<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-07-202507C103202308080-00-TRA-DOC-SL-ARRET-C-0808-23-202506425-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="18/09/2025 15:00:12" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="jASaDaB1IiuSDvFqlcyQkjFXGHKsm05exVKymLVsv//C4C6UO/Wp707/mwKy7y9kJPnvetpJdX/109d8XJorD7rrlLEEzQz+IMCFok0Pkn6NAsG9d+8HRJ0E5NoW6+UfytpQagw7YO9PdLv08CyCcen46sEQsghRh6/m880b2uY=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="msko" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0808" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2023" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="msko" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 18-06-25 15:02:08" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="c8cd65b84c844fe7b63e0a337a0bc1ee" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0808" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sodba z dne 3. 7. 2025 – Zadeva C‑808/23</div>
      <div id="rId21" style="default">Högkullen</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SODIŠČA (prvi senat)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 3. julija 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Obdavčenje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 72 – Tržna vrednost – Člen 80 – Ponovna določitev davčne osnove – Matična družba, ki za svoje odvisne družbe opravlja storitve v okviru njihovega aktivnega upravljanja – Določitev tržne vrednosti“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi C‑808/23,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče, Švedska) z odločbo z dne 21. decembra 2023, ki je na Sodišče prispela 27. decembra 2023, v postopku
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-6" title="page-1">
      Högkullen AB
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-7" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-8" title="page-1">
      Skatteverket,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-9" title="page-1">
      SODIŠČE (prvi senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-1">
      v sestavi F. Biltgen, predsednik senata, T. von Danwitz, podpredsednik Sodišča v funkciji sodnika prvega senata, A. Kumin (poročevalec), sodnik, I. Ziemele, sodnica, in S. Gervasoni, sodnik,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      generalna pravobranilka: J. Kokott,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-12" title="page-1">
      sodni tajnik: A. Calot Escobar,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-13" title="page-1">
      na podlagi pisnega postopka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-1">
      ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za Högkullen AB M. Hedin in J. van der Gronden, </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za Skatteverket A. Möller, rättslig expert,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za Evropsko komisijo M. Björkland in P. Carlin, agenta,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-1">
      po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 6. marca 2025
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-20" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 72 in 80 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva o DDV).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Högkullen AB in Skatteverket (davčna uprava, Švedska) (v nadaljevanju: davčna uprava) v zvezi z določitvijo tržne vrednosti storitev, ki jih je družba Högkullen leta 2016 opravila za svoje odvisne družbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1(2) Direktive o DDV določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-26" title="page-1">
      „Načelo skupnega sistema [davka na dodano vrednost (DDV)] zajema uporabo splošnega davka na potrošnjo blaga in storitev, ki je povsem sorazmeren s ceno blaga in storitev, ne glede na število transakcij, ki so se v proizvodnem ali distribucijskem procesu opravile pred fazo, v kateri se davek obračuna.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-27" title="page-1">
      Pri vsaki transakciji se DDV, izračunan na ceno blaga ali storitev po stopnji, ki je predpisana za to blago ali za te storitve, obračuna po odbitku zneska DDV, ki je neposredno vključen v razne stroškovne komponente.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-28" title="page-1">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 72 te direktive določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-30" title="page-1">
      „Za namene te direktive pomeni ,tržna vrednost‘ celoten znesek, ki bi ga pridobitelj ali prejemnik v prodajni fazi pridobitve zadevnega blaga ali opravljene storitve in pod pogoji lojalne konkurence, moral plačati neodvisnemu dobavitelju ali ponudniku na ozemlju države članice, v kateri je transakcija obdavčljiva, da bi si v tem trenutku zagotovil zadevno blago ali storitve.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-31" title="page-2">
      Če ni mogoče ugotoviti primerljive dobave blaga ali opravljanja storitev, pomeni ,tržna vrednost‘ naslednje:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-32" title="page-2">
      (1) v zvezi z blagom znesek, ki ni manjši od nabavne cene blaga ali podobnega blaga ali – če ni nabavne cene – od lastne cene, ki se določi v trenutku dobave;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-33" title="page-2">
      (2) v zvezi s storitvami pomeni znesek, ki ni manjši od celotnih stroškov, ki jih mora davčni zavezanec plačati za opravljene storitve.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 73 navedene direktive določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-35" title="page-2">
      „Pri dobavah blaga in opravljanju storitev, razen tistih iz členov 74 do 77, davčna osnova zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 80(1) iste direktive določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-37" title="page-2">
      „Da se prepreči davčna utaja ali izogibanje plačilu davka, lahko države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je glede dobave blaga ali opravljanja storitev, v primerih, ko med dobavitelji ali ponudniki in prejemniki obstajajo družinske ali druge tesne osebne vezi, upravne, lastniške, članske, finančne ali pravne vezi, kakor jih opredeljuje država članica, davčna osnova enaka tržni vrednosti, to lahko storijo v naslednjih primerih:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-38" title="page-2">
      (a) ko je plačilo nižje od tržne vrednosti in naročnik dobave nima pravice do popolnega odbitka DDV po členih 167 do 171 in 173 do 177;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-39" title="page-2">
      […].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Švedsko pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za spor o glavni stvari se ratione temporis uporabljajo določbe Mervärdesskattelagen (1994:200) (zakon o DDV (1994:200)). Členi 72, 73 in 80 Direktive o DDV so bili v švedsko pravo preneseni s poglavjem 1, člen 9, prvi odstavek, in s poglavjem 7, členi 2, 3 in 3a, tega zakona.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Högkullen je matična družba skupine za upravljanje nepremičnin in aktivno sodeluje pri upravljanju svojih odvisnih družb. Iz tega naslova je leta 2016 zanje opravljala storitve upravljanja podjetij, finančne storitve, storitve upravljanja nepremičnin, investicijske storitve, storitve informacijske tehnologije in storitve upravljanja kadrov v skupnem znesku približno 2,3 milijona švedskih kron (SEK) (okrog 204.200 EUR), za katere je bil obračunan DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To plačilo je bilo določeno z uporabo tako imenovane metode „dodatka na stroške“ in sestavljeno je bilo iz zneska, ki ustreza stroškom nakupa in opravljanja storitev družbe Högkullen, ter iz stopnje dobička. Ta družba je v zvezi s tem uporabila razdelitveni ključ, na podlagi katerega se določen delež njenih stroškov vodenja podjetij in stroškov za prostore, telefone, informacijsko tehnologijo, reprezentanco in potovanja pripiše storitvam, ki jih zagotavlja odvisnim družbam. Menila pa je, da stroški „delničarja“, kot so stroški priprave letnih računovodskih izkazov, revizije in skupščine delničarjev ter stroški zbiranja kapitala, nikakor niso povezani z opravljenimi storitvami. Ti stroški so bili torej izključeni iz izračuna navedenega plačila, prav tako pa tudi stroški, povezani s predvideno novo izdajo delnic in kotacijo na borzi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Skupni stroški, ki jih je imela družba Högkullen v letu 2016, so znašali približno 28 milijonov SEK (okrog 2.484.000 EUR). Približno polovica tega zneska se je nanašala na stroške, ki so predmet DDV, preostanek pa na stroške, ki so oproščeni DDV, in druge stroške, ki niso predmet DDV, kot so stroški plač. Ta družba je odbila celotni vstopni DDV v zvezi s stroški, ki jih je imela in za katere ji je bil zaračunan DDV, kar je vključevalo tudi DDV v zvezi s stroški „delničarja“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Davčna uprava je menila, da so bile storitve, ki jih je družba Högkullen opravila za svoje odvisne družbe, zaračunane po ceni, nižji od tržne vrednosti. Ker po navedbah te uprave na trgu ni bilo na voljo primerljivih storitev, je davčno osnovo določila v višini zneska, ki je ustrezal vsem stroškom, ki jih je imela ta družba za leto 2016.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Potem ko je Kammarrätten i Göteborg (višje upravno sodišče v Göteborgu, Švedska) s sodbo z dne 3. marca 2021 na drugi stopnji potrdilo odločbo davčne uprave o ponovni določitvi davčne osnove družbe Högkullen, je ta zoper to sodbo vložila pritožbo pri Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče, Švedska), ki je predložitveno sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče opozarja, da je v skladu s členom 80(1)(a) Direktive o DDV mogoče sprejeti ukrepe za zagotovitev, da davčna osnova ustreza tržni vrednosti v primeru, ko med udeleženimi davčnimi zavezanci obstajajo upravne vezi, ko je plačilo nižje od tržne vrednosti in ko naročnik storitve nima pravice do popolnega odbitka DDV. Medtem ko naj bi bila prvi in tretji od teh pogojev v obravnavanem primeru izpolnjena, naj bi obstajali dvomi o tem, kaj je treba razumeti s pojmom „tržna vrednost“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako naj bi imeli stranki v postopku pred tem sodiščem različen pogled na to, ali je za določitev tržne vrednosti storitev, ki jih matična družba zagotavlja svojim odvisnim družbam, mogoče uporabiti člen 72, prvi odstavek, Direktive o DDV. Iz te določbe naj bi med drugim izhajalo, da se pojem „tržna vrednost“ nanaša na celoten znesek, ki bi ga moral prejemnik pod pogoji lojalne konkurence plačati neodvisnemu ponudniku, da bi si zagotovil zadevne storitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem družba Högkullen meni, da je treba različne storitve, ki jih matična družba opravlja za svoje odvisne družbe, presojati posamično in da je na trgu mogoče pridobiti primerljive storitve. Davčna uprava pa, nasprotno, trdi, da je aktivno upravljanje, ki ga matična družba izvaja nad odvisnimi družbami, enotna in koherentna storitev brez ekvivalenta med neodvisnimi udeleženci na trgu. Ker naj bi šlo za storitve skupine, ki jo sestavljajo matična družba in njene odvisne družbe, naj njihove tržne vrednosti ne bi bilo mogoče določiti v skladu z določbami člena 72, prvi odstavek, Direktive o DDV, temveč naj bi jo bilo treba ugotoviti na podlagi določb drugega odstavka tega člena 72.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju predložitvenega sodišča mora Sodišče pojasniti, ali je mogoče šteti, kot je to storila davčna uprava, da na trgu ni storitev, ki bi bile primerljive z vrsto zadevnih storitev, in da je torej skladno s členoma 72 in 80 Direktive o DDV, če se v tem primeru tržna vrednost vedno določi na podlagi alternativnega pravila iz člena 72, drugi odstavek, te direktive.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tudi v zvezi s tem členom 72, drugi odstavek, naj bi se pogledi strank v sporu, o katerem odloča to sodišče, razlikovali. V skladu s to določbo tržna vrednost pomeni znesek, ki ni manjši od celotnih stroškov, ki jih mora davčni zavezanec plačati za opravljene storitve. Po mnenju družbe Högkullen metoda dodatka na stroške, ki jo je uporabila za izračun zadevnega plačila, vodi do tega, da je to plačilo vsaj enako stroškom, ki jih je imela pri opravljanju storitev. Davčna uprava pa meni, da so vsi stroški matične družbe stroški opravljanja storitev za odvisne družbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče želi torej izvedeti, ali je v skladu s členoma 72 in 80 Direktive o DDV, če se – v primeru, ko je edina dejavnost matične družbe aktivno upravljanje svojih odvisnih družb in je ta družba odbila celotni vstopni DDV, ki se nanaša na njene stroške – vsi stroški navedene matične družbe, vključno s stroški delničarja, štejejo za stroške, ki jih ima ta družba pri opravljanju storitev za svoje odvisne družbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-55" title="page-4">
      „1. Ali je pri uporabi nacionalnih določb o prevrednotenju davčne osnove s členoma 72 in 80 Direktive o DDV združljivo to, da se v primeru matične družbe, ki svojim odvisnim družbam zagotavlja storitve, kot izhajajo iz obravnavane zadeve, take storitve vedno štejejo za edinstvene storitve, katerih tržne vrednosti ni mogoče določiti na podlagi primerjave, kot je določena v [členu 72, prvi odstavek, te direktive]?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-56" title="page-5">
      2.  Ali je pri uporabi nacionalnih določb o prevrednotenju davčne osnove s členoma 72 in 80 Direktive o DDV združljivo to, da se v primeru, ko je edina dejavnost matične družbe aktivno upravljanje odvisnih družb in matična družba odbije celoten vstopni DDV, plačan za njene pridobitve, šteje, da stroške družbe pri zagotavljanju storitev odvisnim družbam sestavljajo celotni izdatki matične družbe, vključno s stroški zbiranja kapitala in stroški, povezanimi z delničarji?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanji za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvo vprašanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče želi s prvim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člena 72 in 80 Direktive o DDV razlagati tako, da nasprotujeta temu, da davčna uprava storitve, ki jih matična družba opravlja za svoje odvisne družbe v okviru njihovega aktivnega upravljanja, v vseh primerih šteje za enotno storitev, kar izključuje možnost, da bi bilo tržno vrednost teh storitev mogoče določiti z metodo primerjave iz člena 72, prvi odstavek, te direktive.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za odgovor na to vprašanje je treba opozoriti, da splošno pravilo iz člena 73 Direktive o DDV določa, da pri dobavah blaga in opravljanju storitev, razen tistih iz členov od 74 do 77 te direktive, davčna osnova zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav. Gre torej za plačilo, ki je bilo določeno med strankama in ga je davčni zavezanec dejansko prejel, in ne za vrednost, ocenjeno po objektivnih merilih, kot je tržna vrednost ali referenčna vrednost, ki jo je določila davčna uprava (glej v tem smislu sodbi z dne 7. novembra 2013, Tulică in Plavoşin, C‑249/12 in C‑250/12, EU:C:2013:722, točka 33, in z dne 25. novembra 2021, Amper Metal, C‑334/20, EU:C:2021:961, točka 28).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Da se prepreči davčna utaja in izogibanje plačilu davka, člen 80(1)(a) Direktive o DDV uvaja izjemo od splošnega pravila iz njenega člena 73 (glej v tem smislu sodbo z dne 25. novembra 2021, Amper Metal, C‑334/20, EU:C:2021:961, točka 29), ker omogoča, da se šteje, da je davčna osnova tržna vrednost transakcije, prvič, če je ta transakcija dobava blaga ali opravljanje storitev prejemnikom, s katerimi obstajajo družinske ali druge tesne osebne vezi, upravne, lastniške, članske, finančne ali pravne vezi, drugič, če je plačilo nižje od tržne vrednosti in, tretjič, če naročnik dobave ali storitve nima pravice do popolnega odbitka DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi glede storitev, ki jih je družba Högkullen opravila za svoje odvisne družbe, ni sporno, da sta prvi in tretji pogoj za uporabo člena 80(1)(a) Direktive o DDV iz prejšnje točke izpolnjena. Obstajajo pa dvomi o uporabi drugega pogoja, ki se nanaša na „tržno vrednost“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta pojem je v členu 72, prvi odstavek, Direktive o DDV opredeljen kot „celoten znesek, ki bi ga pridobitelj ali prejemnik v prodajni fazi pridobitve zadevnega blaga ali opravljene storitve in pod pogoji lojalne konkurence moral plačati neodvisnemu dobavitelju ali ponudniku na ozemlju države članice, v kateri je transakcija obdavčljiva, da bi si v tem trenutku zagotovil zadevno blago ali storitve.“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Davčna uprava pa trdi, da v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, načeloma ni mogoče določiti tržne vrednosti v skladu s tem členom 72, prvi odstavek, ker je aktivno upravljanje, ki ga matična družba izvaja nad odvisnimi družbami, enotna in koherentna storitev brez ekvivalenta med neodvisnimi udeleženci na trgu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso, kadar transakcija obsega skupek elementov in dejanj, upoštevati vse okoliščine, v katerih se opravi zadevna transakcija, da bi se ugotovilo, ali ta transakcija za namene DDV zajema dve ali več ločenih transakcij ali pa gre za enotno transakcijo (sodbi z dne 18. aprila 2024, Companhia União de Crédito Popular, C‑89/23, EU:C:2024:333, točka 34, in z dne 17. oktobra 2024, Digital Charging Solutions, C‑60/23, EU:C:2024:896, točka 46 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, čeprav iz člena 1(2), drugi pododstavek, Direktive o DDV izhaja, da je treba vsako transakcijo za namene DDV običajno obravnavati kot ločeno in samostojno, se transakcija, ki z gospodarskega vidika obsega eno samo storitev, ne sme umetno razdeliti, da se ne bi izkrivilo delovanje sistema DDV. Za enotno storitev gre, kadar je več elementov ali dejanj, ki jih davčni zavezanec opravi za stranko, tako tesno povezanih, da objektivno sestavljajo eno samo nedeljivo gospodarsko storitev, katere razdelitev bi bila umetna (sodbi z dne 18. aprila 2024, Companhia União de Crédito Popular, C‑89/23, EU:C:2024:333, točka 35, in z dne 17. oktobra 2024, Digital Charging Solutions, C‑60/23, EU:C:2024:896, točka 47 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba v nekaterih okoliščinah več formalno ločenih storitev, ki bi lahko bile opravljene vsaka posebej in bi bile zato vsaka posebej predmet obdavčitve ali oprostitve, obravnavati kot enotno transakcijo, kadar te storitve niso samostojne (sodbi z dne 18. aprila 2024, Companhia União de Crédito Popular, C‑89/23, EU:C:2024:333, točka 36, in z dne 17. oktobra 2024, Digital Charging Solutions, C‑60/23, EU:C:2024:896, točka 48 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je zlasti, kadar je treba enega ali več elementov šteti za glavno storitev, medtem ko je treba druge elemente obravnavati kot eno ali več pomožnih storitev, ki se z davčnega vidika obravnavajo enako kot glavna storitev. V zvezi s tem je merilo, ki ga je treba upoštevati, neobstoj samostojnega namena storitve z vidika povprečnega potrošnika. Tako je treba storitev šteti za pomožno storitev glede na glavno storitev, kadar za stranke nima samostojnega namena, temveč pomeni sredstvo, da lahko glavno storitev ponudnika uporabljajo pod najboljšimi pogoji (sodbi z dne 18. aprila 2024, Companhia União de Crédito Popular, C‑89/23, EU:C:2024:333, točka 37, in z dne 17. oktobra 2024, Digital Charging Solutions, C‑60/23, EU:C:2024:896, točka 48 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem okviru dejstvo, da je bila zaračunana enotna cena ali da so pogodbeno določene ločene cene, ni odločilno pri ugotavljanju, ali je treba šteti, da gre za več ločenih in neodvisnih transakcij ali za enotno transakcijo (glej v tem smislu sodbi z dne 25. februarja 1999, CPP, C‑349/96, EU:C:1999:93, točka 31, in z dne 2. decembra 2010, Everything Everywhere, C‑276/09, EU:C:2010:730, točka 29 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru je pri storitvah, ki jih je družba Högkullen opravljala za svoje odvisne družbe, šlo natančneje za storitve upravljanja podjetij, finančne storitve, storitve upravljanja nepremičnin, investicijske storitve ter storitve informacijske tehnologije in upravljanja kadrov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na sodno prakso, navedeno v točkah od 26 do 30 te sodbe, pa ni mogoče šteti, da so take storitve načeloma tako tesno povezane, da bi objektivno sestavljale eno samo nedeljivo gospodarsko storitev in torej enotno storitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je namreč generalna pravobranilka navedla v točkah 43 in 44 sklepnih predlogov, se na eni strani zdi, da imajo navedene storitve, tudi če se opravljajo skupaj, lastno in opredeljivo naravo. Po drugi strani dejstvo, da vsaka odvisna družba družbi Högkullen plača skupno ceno za vse storitve, ki jih je družba Högkullen opravila zanjo, ne more biti odločilno na področju storitev znotraj skupine, saj bi v nasprotnem primeru skupina sama lahko vplivala na opredelitev teh storitev za namene DDV glede na dogovorjeni način plačila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju navedenih preudarkov je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člena 72 in 80 Direktive o DDV razlagati tako, da nasprotujeta temu, da davčna uprava storitve, ki jih matična družba opravlja za svoje odvisne družbe v okviru njihovega aktivnega upravljanja, v vseh primerih šteje za enotno storitev, kar izključuje možnost, da bi bilo tržno vrednost teh storitev mogoče določiti z metodo primerjave iz člena 72, prvi odstavek, te direktive.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugo vprašanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu prosi za razlago člena 72, drugi odstavek, Direktive o DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je iz predložitvene odločbe razvidno, da to vprašanje temelji na premisi, da je na podlagi razlage Direktive o DDV mogoče domnevati, da v primeru aktivnega upravljanja, ki ga matična družba izvaja nad svojimi odvisnimi družbami, na trgu ni primerljivih storitev. Če bi ta premisa držala, bi bilo torej treba ugotoviti, ali je skladno s to direktivo, če se v tem primeru tržna vrednost vedno določi na podlagi enotne narave zadevnih storitev v skladu z alternativnim pravilom iz člena 72, drugi odstavek, navedene direktive.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot pa je razvidno iz obrazložitve odgovora na prvo vprašanje, ni mogoče sprejeti stališča, da storitve, ki jih matična družba opravlja za svoje odvisne družbe v okviru njihovega aktivnega upravljanja, v vseh primerih pomenijo eno samo storitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah na drugo vprašanje ni treba odgovoriti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-81" title="page-8">
      Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-82" title="page-8">
      Člena 72 in 80 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-83" title="page-8">
      je treba razlagati tako, da
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-84" title="page-8">
      nasprotujeta temu, da davčna uprava storitve, ki jih matična družba opravlja za svoje odvisne družbe v okviru njihovega aktivnega upravljanja, v vseh primerih šteje za enotno storitev, kar izključuje možnost, da bi bilo tržno vrednost teh storitev mogoče določiti z metodo primerjave iz člena 72, prvi odstavek, te direktive.
    </p>
    <div class="signatures">
<p class="C77Signatures" id="para-85" title="page-8">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: švedščina.</p>
</body>
</html>
