<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-646/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CC0646</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:1000">EU:C:2016:1000</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>13</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>13</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI J. KOKOTT – ZADEVA C 646/15</P><P>TRUSTEES OF THE P PANAYI ACCUMULATION &amp; MAINTENANCE SETTLEMENTS</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi Generalne Pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Juliane Kokott,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20161221">21. decembra 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: nemščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑646/15</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Trustees of the P Panayi Accumulation &amp; Maintenance Settlements</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">ki ga je vložilo First‑tier Tribunal (Tax Chamber) (Združeno kraljestvo))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Obdavčenje</KEYWORD><KEYWORD>Neposredni davki</KEYWORD><KEYWORD>Izstopna obdavčitev</KEYWORD><KEYWORD>Uporaba temeljnih svoboščin v primeru sklada, ki nima samostojne pravne osebnosti</KEYWORD><KEYWORD>Sorazmernost izstopne obdavčitve kljub še naprej obstoječi možnosti obdavčitve</KEYWORD><KEYWORD>Nemožnost odloga</KEYWORD><KEYWORD>Upoštevnost poznejših sprememb vrednosti</KEYWORD><KEYWORD>Upoštevanje poznejše možnosti obdavčitve</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I –</HT></NO.P><TXT>Uvod</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Sodišče mora v obravnavani zadevi med drugim odgovoriti na vprašanje, ali se lahko tudi sklad (v organizacijski obliki skrbniškega sklada, predvsem pogostega v Združenem kraljestvu) sklicuje na temeljne svoboščine iz PDEU. O tem je do sedaj – v primeru, v katerem je bil položaj drugačen – odločilo le Sodišče EFTA.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Sodba Sodišča EFTA z dne <DATE ISO="20140709">9. julija 2014</DATE>, Fred. Olsen (E-3/13, E-20/13, EFTA Court Reports 2014, 400).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>To vprašanje se postavlja v zvezi z obdavčitvijo nerealiziranega povečanja vrednosti (tako imenovane skrite rezerve) pri posebni vrsti izstopne obdavčitve. Do nje pride, če večina skrbnikov sklada svoje prebivališče prenese v tujino ali pa se večinsko pooblastijo skrbniki, ki prebivajo v tujini. Glede izstopne obdavčitve medtem obstaja bogata sodna praksa.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140123">23. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>DMC</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑164/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:20">EU:C:2014:20</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111129">29. novembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>National Grid Indus</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑371/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:785">EU:C:2011:785</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Verder LabTec</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑657/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:331">EU:C:2015:331</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060907">7. septembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>N</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑470/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:525">EU:C:2006:525</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ta obdavčitev je načeloma dopustna. Izstop ne more pomeniti, da se mora matična država članica odpovedati svoji pravici do obdavčitve dobička, ki je nastal v okviru njene davčne pristojnosti pred navedenim prenosom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111129">29. novembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>National Grid Indus</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑371/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:785">EU:C:2011:785</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Enako mora veljati tudi za pravico, da se naredi popravek do sedaj priznane oprostitve davka na podlagi odpisov, če je ta prav tako vodila do nastanka skritih rezerv. V sodni praksi pa so se sčasoma oblikovali določeni pogoji<?PAGE NO="2"?> za izstopno obdavčitev. Po njej se je ravnal tudi zakonodajalec Unije, ko je nedavno v členu 5 Direktive (EU) 2016/1164 –<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="20160712">12. julija 2016</DATE> o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="193" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2016">UL 2016, L 193, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> ki pa se v obravnavani zadevi ne more uporabiti – določil celo ustrezno obveznost obdavčitve izstopa.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Člen 5 Direktive (EU) 2016/1164 določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Davčni zavezanec je zavezan za davek v znesku, ki je enak tržni vrednosti prenesenih sredstev v času izstopa sredstev, zmanjšanih za njihovo vrednost za davčne namene, v vsakem od naslednjih primerov: […] (c)davčni zavezanec prenese svoje davčno rezidentstvo v drugo državo članico […].<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></P></NOTE> Zadnje jasno kaže na to, da se s časom spreminja tudi pravna zavest, ki lahko tudi <HT TYPE="ITALIC">ex post</HT> vpliva na pravno presojo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Tako že Karl Doehring, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Die Wirkung des Zeitablaufs auf den Bestand völkerrechtlicher Regeln<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>, <HT TYPE="ITALIC">Jahrbuch der Max-Planck-Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften e.V</HT>., Generalverwaltung der Max-Planck-Gesellschaft, München 1964, str. od 70 do 89.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Sodišče mora v obravnavani zadevi odločiti, ali pravica obdavčitve obstaja tudi tedaj, če ima izstopna država kljub izstopu še naprej na voljo določeno možnost obdavčitve. Prav tako mora odločiti, ali lahko prostovoljna realizacija skritih rezerv po odmeri davka in pred zapadlostjo davčnega dolga v plačilo vpliva na to presojo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II –</HT></NO.P><TXT>Pravni okvir</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT>Pravo Unije</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Pravni okvir Unije tvorijo temeljne svoboščine iz členov 49, 56, 63 in 54 PDEU (prejšnji členi 43, 49, 56 in 48 ES).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>S časovnega vidika je treba v obravnavanem primeru uporabiti določbe Pogodb ES. Ker je vsebina določb enaka, se v nadaljevanju zaradi enostavnejšega razumevanja uporablja aktualno številčenje.</P></NOTE> Člen 54 PDEU pri tem ureja uporabo svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev (v povezavi s členom 62 PDEU) v primeru družb:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Družbe ali podjetja, ustanovljena v skladu z zakonodajo posamezne države članice, ki imajo statutarni sedež, glavno upravo ali glavni kraj poslovanja v Uniji, se v tem poglavju obravnavajo enako kakor fizične osebe, ki so državljani držav članic.</P><P><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Družbe ali podjetja<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="2018" ID="QE0004"/> pomeni družbe ali podjetja, ustanovljena po civilnem ali gospodarskem pravu, vključno z zadrugami, in druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava z izjemo neprofitnih.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT>Nacionalno pravo</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Glede na navedbe predložitvenega sodišča je obdavčitev kapitalskih dobičkov v Združenem kraljestvu v glavnem urejena v zakonu o obdavčitvi določenih vrst dobička iz leta 1992 (Taxation of Chargeable Gains Act 1992; v nadaljevanju: TCGA). V skladu s členom 2(1) TCGA<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>V različici, ki je veljala v času, upoštevnem za dejansko stanje v postopku v glavni stvari.</P></NOTE> je mogoče osebi naložiti plačilo davka na kapitalski dobiček v zvezi z obdavčljivimi dobički, ki so ji nastali kadar koli v letu odmere, ko je imela stalno ali običajno prebivališče v Združenem kraljestvu – drugače povedano, je tam stalno prebivala. V skladu s členom 69 različice TCGA, ki je veljala za dejansko stanje v postopku v glavni stvari, je treba skrbnike obravnavati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>kot enoten in stalen organ oseb<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> – v nasprotju z osebami, ki so morda skrbniki občasno. Člen 69 še določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>je treba zadevni organ obravnavati, kot da stalno in običajno prebiva v Združenem kraljestvu, razen če se splošno upravljanje skladov opravlja zunaj Združenega kraljestva in skrbniki ali večina teh nima stalnega ali običajnega prebivališča v Združenem kraljestvu<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V skladu s členom 15(2) TCGA so vsi dobički opredeljeni kot obdavčljivi dobički za namene davka na kapitalski dobiček. Obdavčljivo premoženje vključuje vse oblike nematerialne lastnine, vključno z deleži v podjetjih (člen 21(1)).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>V skladu s členom 80 TCGA pride do fikcije odsvojitve, če večina skrbnikov sklada v nekem trenutku nima stalnega ali običajnega prebivališča v Združenem kraljestvu. V takih okoliščinah se vzpostavi fikcija, da so v skladu po tržni vrednosti tik pred tem odsvojili in takoj za tem znova pridobili neko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>opredeljeno premoženje<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>. Davek zapade v plačilo 31. januarja naslednjega leta. Skrbniki nimajo možnosti, da bi odložili plačilo davka na čas po navedenem datumu ali da bi davek plačali po obrokih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 87 TCGA glede na navedbe predložitvenega sodišča določa, da se kapitalski dobiček, ki ga realizirajo skrbniki, ki nimajo stalnega ali običajnega prebivališča v Združenem kraljestvu, pripiše upravičencem, če skrbniki izvršijo kapitalska plačila upravičencem. V skladu s tem se kapitalski dobiček, ki ga realizirajo skrbniki nerezidenti, obračuna tako, kot da bi skrbniki imeli prebivališče v Združenem kraljestvu. Celoten kapitalski dobiček se potem pripiše upravičencem, ki od skrbnikov prejmejo kapitalska plačila. Upravičenci, ki imajo prebivališče v Združenem kraljestvu, so dolžni plačati davek na kapitalski dobiček za dobiček, ki jim je bil pripisan in ki ustreza kapitalskim plačilom.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III –</HT></NO.P><TXT>Spor o glavni stvari</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Spor o glavni stvari zadeva štiri sklade, katerih prvotni skrbniki (trustees) so imeli prebivališče v Združenem kraljestvu, vendar so jih pozneje deloma zamenjali novi skrbniki, tako da je po tem večina skrbnikov imela prebivališče na Cipru. Pritožniki so trenutni skrbniki štirih skladov, ki imajo prebivališče na Cipru.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>G. Panayi (rojen na Cipru) je leta 1992 ustanovil štiri sklade za svoje tri otroke in druge družinske člane (v nadaljevanju: upravičenci). Sam ni upravičenec nobenega od skladov, dokler je živ, enako velja za njegovo ženo. Vendar kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>varuh<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> ohranja pristojnost, da imenuje nove ali dodatne skrbnike skladov. Upravičenci nimajo pristojnosti za imenovanje skrbnikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Ko je g. Panayi leta 1992 ustanovil sklad, so vsi – on, njegova žena in otroci – prebivali v Združenem kraljestvu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>G. Panayi je prej v Združenem kraljestvu ustanovil uspešno podjetje (v nadaljevanju: družba Cambos). Ob ustanovitvi skladov je nanje prenesel 40‑odstotni delež holdinške družbe tega podjetja. Prvotna skrbnika skladov sta bila g. Panayi in družba za upravljanje skladov s sedežem v Združenem kraljestvu KSL Trustees Ltd. (v nadaljevanju: družba KSL). Ga. Panayi je bila leta 2003 dodana kot skrbnica.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Zakonca Panayi sta se na začetku leta 2004 odločila zapustiti Združeno kraljestvo in se za stalno vrniti na Ciper. Čeprav jima po zakonu tega ni bilo treba storiti, sta <DATE ISO="20040819">19. avgusta 2004</DATE> odstopila kot skrbnika skladov. G. Panayi je istega dne imenoval tri nove skrbnike, ki so vsi imeli prebivališče na Cipru. Po teh imenovanjih je bilo upravljanje skladov preneseno na Ciper. Ker <DATE ISO="20040819">19. avgusta 2004</DATE> večina skrbnikov v zadevnih štirih skladih ni več imela prebivališča v Združenem kraljestvu, je na navedeni datum prišlo do fiktivne odsvojitve v skladu s členom 80. Zadevna odsvojitev je povzročila obračun davka na kapitalski dobiček zaradi povečanja vrednosti premoženja v skrbniškem skladu vseh štirih skladov do <DATE ISO="20040819">19. avgusta 2004</DATE>. Posledično je nastal obdavčljivi kapitalski dobiček za davčno leto 2004/2005. Davek je zapadel v plačilo <DATE ISO="20060131">31. januarja 2006</DATE>. Kot je bilo že razloženo, skrbniki niso imeli možnosti, da bi odložili plačilo davka na čas po navedenem datumu ali da bi davek plačali po obrokih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Ga. Panayi je <DATE ISO="20040901">1. septembra 2004</DATE> zapustila Združeno kraljestvo in se z najmlajšim otrokom preselila na Ciper. Starejša otroka (ki sta bila upravičenca sklada) sta ostala v Združenem kraljestvu, da bi končala univerzitetni študij. Šele nato sta se preselila na Ciper. G. Panayi jim je sledil <DATE ISO="20050323">23. marca 2005</DATE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Družba KSL je <DATE ISO="20051214">14. decembra 2005</DATE> odstopila kot skrbnica štirih skladov. Skrbniki so <DATE ISO="20051219">19. decembra 2005</DATE> prodali delnice skladov družbi Cambos. Njihov skupni delež v neto prihodku od prodaje je bil približno 30 milijonov GBP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Zakonca Panayi sta bila <DATE ISO="20060511">11. maja 2006</DATE> znova imenovana za skrbnika skladov. Vsi sedanji skrbniki so po tem prebivali na Cipru.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV –</HT></NO.P><TXT>Postopek pred Sodiščem</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>First-tier Tribunal (Tax Chamber) (Združeno kraljestvo), ki odloča o sporu, je Sodišču <DATE ISO="20151203">3. decembra 2015</DATE> na podlagi člena 267 PDEU v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ali je združljivo s svobodo ustanavljanja, prostim pretokom kapitala ali svobodo opravljanja storitev, da država članica sprejme in ohranja zakonodajo, kot je člen 80 zakona o obdavčitvi določenih vrst dobička iz leta 1992 (Taxation of Chargeable Gains Act 1992), v skladu s katerim se obračuna davek na nerealizirani dobiček v vrednosti premoženja v skrbniškem skladu, če skrbniki sklada v nekem trenutku nimajo več stalnega ali običajnega prebivališča v državi članici?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je tak obračun davka ob predpostavki, da omejuje uresničevanje ustrezne svoboščine, utemeljen v skladu z uravnoteženo porazdelitvijo pristojnosti za obdavčitev in ali je sorazmeren, kadar zakonodaja skrbnikom ne omogoča, da davčno dajatev odložijo ali plačajo v obrokih, niti ne upošteva morebitnega poznejšega zmanjšanja vrednosti premoženja skladov?</TXT></NP></ITEM></LIST><P>Predložijo se še ta podrobna vprašanja:</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali gre za katero od temeljnih svoboščin, kadar država članica obdavči nerealizirani kapitalski dobiček zaradi povečanja vrednosti premoženja, ki ga imajo skladi v trenutku, ko večina skrbnikov preneha imeti prebivališče ali običajno prebivališče v zadevni državi članici?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Ali je omejevanje svoboščine zaradi zadevne izstopne dajatve upravičeno za to, da se zagotovi uravnotežena porazdelitev davčne pristojnosti, ko gre za okoliščine, v katerih bi bilo mogoče, da bi bil davek na kapitalski dobiček še vedno naložen za realizirani dobiček, vendar le če bi v prihodnosti nastale posebne okoliščine?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Ali naj se sorazmernost ugotavlja na podlagi dejanskega stanja posamezne zadeve? Zlasti, ali je omejitev zaradi takega obračuna sorazmerna v okoliščinah, ko</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>zakonodaja ne določa, da bi bilo plačilo davka mogoče odložiti ali davek plačati v obrokih oziroma da bi bilo treba upoštevati morebitno poznejše zmanjšanje vrednosti premoženja skladov po izstopu;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>vendar je bilo v posebnih okoliščinah odmere davka, ki je predmet pritožbe, premoženje prodano, preden je bilo treba plačati davek, in se vrednost zadevnega premoženja med premestitvijo sklada in datumom prodaje ni zmanjšala?</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Pisna stališča glede teh vprašanj so predložili skrbniki štirih skladov, ki jih je ustanovil g. Panayi, Republika Avstrija, Nadzorni organ EFTA, norveška vlada, Združeno kraljestvo ter Komisija. Obravnave, ki je bila <DATE ISO="20161020">20. oktobra 2016</DATE>, so se udeležili skrbniki štirih skladov, ki jih je ustanovil g. Panayi, Nadzorni organ EFTA, Združeno kraljestvo ter Komisija.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V –</HT></NO.P><TXT>Pravna presoja</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT>Dopustnost</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Republika Avstrija navaja, da je peto vprašanje (a) glede upoštevanja poznejšega zmanjšanja vrednosti hipotetično, saj je bil v konkretnem primeru pretežni del sredstev odsvojen in vmesno zmanjšanje vrednosti ni bilo navedeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Za vprašanja, ki jih v predhodno odločanje predloži nacionalno sodišče, v skladu z ustaljeno sodno prakso velja domneva upoštevnosti. To vsekakor velja tedaj, če vprašanja v zvezi z razlago prava Unije postavi v pravnem in dejanskem okviru, ki ga je pristojno opredeliti samo in katerega pravilnosti Sodišče ne preizkuša.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Verder LabTec</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑657/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:331">EU:C:2015:331</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče lahko odločanje o predlogu nacionalnega sodišča zavrne, samo če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora v postopku v glavni stvari. Enako velja, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo pravnih in dejanskih elementov, da bi lahko na zastavljena vprašanja dalo koristne odgovore.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Verder LabTec</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑657/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:331">EU:C:2015:331</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150122">22. januarja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Stanley International Betting in Stanleybet Malta</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑463/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:25">EU:C:2015:25</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Peto vprašanje (a) predložitvenega sodišča se nanaša na sorazmernost ukrepa (obdavčitev v trenutku izstopa), če zakon, ki se uporablja za obdavčitev, ne določa možnosti upoštevanja poznejšega zmanjšanja vrednosti. Presojo sorazmernosti obdavčitve v trenutku odmere davka pa je vsekakor mogoče opraviti v tem trenutku in s tem neodvisno od poznejših okoliščin v okviru izterjave davka. Zato vprašanje predložitvenega sodišča vsaj očitno ni zgolj hipotetično.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT>Vsebinska presoja vprašanj za predhodno odločanje</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Prvo in tretje vprašanje za predhodno odločanje</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>Sklad kot druga pravna oseba</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Prvo in tretje vprašanje za predhodno odločanje, ki ju je treba preučiti skupaj, najprej načenjata težavo, ali se lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>organizacija<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>, kakršna je sklad (ustanovljena po pravu Združenega kraljestva), v obravnavanem primeru sklicuje na temeljne svoboščine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>To je odvisno od tega, ali je sklad <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>druga pravna oseba<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> v smislu člena 54 PDEU. Sodišče glede tega še ni podalo mnenja. Sodišče EFTA pa je pritrdilo uporabi temeljnih svoboščin v primeru sklada, ustanovljenega v Lihtenštajnu, katerega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>udeleženci<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> so bili obdavčeni na Norveškem.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Sodba Sodišča EFTA z dne <DATE ISO="20140709">9. julija 2014</DATE>, Fred. Olsen (E-3/13, E-20/13, EFTA Court Reports 2014, 400).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Pri odgovoru na to vprašanje je treba izhajati iz tega, da se s členom 54 PDEU področje uporabe zadevnih temeljnih svoboščin razširja na druge subjekte, kot pa so fizične osebe. Predvsem se družbe ali podjetja, ustanovljena v skladu z zakonodajo posamezne države članice, ki imajo statutarni sedež, glavno upravo ali glavni kraj poslovanja v Uniji, obravnavajo enako kakor fizične osebe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>S tem kot upravičenci pridejo v poštev tako fizične osebe, ki uporabljajo sklad, kot državljani države članice (izvirno) in tudi sklad. Zadnje pa velja, le če je sklad mogoče šteti za družbo ali podjetje v smislu člena 54, prvi stavek, PDEU.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Družbe ali podjetja v skladu s členom 54, drugi stavek, PDEU pomeni družbe ali podjetja, ustanovljena po civilnem ali gospodarskem pravu, vključno z zadrugami, in druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava. Posebnost sklada je v tem, da je glede na svojo zgradbo namenjen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>le<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> fiduciarnemu upravljanju tujega premoženja v korist tretje osebe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Zgolj pogodbena obveznost upravljanja tujega premoženja (tako imenovano skrbništvo) načeloma še ne utemeljuje družbe ali podjetja, ki ga je treba razlikovati od upravljavca (skrbnika) v smislu člena 54 PDEU. Poleg tega sklad, za katerega gre v obravnavanem primeru, kar so soglasno navedli predložitveno sodišče, Komisija in vlada Norveške, v skladu z nacionalnim pravom nima lastne pravne osebnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>V okviru člena 54 PDEU pa lastna pravna osebnost ni potrebna. V nasprotnem primeru bi lahko vsak nacionalni zakonodajalec s podelitvijo ali odvzemom samostojne pravne osebnosti poljubno razširjal ali zoževal področje uporabe svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev. Tako ali tako je komaj mogoče določiti, kaj naj bi bila razlika med lastno pravno osebnostjo in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>le<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> pravno sposobnostjo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej na primer sodbo BGH z dne <DATE ISO="20010129">29. januarja 2001</DATE>, II ZR 331/00, NJW 2001, 1056, glede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>omejene pravne subjektivitete<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> nemških osebnih družb.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Razlikovanja glede na organizacijske strukture z ali brez pravne osebnosti, ki ga v nekaterih primerih pozna nacionalno pravo, se – drugače kakor je menilo Združeno kraljestvo na obravnavi – ne more prenesti na pravo Unije. Temu ustrezno je Sodišče že družbo, ki v skladu z nacionalnim pravom ni imela pravne osebnosti, označilo za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>pravno osebo zasebnega prava<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090604">4. junija 2009</DATE>, <NAME.CASE>SALIX Grundstücks-Vermietungsgesellschaft</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑102/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:345">EU:C:2009:345</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Poleg tega se člena 54 PDEU in s tem tudi pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>druge pravne osebe<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> ne sme razlagati ozko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Tako tudi sodba Sodišča EFTA z dne <DATE ISO="20140709">9. julija 2014</DATE>, Fred. Olsen (E‑3/13, E‑20/13, EFTA Court Reports 2014, 400).</P></NOTE> Z razširitvijo temeljnih svoboščin na družbe se upošteva predvsem okoliščina, da se odločilni tržni subjekti organizirajo v obliki družb. To služi uresničevanju cilja notranjega trga v členu 26(2) PDEU. Ta namen govori v prid vključitvi organizacijskih oblik, kakršen je sklad. Sicer bi se lahko brez člena 54 PDEU vsaj družbeniki družbe sklicevali na temeljne svoboščine. To pa bi bilo zelo zamudno in bi povzročilo, da bi družba sicer lahko neposredno delovala v pravnem prometu, ne bi pa se mogla sklicevati na temeljne svoboščine, ampak bi to lahko storila le posredno prek družbenikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Člen 54 PDEU naj bi torej zagotavljal, da posamezne osebe lahko svoje interese, zavarovane s temeljnimi svoboščinami, zasledujejo tudi z ustanovitvijo ali nakupom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>druge pravne osebe<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>. To je namenjeno učinkoviti organizaciji gospodarske dejavnosti, s čimer se olajša uresničevanje temeljnih svoboščin: kršitev mora grajati gospodarski subjekt, ki ga to v prvi vrsti zadeva, ne pa osebe, ki delujejo prek družbe ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>druge pravne osebe<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>V nasprotju s stališčem Norveške je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>druge pravne osebe<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> v smislu cilja člena 54 PDEU razlagati avtonomno. Ta ne napotuje na primer le na družbe z lastno pravno osebnostjo, ki bi jo bilo treba presojati v skladu z različnimi nacionalnimi pravnimi redi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Zato pod pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>druge pravne osebe<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>, ki ga pozna pravo Unije, spada vsaka organizacijska enota, s katero člani (to pomeni osebe, ki uporabljajo tvorbo) lahko nastopajo v pravnem prometu. Da pa je organizacijska enota (drugače kakor vsak posamezni član) lahko zadevna, mora biti v določeni meri samostojna, kar ji omogoča, da <HT TYPE="ITALIC">kot taka</HT> nastopa v pravnem prometu. Prav tako mora biti sposobna oblikovati enotno voljo in se s tem razlikovati od oseb, ki jo uporabljajo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Za vprašanje, ali se taki tržni subjekti razlikujejo od oseb, ki jih uporabljajo, pa je treba upoštevati konkretni nacionalni pravni red. Če nacionalno pravo posamezni tvorbi (v obravnavanem primeru skladu) priznava oziroma nalaga samostojne pravice in obveznosti, ta v tem pogledu v pravnem prometu deluje <HT TYPE="ITALIC">kot taka</HT>. To vprašanje je – kakor je navedlo Združeno kraljestvo na obravnavi – predhodno vprašanje, na katero je glede na trenutno stanje prava Unije mogoče odgovoriti le na podlagi veljavnega nacionalnega prava in nanj torej ne more odgovoriti Sodišče v vsakem posameznem primeru.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Prav tako kot pri družbah: glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111129">29. novembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>National Grid Indus</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑371/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:785">EU:C:2011:785</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V obravnavanem primeru pa veliko kaže na to – kakor navajajo tudi tožeča stranka, Komisija in Republika Avstrija – da sklad (pripisovanje prebivališča celoti skrbnikov) in ne le skrbniki kot posamezne osebe, med drugim na podlagi opredelitve v členu 69 TCGA, deluje v pravnem prometu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Nacionalno sodišče mora odločiti, ali ima v obravnavanem primeru sklad ali le skrbniki lastne pravice in obveznosti za delovanje v pravnem prometu. Če sklad deluje kot tak, potem ga je treba tudi šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>drugo pravno osebo<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> v smislu člena 54, drugi stavek, PDEU.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>Svoboda ustanavljanja</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba odločiti, na katere svoboščine se lahko sklicuje sklad oziroma skrbniki, če se nerealizirane skrite rezerve obdavčijo le zato, ker je upravni sedež sklada (oziroma stalno ali običajno prebivališče večine skrbnikov) na podlagi fikcije, ki jo pozna nacionalno pravo, prenesen v drugo državo članico. Stranke tu navajajo prost pretok kapitala, svobodo opravljanja storitev in svobodo ustanavljanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Svoboda ustanavljanja v skladu s členom 43 PES (postal člen 49 PDEU) za državljane ene države članice na ozemlju druge države članice zajema pravico začeti in opravljati dejavnost kot samozaposlena oseba.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040311">11. marca 2004</DATE>, <NAME.CASE>de Lasteyrie du Saillant</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑9/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:138">EU:C:2004:138</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100121">21. januarja 2010</DATE>, <NAME.CASE>SGI</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑311/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:26">EU:C:2010:26</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Čeprav se želi z določbami Pogodbe o svobodi ustanavljanja glede na njihovo besedilo zagotoviti, da so tuji državljani in družbe v državi članici gostiteljici obravnavani enako kot državljani in družbe iz te države, pa te določbe prav tako nasprotujejo temu, da bi matična država članica ovirala svojega državljana ali družbo, ustanovljeno v skladu z njeno zakonodajo, pri ustanavljanju v drugi državi članici.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100121">21. januarja 2010</DATE>, <NAME.CASE>SGI</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑311/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:26">EU:C:2010:26</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051213">13. decembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Marks &amp; Spencer</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑446/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:763">EU:C:2005:763</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>To, da sklad oziroma njegovi skrbniki upravlja tuje premoženje, je samostojna dejavnost. Izpolnjen je tudi pogoj udejstvovanja v gospodarskem življenju, saj za to zadošča aktivno upravljanje premoženja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060914">14. septembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>Centro di Musicologia Walter Stauffer</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑386/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:568">EU:C:2006:568</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Tudi če aktivno upravljanje tujega premoženja v določenih okoliščinah ne spada na področje uporabe zakonodaje o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV),<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960620">20. junija 1996</DATE>, <NAME.CASE>Wellcome Trust</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑155/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:243">EU:C:1996:243</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE> gre kljub temu za samostojno gospodarsko dejavnost. Pri presoji samostojne gospodarske dejavnosti kot pogoja za svobodo ustanavljanja se v nasprotju z navedbami norveške vlade ne uporabijo načela zakonodaje o DDV glede domneve, da gre za davčnega zavezanca. To velja že zato, ker imajo temeljne svoboščine z odpravljanjem ovir na notranjem trgu in zakonodaja o DDV z obdavčenjem končnega potrošnika<?PAGE NO="8"?> različne namene. Čista holdinška družba (tako imenovani finančni holding) se v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19910620">20. junija 1991</DATE>, <NAME.CASE>Polysar Investments Netherlands</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑60/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1991:268">EU:C:1991:268</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001114">14. novembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Floridienne in Berginvest</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑142/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:623">EU:C:2000:623</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010927">27. septembra 2001</DATE>, <NAME.CASE>Cibo Participations</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑16/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:495">EU:C:2001:495</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130530">30. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>X</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑651/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:346">EU:C:2013:346</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> sicer ne šteje za davčnega zavezanca v smislu člena 9 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="347" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 347, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> Kljub temu pa se lahko ob obdavčenju dobička zaradi prenosa sedeža sklicuje na svobodo ustanavljanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060110">10. januarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Cassa di Risparmio di Firenze in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑222/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:8">EU:C:2006:8</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0107">107</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje), glede gospodarske dejavnosti holdinške družbe na področju zakonodaje o pomočeh, ki se v okviru zakonodaje o DDV morebiti ne bi štela za davčnega zavezanca.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Svoboda ustanavljanja pa predpostavlja dejansko opravljanje gospodarske dejavnosti za nedoločen čas prek stalne poslovne enote v državi članici gostiteljici.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060912">12. septembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>Cadbury Schweppes in Cadbury Schweppes Overseas</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑196/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:544">EU:C:2006:544</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> V postopku pred Sodiščem v obravnavanem primeru niso bili podani nobeni indici, ki bi kazali na to, da se dejavnosti sklada ali skrbnikov še naprej omejujejo le na Združeno kraljestvo in da se na Cipru niso opravljale oziroma se ne opravljajo nobene dejavnosti. Zadnje navedeno pa mora preveriti predložitveno sodišče.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120712">12. julija 2012</DATE>, <NAME.CASE>VALE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑378/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:440">EU:C:2012:440</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Če se na Cipru dejansko opravlja gospodarska dejavnost, lahko na tem mestu na koncu ostane odprto vprašanje, ali se lahko uporabi tudi prost pretok kapitala sklada ali skrbnikov, ki jih zadeva obdavčenje, ali morebiti tudi druge temeljne svoboščine. Razjasnitev konkurenčnega razmerja bi na odločitev v zadevi vplivala, le če bi se izkazale povezave s tretjimi državami, tako da bi pridobilo pomen razširjeno področje uporabe prostega pretoka kapitala. V položajih, ki zadevajo izključno Skupnost, kot v obravnavanem postopku, lahko vprašanje razmerja svobode ustanavljanja in prostega pretoka kapitala ter tudi svobode opravljanja storitev ostane odprto, saj so merila za presojo teh temeljnih svoboščin v pretežni meri enaka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Sklepni predlogi generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SGI</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑311/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:545">EU:C:2009:545</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); Sodišče Evropske unije je pritrdilo le svobodi ustanavljanja – sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100121">21. januarja 2010</DATE>, <NAME.CASE>SGI</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑311/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:26">EU:C:2010:26</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>c)</NO.P><TXT>Omejitev svobode ustanavljanja</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Če sklad (ali skrbniki) z upravljanjem premoženja v korist upravičencev na Cipru opravlja gospodarsko dejavnost, potem je treba odgovoriti na vprašanje, ali obdavčitev nerealiziranega dobička (to je obdavčitev skritih rezerv) v povezavi s prenosom sedeža omejuje svobodo ustanavljanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba kot omejitve svobode ustanavljanja obravnavati vse ukrepe, ki prepovedujejo, otežujejo ali zmanjšujejo privlačnost uresničevanja te svoboščine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Verder LabTec</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑657/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:331">EU:C:2015:331</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150416">16. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑591/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:230">EU:C:2015:230</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Sodišče je že večkrat ugotovilo, da tudi obdavčitev skritih rezerv pri prenosu sedeža omejuje svobodo ustanavljanja, če do take obdavčitve nerealiziranega dobička ne pride v primeru znotraj ene države (to je v primeru spremembe sedeža v državi).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040311">11. marca 2004</DATE>, <NAME.CASE>de Lasteyrie du Saillant</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑9/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:138">EU:C:2004:138</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111129">29. novembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>National Grid Indus</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑371/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:785">EU:C:2011:785</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Verder LabTec</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑657/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:331">EU:C:2015:331</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060907">7. septembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>N</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑470/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:525">EU:C:2006:525</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Do omejitve svobode ustanavljanja pri tem pride že z odmero davka, do katere pride, čeprav ni konkretnega, realiziranega dobička. Kajti na podlagi odmere davka davčni zavezanec že dolguje davek in je s tem obremenjen, tudi če davek še ni zapadel v plačilo. Izterjava davka je v tem pogledu le dokončanje omejitve.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>V postopku v glavni stvari je sklad (ali skrbniki), ki želi sedež prenesti iz Združenega kraljestva (oziroma se na podlagi nacionalnega prava ob <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>izstopu<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> večine skrbnikov vzpostavi fikcija takega prenosa), v primerjavi s podobnimi subjekti, katerih dejanski sedež ostane v Združenem kraljestvu, kar zadeva likvidnost, postavljen v slabši položaj. Kajti v skladu z nacionalno ureditvijo, ki je sporna v postopku v glavni stvari, prenos sedeža sklada v drugo državo članico povzroči takojšnjo obdavčitev<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Dejstvo, da v Združenem kraljestvu ta davek zapade v plačilo šele 31. januarja naslednjega leta, v nasprotju z mnenjem Združenega kraljestva ne more voditi do drugačne ocene, saj bi bil ta rok plačila upošteven tudi v primeru obdavčitve realiziranih skritih rezerv (to pomeni v primeru, ki zadeva položaj znotraj ene države), tako da se nelikvidnost ne upošteva le v primeru, ki zadeva tujino.</P></NOTE> nerealiziranega povečanja vrednosti določenega premoženja. Na drugi strani se tako povečanje vrednosti ne obdavči, če do spremembe sedeža sklada pride v Združenem kraljestvu. V tem primeru do obdavčenja pride šele ob realizaciji skritih rezerv. To neenako obravnavanje (takojšnja obdavčitev nerealiziranega povečanja vrednosti ob izstopu) lahko sklad (ali njegove skrbnike) odvrne od tega, da bi sedež prenesel v drugo državo članico. To velja celo tedaj, če sklad razpolaga z dovolj gotovinskega premoženja, da bi davek lahko plačal brez realizacije skritih rezerv.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Na prvo in tretje vprašanje je zato treba odgovoriti, da je svoboda ustanavljanja omejena, če se skladu (ali njegovim skrbnikom) naloži plačilo davka v trenutku prenosa sedeža v drugo državo članico, medtem ko do tega ne pride v primeru spremembe sedeža znotraj države.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Drugo, četrto in peto vprašanje za predhodno odločanje</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>Utemeljitev</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Omejitev svobode ustanavljanja je dopustna, samo če jo upravičujejo nujni razlogi v splošnem interesu. V takem primeru mora biti tudi primerna za zagotavljanje uresničitve zadevnega cilja in ne sme presegati tega, kar je potrebno za dosego tega cilja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111129">29. novembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>National Grid Indus</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑371/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:785">EU:C:2011:785</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060912">12. septembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>Cadbury Schweppes in Cadbury Schweppes Overseas</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑196/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:544">EU:C:2006:544</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051213">13. decembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Marks &amp; Spencer</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑446/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:763">EU:C:2005:763</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Sodišče je že večkrat odločilo, da država članica – v skladu z načelom davčne teritorialnosti, povezanim s časovnim dejavnikom, namreč davčnim rezidentstvom davčnega zavezanca na nacionalnem ozemlju v obdobju, ko je nastal nerealizirani kapitalski dobiček – lahko obdavči navedeni dobiček, ko se navedeni davčni zavezanec preseli v tujino.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140123">23. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>DMC</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑164/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:20">EU:C:2014:20</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111129">29. novembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>National Grid Indus</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑371/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:785">EU:C:2011:785</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Verder LabTec</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑657/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:331">EU:C:2015:331</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060907">7. septembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>N</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑470/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:525">EU:C:2006:525</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Namen takega ukrepa je namreč preprečiti položaje, ki bi lahko posegali v pravico matične države članice, da izvršuje svojo davčno pristojnost v zvezi z dejavnostmi, ki se opravljajo na njenem ozemlju, in je torej lahko utemeljen z razlogi, povezanimi z ohranitvijo porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051213">13. decembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Marks &amp; Spencer</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑446/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:763">EU:C:2005:763</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111129">29. novembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>National Grid Indus</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑371/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:785">EU:C:2011:785</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Verder LabTec</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑657/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:331">EU:C:2015:331</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100121">21. januarja 2010</DATE>, <NAME.CASE>SGI</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑311/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:26">EU:C:2010:26</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Pogoj pa je, da izstop dejansko ogroža davčno pristojnost izstopne države. To vsekakor velja tedaj, kadar davčna pristojnost preneha.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Tako izrecno v sodbah z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Verder LabTec</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑657/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:331">EU:C:2015:331</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130425">25. aprila 2013</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Španija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑64/11</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:264">EU:C:2013:264</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140123">23. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>DMC</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑164/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:20">EU:C:2014:20</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Tožeče stranke pa dvomijo, da je pravica Združenega kraljestva glede obdavčitve prenehala, saj v skladu z nacionalnim pravom do obdavčitve še pride, če upravičenci še prebivajo v državi in sklad (oziroma skrbniki) v njihovo korist opravi izplačila.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Posebnost te še obstoječe davčne pristojnosti Združenega kraljestva po prenosu sedeža sklada pa je v tem, da je odvisna izključno od odločitev sklada in/ali upravičencev. Na to sta na obravnavi opozorila tudi Komisija in Združeno kraljestvo. Če sklad ne opravi izplačil v korist upravičencev, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, ali pa se upravičenci, kot v obravnavanem primeru, izselijo iz Združenega kraljestva, njegova še obstoječa davčna pristojnost nima nobenega učinka. S tem država članica ne more več vplivati na to, ali bo še izvršila svojo pravico glede obdavčitve. Ta položaj je primerljiv s tistim, pri katerem na podlagi prenosa sedeža sploh ne obstaja več avtonomna pravice države članice glede obdavčitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Na prvi del drugega vprašanja in na četrto vprašanje predložitvenega sodišča je torej treba odgovoriti, da je izstopna obdavčitev, kakršna je obravnavana, načelno dopustna zaradi ohranitve porazdelitve davčne pristojnosti, čeprav bi morda še lahko prišlo do delne obdavčitve, na kar pa država članica ne more več vplivati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Vendar pa lahko dejstvo, da bi morda še lahko prišlo do obdavčitve, vpliva na sorazmernost obdavčitve. V tem pogledu namreč obstaja tveganje dvojnega obdavčevanja le od izstopne države. Nerealizirano povečanje vrednosti se v celoti obdavči že pri izstopu in nadaljnje povečanje vrednosti se lahko obdavči ob izplačilu upravičencem. To naj bi veljalo, čeprav naj bi poslej dejansko – izstopna obdavčitev je utemeljena s porazdelitvijo davčne pristojnosti – država priselitve imela dostop do tega povečanja vrednosti. V primeru dostopa do upravičencev bi bilo tu potem treba verjetno upoštevati izstopno obdavčitev. To vprašanje pa se v obravnavanem primeru ne postavlja, saj so bile skrite rezerve že realizirane in upravičenci ne prebivajo več v Združenem kraljestvu.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>Sorazmernost</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Peto vprašanje predložitvenega sodišča se nanaša na to, kako je treba v konkretnem primeru presojati sorazmernost obravnavane izstopne obdavčitve. Na eni strani gre za nemožnost odloga davčnega dolga (točka (i) petega vprašanja (a)), na drugi strani pa za dejstvo, da so bile skrite rezerve brez zmanjšanja vrednosti realizirane po odmeri, vendar še pred zapadlostjo davčnega dolga v plačilo (točka (ii) petega vprašanja (b)). Poleg tega gre za neupoštevanje morebitnega poznejšega zmanjšanja vrednosti (točka (iii) petega vprašanja (a)) v okviru izstopne obdavčitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Davčna uprava Združenega kraljestva se pri tem predvsem sklicuje na posebno okoliščino, da je davčni zavezanec vrednost sredstev s prodajo dejansko realiziral še pred zapadlostjo davčnega dolga v plačilo. Ker naj bi iz tega izhajajoči dobiček zadoščal za plačilo prej nastalega davčnega dolga na podlagi fikcije realizacije, naj bi bila izstopna obdavčitev v konkretnem primeru sorazmerna.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P>i)</NO.P><TXT>Nemožnost odloga</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Sodišče je že večkrat odločilo, da je treba davčnemu zavezancu ob preselitvi dati možnost izbire med takojšnjim plačilom davka na eni strani in poznejšim plačilom navedenega davka, h kateremu se prištejejo obresti v skladu z veljavno nacionalno ureditvijo, na drugi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Verder LabTec</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑657/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:331">EU:C:2015:331</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111129">29. novembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>National Grid Indus</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑371/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:785">EU:C:2011:785</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednja ter točki 58 in 62), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150416">16. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑591/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:230">EU:C:2015:230</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in navedena sodna praksa.</P></NOTE> Sodišče je pri tem štelo, da je postopno pobiranje davka na skrite rezerve v petih letnih obrokih namesto takojšnjega pobiranja sorazmerno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140123">23. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>DMC</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑164/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:20">EU:C:2014:20</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Verder LabTec</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑657/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:331">EU:C:2015:331</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Nacionalna zakonodaja Združenega kraljestva pa ne vsebuje nobene določbe o odlogu. Zato je davčni dolg glede nerealiziranih skritih rezerv nastal takoj. To v skladu s sodno prakso Sodišča ni sorazmerno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="11"?><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P>ii)</NO.P><TXT>Realizacija skritih rezerv po odmeri davka vendar pred zapadlostjo v plačilo</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Tudi če bi bilo treba izhajati, kakor meni davčna uprava Združenega kraljestva, iz okoliščine uspešne realizacije skritih rezerv – z vidika države obdavčitve bolj naključne – po odmeri davka in pred zapadlostjo davčnega dolga v plačilo, obdavčenje v trenutku izstopa kljub temu ni sorazmerno. Tudi v tem primeru obstaja neenako obravnavanje v razmerju do primera, ki zadeva položaj znotraj ene države. V primeru realizacije brez izstopa bi namreč enak davek zapadel v plačilo pozneje (računano od realizacije: v obravnavanem primeru točno eno leto pozneje).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Poleg tega presoja sorazmernosti oblastnega ravnanja, v obravnavanem primeru odmere davka in zapadlosti davčnega dolga v plačilo, ne sme biti odvisna od odločitve zadevne osebe – v pravice katere se je ravno poseglo. V nasprotnem primeru bi lahko le davčni zavezanec, ki noče plačati zapadlega davka in ki zato ne odsvoji sredstev, ki vključujejo skrite rezerve, zatrjeval nesorazmernost omejitve svobode ustanavljanja. Zadevna oseba, ki bi upoštevala zahtevo države glede plačila in bi za to realizirala skrite rezerve, pa na drugi strani ne bi imela na voljo ugovora nesorazmerne omejitve njenih temeljih svoboščin.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Obdavčitev v obravnavanem primeru torej kljub realizaciji skritih rezerv pred zapadlostjo davka v plačilo ni sorazmerna, ker v trenutku odmere davka ni bilo možnosti odloga. Za tako možnost odloga ni nujno, da znaša v sodni praksi Sodišča<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140123">23. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>DMC</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑164/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:20">EU:C:2014:20</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Verder LabTec</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑657/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:331">EU:C:2015:331</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> navedenih pet let.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>V zvezi s tem glej tudi člen 5(2) Direktive (EU) 2016/1164 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="193" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2016">UL 2016, L 193, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> Zakonodajalec Združenega kraljestva bi namreč lahko to možnost odloga vezal tudi na realizacijo skritih rezerv pred iztekom tega roka (tako tudi člen 5(4) Direktive (EU) 2016/1164<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="193" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2016">UL 2016, L 193, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Na peto vprašanje (b) predložitvenega sodišča je zato treba odgovoriti, da je treba sorazmernost ukrepa presojati na podlagi konkretnega primera v trenutku nastanka davka zaradi izstopa. Do tega pride ne glede na to, ali so bila zadevna sredstva odsvojena še pred zapadlostjo in brez zmanjšanja vrednosti, če bi davčni dolg, če ne bi prišlo do izstopa, zapadel pozneje, možnost odloga pa ne obstaja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče mora preučiti, ali nesorazmernost ureditve morda pride v poštev s tako razlago pravice do odloga v okviru nacionalne zakonodaje o davčnem postopku, ki je v skladu s pravom Unije. Kot je na obravnavi navedla tožeča stranka v postopku v glavni stvari, očitno tudi v Združenem kraljestvu obstajajo ustrezne možnosti odločanja po prostem preudarku.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P>iii)</NO.P><TXT>Neupoštevanje poznejšega zmanjšanja vrednosti</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>V skladu z načelom teritorialnosti, ki je merilo za porazdelitev davčne pristojnosti, se za izračun davčne osnove upoštevajo dobički in izgube, ki izvirajo iz dejavnosti v tej državi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070215">15. februarja 2007</DATE>, <NAME.CASE>Centro Equestre</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑345/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:1425">EU:C:2007:1425</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051213">13. decembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Marks &amp; Spencer</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑446/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:763">EU:C:2005:763</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970515">15. maja 1997</DATE>, <NAME.CASE>Futura</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑250/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:2471">EU:C:1997:2471</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Upoštevanje tako dobičkov kot tudi izgub v tej državi poleg tega ustreza načelu sorazmernosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111129">29. novembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>National Grid Indus</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑371/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:785">EU:C:2011:785</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednja ter točki 58 in 62).</P></NOTE> Upoštevati je treba še administrativne težave ugotavljanja tako povečanja vrednosti kot tudi izgub, če premoženje ni na lastnem ozemlju in tudi zadevna oseba tam ne prebiva. To v bistvu izključuje, da je treba nujno upoštevati poznejše zmanjšanje vrednosti v okviru obdavčitve zaradi tega, ker odpade pravica do obdavčenja (izstopna obdavčitev). Tudi Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne <DATE ISO="20160712">12. julija 2016</DATE> o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="193" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2016">UL 2016, L 193, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> ki pa je v obravnavanem primeru še ni mogoče uporabiti, ne določa take obveznosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Utemeljitev uravnotežene porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami na koncu namreč temelji na tem, da se povečanja in zmanjšanja vrednosti, nastala do določenega ključnega dneva, razvrstijo na podlagi ozemeljske bližine. V tem primeru pa se tudi poznejša povečanja in zmanjšanja vrednosti načeloma ne upoštevajo v izstopni državi, ampak le v državi ustanovitve (to pomeni v državi priselitve).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Sodišče je to izhodišče – neobstoj obveznosti upoštevanja zmanjšanja vrednosti – večkrat potrdilo v svojih novejših sodbah v zvezi z izstopno obdavčitvijo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Verder LabTec</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑657/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:331">EU:C:2015:331</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111129">29. novembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>National Grid Indus</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑371/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:785">EU:C:2011:785</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE> Edina izjema je bila sodba glede izstopne obdavčitve fizične osebe glede njenega zasebnega premoženja (v obliki znatne udeležbe). Tu je bila poudarjena nujnost upoštevanja morebitnega poznejšega zmanjšanja vrednosti po odselitvi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060907">7. septembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>N</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑470/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:525">EU:C:2006:525</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE> Sodišče v poznejši sodni praksi v zvezi z izstopno obdavčitvijo gospodarsko dejavnih pravnih subjektov in njihovih obratnih sredstev<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Verder LabTec</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑657/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:331">EU:C:2015:331</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111129">29. novembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>National Grid Indus</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑371/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:785">EU:C:2011:785</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140123">23. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>DMC</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑164/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:20">EU:C:2014:20</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE> ni več izhajalo iz tega izhodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Tudi če je novejša sodna praksa zadevala predvsem organizacijske enote s pravno sposobnostjo, pa razlikovanje po pravni obliki davčnega zavezanca ne more biti prepričljivo. To se zlasti jasno kaže v obravnavanem primeru, v katerem se glede na nacionalno zakonodajo sklad šteje za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>drugo pravno osebo<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> ali pa za večino fizičnih oseb. Sodišče pa na koncu ni toliko razlikovalo med upoštevanjem zmanjšanja vrednosti pri fizičnih in pravnih osebah, ampak bolj med upoštevanjem zmanjšanja vrednosti zasebnega premoženja in obratnih sredstev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Na to kažejo ugotovitve Sodišča v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111129">29. novembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>National Grid Indus</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑371/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:785">EU:C:2011:785</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Če sklad opravlja gospodarsko dejavnost, pa gre pri obdavčitvi premoženja za obratna sredstva. Zato ni treba odločiti, ali je treba vztrajati pri ugotovitvah glede upoštevanja zmanjšanja vrednosti iz sodbe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>N<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060907">7. septembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>N</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑470/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:525">EU:C:2006:525</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Le če bi se prišlo do sklepa, da je dejavnost sklada pasivno upravljanje premoženja in s tem ni gospodarska dejavnost, bi bilo treba sprejeti ustrezno odločitev. V tem primeru bi bilo treba upoštevati, da za tu upoštevno utemeljitev ohranitve porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami ni pomembno, ali je zadevno premoženje zasebno premoženje ali pa gre za obratna sredstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Na peto vprašanje (a) je zato treba odgovoriti, da načelo sorazmernosti izstopne države v obravnavanem primeru ne zavezuje, da upošteva poznejše zmanjšanje vrednosti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI –</HT></NO.P><TXT>Predlog</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Sodišču zato predlagam, naj na vprašanja, ki jih je v predhodno odločanje predložilo First-tier Tribunal (Tax Chamber) (Združeno kraljestvo), odgovori tako:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Na prvo in tretje vprašanje je treba odgovoriti, da se sklad lahko sklicuje na temeljne svoboščine na podlagi člena 54 PDEU, tudi če v skladu z nacionalnim pravom nima lastne pravne osebnosti. Pogoj je, da sklad lahko deluje v gospodarskem prometu in da ima v tem pogledu na podlagi nacionalnega pravnega reda lastne pravice in obveznosti. Obdavčitev nerealiziranega dobička sklada (ali skrbnikov) na podlagi fikcije prenosa sedeža v drugo državo članico, ki jo vzpostavlja nacionalna zakonodaja, omejuje svobodo ustanavljanja.</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="13"?><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Na drugo in četrto vprašanje je treba odgovoriti tako, da je omejitev svobode ustanavljanja načeloma mogoče utemeljiti z ohranitvijo porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami. To velja tudi tedaj, če izstopna država sicer obdrži določeno možnost obdavčitve, vendar pa ta ni več avtonomno v rokah države članice, ampak je v bistvenem odvisna od odločitev davčnega zavezanca.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Na drugo in peto vprašanje je treba odgovoriti, da je treba sorazmernost obdavčitve nerealiziranega dobička presojati na podlagi konkretnega primera v trenutku odmere davka. Obdavčitev ni sorazmerna, če, kot v obravnavanem primeru, ne obstaja možnost odloga in bi brez izstopa do zapadlosti davčnega dolga v plačilo prišlo pozneje. To velja ne glede na to, ali so bila zadevna sredstva odsvojena še pred zapadlostjo in brez zmanjšanja vrednosti. Načelo sorazmernosti izstopni državi ne nalaga, da mora upoštevati poznejše zmanjšanje vrednosti obratnih sredstev.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>