije iz uhajanj

Upravljavec transportne infrastrukture za CO2 predloži dokaz o neoporečnosti sistema z uporabo (prostorsko in časovno) reprezentativnih podatkov o temperaturi in tlaku. Če podatki kažejo, da je prišlo do uhajanja, upravljavec na podlagi smernic za najboljšo industrijsko prakso izračuna količino izpuščenega CO2 z ustrezno metodologijo, dokumentirano v načrtu za spremljanje, vključno z uporabo razlik v podatkih o temperaturi in tlaku, primerjanih z vrednostmi povprečnega tlaka in temperature, ki so povezane z neoporečnostjo.

B.2.3   Izpustne emisije

Vsak upravljavec transportne infrastrukture za CO2 v načrtu za spremljanje zagotovi analizo morebitnih primerov izpustnih emisij, tudi zaradi razlogov vzdrževanja ali izrednih dogodkov, in zagotovi ustrezno dokumentirano metodologijo za izračun izpuščene količine CO2 na podlagi smernic za najboljšo industrijsko prakso.“;

(j)

oddelek 23 se spremeni:

(i)

v točki A se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organ določi meje za spremljanje in sporočanje emisij iz geološkega shranjevanja CO2 na podlagi razmejitve območij shranjevanja in širšega prostora za shranjevanje, kot je opredeljeno v dovoljenju v skladu z Direktivo 2009/31/ES, ter vseh pomožnih naprav, ki so funkcionalno povezane s širšim prostorom za shranjevanje, kot so vmesne skladiščne postaje za CO2, črpalne postaje, postaje za utekočinjanje, uplinjanje ali prečiščevanje ali grelci. Če je ugotovljeno uhajanje iz širšega prostora za shranjevanje, ki povzroča emisije ali izpust CO2 v vodni steber, upravljavec takoj:

(a)

obvesti pristojni organ;

(b)

vključi uhajanje kot tok vira ali vir emisije za zadevno napravo;

(c)

spremlja emisije in poroča o njih.“;

(ii)

v točki B se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Upravljavec dejavnosti geološkega shranjevanja k izračunani ravni emisij ne doda CO2, prejetega iz druge naprave, in od izračunane ravni emisij ne odšteje nobenega CO2, ki se geološko hrani na območju shranjevanja ali se prenese do druge naprave. Upravljavec spremlja emisije iz vseh pomožnih naprav, ki so funkcionalno povezane s širšim prostorom za shranjevanje, v skladu z določbami oddelka 22 Priloge IV k tej uredbi.“;

(iii)

v točki B.1 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Vsak upravljavec določi V CO2 bodisi kot en ali več tokov vira kot pri metodologiji masne bilance v skladu s členom 25 bodisi z uporabo metodologije na podlagi meritev v skladu s členi 41 do 46 te uredbe. Ne glede na prvi stavek in po odobritvi pristojnega organa lahko upravljavec v načrt za spremljanje vključi ustrezno metodologijo za določanje V CO2 na podlagi najboljše industrijske prakse, če bi zaradi uporabe metodologij spremljanja iz prvega stavka nastali nerazumno visoki stroški ali če lahko upravljavec dokaže, da je mogoče z metodologijo na podlagi najboljše industrijske prakse določiti količine vsaj z enako točnostjo kot z metodologijami na podlagi meritev.“;

(iv)

v točki B.2 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Vsak upravljavec upošteva vsaj naslednje možne dodatne vire emisij iz postopkov povečanega pridobivanja ogljikovodika:“;

(53)

Priloga V se spremeni:

(a)

Preglednica 1 se spremeni:

(i)

v dvanajsti vrstici se naslov „Rafiniranje mineralnega olja“ nadomesti z naslednjim:

„ Rafiniranje olja “;

(ii)

v 27. vrstici se naslov „Proizvodnja primarnega aluminija“ nadomesti z naslednjim:

„ Proizvodnja primarnega aluminija ali glinice “;

(iii)

na koncu preglednice se doda naslednja vrstica:

„Zajemanje, prenos in geološko shranjevanje CO2 na območju shranjevanja, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES

Masna bilanca prenesenega CO2

2

n. r.

n. r.

2

n. r.

n. r.

CO2 pri izpustu, uhajanju in ubežnih emisijah

2

n. r.

n. r.

2

n. r.

n. r.“;

(54)

v preglednici Priloge VII se za drugo vrstico z naslovom Zemeljski plin vstavita naslednji vrstici:

„Preneseni CO2

vsaj enkrat na teden

Dimni plin za namene člena 43(4)

vsakih 50 000  ton skupnega CO2, vendar vsaj enkrat na mesec“;

(55)

Priloga IX se spremeni:

(a)

oddelek 2 se spremeni:

(i)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„ POSEBNI ELEMENTI ZA NEPREMIČNE NAPRAVE:“

(ii)

v točki (6) se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„Za proizvodnjo primarnega aluminija ali glinice se hranijo naslednji dodatni elementi:“;

(iii)

v točki (7) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

reprezentativno zbrani podatki o tlaku in temperaturi iz transportne infrastrukture;“;

(iv)

vstavi se naslednja točka (8):

„(8)

Za CO2, ki je trajno kemično vezan, se, če je to ustrezno, hranijo naslednji dodatni elementi:

(a)

dokumentacija o količini CO2, ki je trajno kemično vezan;

(b)

vrste proizvodov, v katerih je CO2 kemično vezan, njihove proizvedene količine in zadevne uporabe proizvodov.“;

(b)

oddelek 3 se spremeni:

(i)

točka (4) se nadomesti z naslednjim:

„(4)

Za namene spremljanja emisij dokumentacija o metodologiji za vrzeli podatkov, kjer je ustrezno, številu letov, na katerih so nastale vrzeli podatkov, podatkih, s katerimi so se nastale vrzeli podatkov zapolnile, in, če število letov z vrzelmi podatkov presega 5 % sporočenih letov, razlogih za vrzeli podatkov ter dokumentacija o sprejetih popravnih ukrepih.“;

(ii)

vstavita se naslednji točki (5) in (6):

„(5)

Za namene spremljanja vplivov letalstva, nepovezanih s CO2, in poročanja o njih vsi podatki, ki jih operater zrakoplova spremlja v skladu s členom 56b(2) te uredbe, kadar se taki podatki uporabljajo za izračun CO2(e) na let v skladu z metodo iz člena 56a te uredbe.

(6)

Za namene spremljanja vplivov letalstva, nepovezanih s CO2, in kadar operater zrakoplova ne uporablja orodja NEATS, število letov, na katerih so nastale vrzeli podatkov, ter ustrezne privzete vrednosti iz Priloge IIIa, oddelek 5, in Priloge IIIb k tej uredbi, s katerimi so se nastale vrzeli podatkov zapolnile.“;

(56)

Priloga X se spremeni:

(a)

oddelek 1 se spremeni:

(i)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„ Letna poročila o emisijah nepremičnih naprav “;

(ii)

v točki (6) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

skupne emisije, izražene v t CO2(e), vključno s CO2 iz tokov vira biomase, ki niso skladni s členom 38(5) te uredbe, ali iz tokov vira RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva, ki niso skladni s členom 39a(3) te uredbe, ali iz tokov vira sintetičnih nizkoogljičnih goriv, ki niso skladni s členom 39a(4) te uredbe;“;

(iii)

v točki (6) se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f)

faktorje emisije, izražene v skladu z zahtevami iz člena 36(2) te uredbe; delež biomase; delež biomase z ničelnimi stopnjami emisij, delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva, delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij, delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva, delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij, faktorje oksidacije in pretvorbe, izražene brez dimenzij;“;

(iv)

točka (7) se nadomesti z naslednjim:

„(7)

kadar se uporabi metodologija masne bilance, masni pretok in vsebnost ogljika za vsak tok vira v napravo in iz nje; delež biomase, delež biomase z ničelnimi stopnjami emisij, delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva, delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij, delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva, delež sintetičnega nizkoogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij in spodnjo kurilno vrednost, če je to ustrezno;“;

(v)

v točki (8), se točke (a), (b), (c), (d) in (e) nadomestijo z naslednjim:

„(a)

količine biomase in biomase z ničelnimi stopnjami emisij, količine RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva in RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij, ki izgori, ali količine sintetičnih nizkoogljičnih goriv in sintetičnih nizkoogljičnih goriv z ničelno stopnjo emisij, ki izgorijo, izražene v TJ, ali ki se porabijo v procesih, izražene v t ali Nm3;

(b)

emisije CO2 iz biomase in iz biomase z ničelnimi stopnjami emisij ali emisije iz RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva in iz RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij ali emisije iz sintetičnih nizkoogljičnih goriv in iz sintetičnih nizkoogljičnih goriv z ničelno stopnjo emisij, izražene v t CO2, kadar se za določitev emisij uporabi metodologija na podlagi meritev;

(c)

približek za spodnjo kurilno vrednost tokov virov biomase ali RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali sintetičnih nizkoogljičnih goriv, ki se uporabljajo kot gorivo, če je to primerno;

(d)

emisije, količine in energijsko vsebnost zgorelega goriva iz biomase in tekočega biogoriva ali RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali sintetičnih nizkoogljičnih goriv, izražene v t in TJ, ter informacije o tem, da so goriva iz biomase z ničelnimi stopnjami emisij in tekoča biogoriva ali RFNBO ali reciklirano ogljično gorivo ali sintetična nizkoogljična goriva skladna s členom 38(5) ali členom 39a(3) ali (4) te uredbe;

(e)

CO2 ali N2O, ki se prenese v napravo ali sprejme iz naprave, in morebitni CO2 v tranzitu, kadar se uporablja člen 49 ali 50 te uredbe, izražen v t CO2(e);“;

(vi)

v točki (8) se vstavita točki (i) in (j):

„(i)

količino CO2, ki je kemično vezan v proizvodu v skladu s členom 49a(1) te uredbe, izraženo v t CO2;

(j)

vrste in količine proizvedenih proizvodov, v katerih je bil CO2 kemično vezan v skladu s členom 49a(1) te uredbe, izražene v t proizvoda;“;

(vii)

v točki (9) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

po potrebi približek za energijsko vsebnost iz fosilnih goriv in materialov ter biomase, ki se uporablja kot gorivo in material, pa tudi iz RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali sintetičnih nizkoogljičnih goriv;“;

(b)

oddelek 2 se spremeni:

(i)

točki (8) in (9) se nadomestita z naslednjim:

„(8)

maso čistega goriva (v tonah) po vrstah goriva po državah vzleta in pristanka, vključno z vsemi naslednjimi informacijami:

(a)

ali je alternativno letalsko gorivo gorivo z ničelno stopnjo emisij v skladu s členom 54c te uredbe;

(b)

ali je gorivo upravičeno letalsko gorivo;

(c)

za upravičena letalska goriva informacijami o vrsti goriva, kot je opredeljena v členu 3c(6) Direktive 2003/87/ES;

(9)

skupne emisije CO2 v tonah CO2 z uporabo predhodnega faktorja emisije in faktorja emisije, razčlenjenega po državi članici odhoda in prihoda;“;

(ii)

točka (12) se nadomesti z naslednjim:

„(12)

opombe:

(a)

količino alternativnih letalskih goriv, porabljenih v letu poročanja (v tonah) glede na vrsto goriva, in ali so goriva skladna s členom 54c te uredbe;

(b)

spodnjo kurilno vrednost alternativnih goriv;“;

(iii)

točka (13) se nadomesti z naslednjim:

„(13)

operater zrakoplova kot prilogo k letnemu poročilu o emisijah vključi letne emisije in letno število letov na letališčih vzleta in pristanka. Po potrebi se navede količina alternativnega letalskega goriva in upravičenega letalskega goriva (v tonah) po letališčih vzleta in pristanka. Na zahtevo operaterja pristojni organ te informacije obravnava kot zaupne.“;

(c)

vstavi se oddelek 2a:

„2a.   LETNA POROČILA OPERATERJEV ZRAKOPLOVOV O VPLIVIH LETALSTVA, NEPOVEZANIH S CO2

Za vplive letalstva, nepovezane s CO2, ločena poročila iz člena 68(5) te uredbe vsebujejo vsaj naslednje informacije:

(1)

podatke, ki identificirajo operaterja zrakoplova, in klicno kodo ali druge edinstvene označevalnike, ki se uporabljajo za namene kontrole zračnega prometa, ter ustrezne kontaktne podatke;

(2)

ime in naslov preveritelja poročila;

(3)

leto poročanja;

(4)

sklic na zadnji odobreni načrt za spremljanje, številko njegove različice in datum, od katerega se uporablja, ter sklic na kateri koli drugi odobreni načrt za spremljanje, pomemben za poročevalno leto, in številko njegove različice;

(5)

ustrezne spremembe v dejavnostih in odstopanja od odobrenega načrta za spremljanje v poročevalnem obdobju;

(6)

registrske številke in vrste zrakoplovov, uporabljenih v obdobju, vključenem v poročilo, zaradi izvajanja letalskih dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES, ki jih je opravil operater zrakoplova;

(7)

skupno število letov za državo vzleta in pristanka, vključenih v poročilo;

(8)

vsoto CO2(e) spremljanih letov operaterja zrakoplova po posameznih letališčih vzleta in pristanka, izraženo v podnebnih metrikah iz člena 56a(2) te uredbe;

(9)

preglednico XML, ki za vsak let in v skladu z opredelitvijo iz Priloge IIIa, oddelek 1, k tej uredbi vsebuje informacije za letenje, tip zrakoplova, identifikator motorja in CO2(e), izražen v podnebnih metrikah iz člena 56a(2) te uredbe;

(10)

če operater zrakoplova za izračun CO2(e) ne uporablja orodja NEATS, ampak svoja informacijska orodja ali informacijska orodja tretjih oseb iz člena 56a(7), točka (b), te uredbe, opis, kako se v navedenih orodjih v skladu s to uredbo in orodjem NEATS uporablja uspešnost za izpopolnitev GWP. Če se uspešnost v orodjih ni uporabila, operater zrakoplova predloži opis, v katerem pojasni razloge za neuporabo uspešnosti.“;

(d)

oddelek 4 se spremeni:

(i)

točka (6) se spremeni:

—

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

skupne emisije, izražene v t CO2, vključno s CO2 iz tokov goriva iz biomase, ki niso skladni s členom 38(5) te uredbe, ali iz tokov vira RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva, ki niso skladni s členom 39a(3) te uredbe, ali iz tokov vira sintetičnih nizkoogljičnih goriv, ki niso skladni s členom 39a(4) te uredbe;“,

—

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)

faktorje emisije, izražene v skladu z zahtevami iz člena 75f te uredbe; delež biomase, delež biomase z ničelnimi stopnjami emisij, delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva, delež RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva z ničelno stopnjo emisij, delež sintetičnih nizkoogljičnih goriv, delež sintetičnih nizkoogljičnih goriv z ničelno stopnjo emisij, izražen brez dimenzije;“;

(ii)

v točki (7) se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a)

približek za spodnjo kurilno vrednost tokov goriva iz biomase, RFNBO ali recikliranega ogljičnega goriva ali sintetičnih nizkoogljičnih goriv, če je to primerno;

(b)

emisije, količine in energijsko vsebnost biogoriv, tekočih biogoriv, goriv iz biomase, RFNBO in recikliranih ogljičnih goriv, sintetičnih nizkoogljičnih goriv, sproščenih v porabo, izražene v t in TJ, ter informacije o tem, ali so skladna s členom 38(5) ali členom 39a(3) ali (4) te uredbe“;

(57)

v Prilogi Xa se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„Upravljavec skupaj z informacijami iz letnega poročila o emisijah v skladu s Prilogo X k tej uredbi predloži naslednje informacije za vsako kupljeno gorivo, kot je opredeljeno v členu 3, točka (af), Direktive 2003/87/ES:“;

(58)

v Prilogi Xb se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„Regulirani subjekt skupaj z informacijami iz letnega poročila o emisijah v skladu s Prilogo X k tej uredbi predloži naslednje informacije za vsako kupljeno gorivo, kot je opredeljeno v členu 3, točka (af), Direktive 2003/87/ES:“ .

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2024.

Vendar se člen 1, točke (2)(m), (42) do (46), (49), (57) in (58), uporablja od 1. julija 2024.

Člen 1, točke (3), (5) do (8), (9)(c), (21), (25) do (27), (28)(a), (29), (35), (36), (38), (40), (41), (47)(a)(ii) in (iii), (47)(b)(i), prva in četrta alinea, (47)(b)(iii), (48)(a)(ii), (51), (52)(d), (52)(e), (52)(f), (52)(g)(ii), (52)(h), (52)(i), (52)(j), (53), (55)(a)(ii), (55)(a)(iii), (55)(a)(iv), (55)(b)(ii), (56)(a)(vi) in (56)(c), se uporablja od 1. januarja 2025.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. septembra 2024

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 275, 25.10.2003, str. 32, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2003/87/oj.

(2)  Direktiva (EU) 2023/959 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o spremembi Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji ter Sklepa (EU) 2015/1814 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov (UL L 130, 16.5.2023, str. 134, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2023/959/oj).

(3)  Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1119/oj .

(4)  Direktiva (EU) 2023/958 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o spremembi Direktive 2003/87/ES v zvezi s prispevkom letalstva k cilju Unije glede zmanjšanja emisij v celotnem gospodarstvu in ustreznem izvajanju globalnega tržnega ukrepa (UL L 130, 16.5.2023, str. 115, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2023/958/oj).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2066 z dne 19. decembra 2018 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012 (UL L 334, 31.12.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2018/2066/oj).

(6)  Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2018/2001/oj).

(7)  Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1999/oj).

(8)  Direktiva (EU) 2023/2413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o spremembi Direktive (EU) 2018/2001, Uredbe (EU) 2018/1999 in Direktive 98/70/ES glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov ter razveljavitvi Direktive Sveta (EU) 2015/652 (UL L, 2023/2413, 31.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2023/2413/oj).

(9)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/2122 z dne 17. oktobra 2023 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 glede posodobitve spremljanja emisij toplogrednih plinov in poročanja o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L, 2023/2122, 18.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/2122/oj).


ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2024/2493/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)