Priporočilo za PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Bolgarije za leto 2012 ter mnenje Sveta o bolgarskem konvergenčnem programu za obdobje 2012–2015 /* COM/2012/0302 final - 2012/ () */
Priporočilo za PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom
Bolgarije za leto 2012
ter mnenje Sveta o bolgarskem konvergenčnem programu za obdobje 2012–2015 SVET EVROPSKE UNIJE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti členov 121(2) in 148(4) Pogodbe, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z
dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o
nadzoru in usklajevanju ekonomskih politik[1],
zlasti člena 5(2) Uredbe, ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o
preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij[2], zlasti člena 6(1)
Uredbe, ob upoštevanju priporočila Evropske
komisije[3], ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta[4], ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje, po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim
odborom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Evropski svet je
26. marca 2010 potrdil predlog Evropske komisije, da začne
izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji
na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na
ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi
potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost. (2) Svet je
13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah
ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter
21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav
članic[5],
ki skupaj tvorita integrirane smernice. Države članice so bile pozvane,
naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in
politikah zaposlovanja. (3) Svet je 12. julija 2011
sprejel priporočilo v zvezi z nacionalnim reformnim programom Bolgarije za
leto 2011 in dal mnenje o dopolnitvi bolgarskega konvergenčnega programa
za obdobje 2011–2014. (4) Komisija je 23. novembra
2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega
evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki
temelji na strategiji Evropa 2020. Komisija je 14. februarja 2012 na podlagi
Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela Poročilo o mehanizmu opozarjanja[6], v katerem je Bolgarijo
označila kot državo članico, v kateri bi bilo treba opraviti
poglobljen pregled. (5) Evropski svet je
2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje
finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje
rasti (v skladu s sklepi Sveta z dne 9. decembra 2011 ter na podlagi
letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po doseganju
diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi
običajnih posojilnih pogojev za gospodarstvo, spodbujanju rasti in
konkurenčnosti, obravnavi brezposelnosti in socialnih posledic krize ter
posodobitvi javne uprave. (6) Evropski svet je 2. marca 2012
države članice, ki sodelujejo v paktu euro plus, tudi pozval naj
pravočasno predložijo zaveze, da bodo vključene v njihove programe
stabilnosti oziroma konvergenčne programe in nacionalne reformne programe. (7) Bolgarija je 13. aprila 2012
predložila konvergenčni program za obdobje 2012–2015 in nacionalni
reformni program za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno,
da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. Komisija je v poglobljenem
pregledu po členu 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011 tudi
preučila, ali so Bolgarijo prizadela makroekonomska neravnotežja. Komisija
je v poglobljenem pregledu ugotovila[7],
da ima Bolgarija notranje makroekonomsko neravnotežje, vendar ne čezmerno. (8) Glede na prvo obvestilo o
primanjkljaju in dolgu, ki ga je Bolgarija leta 2012 predložila za obdobje
2008–2011 za uporabo postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, je bil
javnofinančni primanjkljaj leta 2011 manjši od referenčne vrednosti
3 % BDP, določene v Pogodbi. Poleg tega naj bi sodeč po napovedi
služb Komisije iz pomladi 2012 javnofinančni primanjkljaj ostal pod
referenčno vrednostjo, določeno v Pogodbi, in se v obdobju, ki ga
pokriva napoved, še zmanjšal. Komisija je zato in v skladu z določbami
Pakta za stabilnost in rast 30. maja sprejela priporočilo za sklep
Sveta o razveljavitvi sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja na podlagi
člena 126(12) Pogodbe. (9) Na podlagi ocene
konvergenčnega programa iz leta 2012 v skladu z Uredbo Sveta (ES)
št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo
proračunske napovedi programa, optimističen za obdobje 2012–2013, ko
naj bi letna rast dosegla 1,4 % leta 2012 in 2,5 % leta 2013. V
napovedi služb Komisije iz pomladi 2012 je predvidena rast BDP v višini
0,5 % leta 2012 in 1,9 % leta 2013. Po odpravi čezmernega
primanjkljaja leta 2011 je cilj proračunske strategije, opredeljene v
programu, do konca programskega obdobja doseči proračunsko stanje, ki
je blizu tako strukturno kot tudi nominalno uravnoteženemu proračunu. Strukturno
opredeljen srednjeročni proračunski cilj je bil rahlo popravljen s
primanjkljaja v višini 0,6 % BDP na primanjkljaj v višini 0,5 % BDP.
Novi srednjeročni proračunski cilj ustrezno odraža zahteve Pakta za
stabilnost in rast. Na podlagi (ponovno izračunanega)[8] strukturnega primanjkljaja
namerava Bolgarija srednjeročni cilj doseči v programskem obdobju. V
obdobju 2012–2014 naj bi bila stopnja rasti javnofinančnih odhodkov ob
upoštevanju diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov v okviru mejne vrednosti za
odhodke, določene v Paktu za stabilnost in rast, a bi jo presegla leta
2015. Načrtovana fiskalna konsolidacija je izpostavljena precejšnjim
tveganjem zaradi (i) nižjih prihodkov zaradi optimističnega
makroekonomskega scenarija in strukture rasti gospodarstva z manj davki ter
(ii) neučinkovitega javnega sektorja, zlasti zdravstva in šolstva, kar
lahko povzroči precejšnje pritiske na odhodke. Delež dolga je nižji od
60 % BDP in naj bi v skladu s programom dosegel skoraj 20 % BDP leta
2012, nato pa se zmanjševal v programskem obdobju. Na področju
izpolnjevanja davčnih obveznosti je možnih precej izboljšav in napredek na
tem področju bi Bolgariji omogočil, da zviša odhodke za pospeševanje
rasti. Zahteva, da se proračunski primanjkljaj ohrani pod 2 % BDP,
javnofinančni odhodki pa se omejijo na 40 % BDP, je bila sprejeta kot
sprememba temeljnega zakona o proračunu, s čimer se je okrepila
zavezujoča narava fiskalnega okvira in izboljšala predvidljivost
proračunskega načrtovanja. Ostajajo pa izzivi glede nadaljnjega izboljšanja
vsebine srednjeročnega proračunskega okvira in večjega
poročanja po obračunskem načelu. (10) Bolgarska vlada je dosegla
velik napredek pri nekaterih ukrepih pokojninske reforme, vključno z
upokojitveno starostjo za moške in ženske ter delovno dobo za zaposlene v
vojski in policiji. Vendar ostaja v srednjeročnem obdobju ključni
izziv obravnava pomanjkljivosti pri rezervacijah za pokojnine. Spremembe ne
predvidevajo zakonske uvedbe iste upokojitvene starosti za moške in ženske.
Prav tako ne omejujejo dovolj možnosti za zgodnjo upokojitev samozaposlenih.
Ključni izziv ostaja vključitev ljudi, ki ne plačujejo
prispevkov, ter zaostritev kontrol in meril za odobritev invalidskih pokojnin. (11) Bolgarija ima v EU najvišji
odstotek oseb, ki trpijo hudo materialno pomanjkanje, pri čemer so posebej
prizadeti starejši in otroci. Potrebni so obsežni ukrepi. Prednost je treba
nameniti učinkovitejšim socialnim transferjem. Le polovica delovno
sposobnih Romov je zaposlenih. V nedavno sprejeti nacionalni strategiji za
integracijo Romov so obravnavane številne ovire, vendar jo je treba dopolniti z
natančnim akcijskim načrtom, da se lahko začne izvajati v
obdobju 2015–2020. (12) Kriza je prizadela predvsem
nizko kvalificirane delavce (ki predstavljajo skoraj 70 % brezposelnih) in
je zelo povečala brezposelnost med mladimi. Poleg tega je od leta 2009
število dolgotrajno brezposelnih oseb raslo hitreje kot drugje v EU ter je
odražalo predvsem povečanje razlik glede kvalifikacij in geografskih
razlik, saj je bilo največ delovnih mest v segmentu nizko kvalificiranih
delavcev. Sistem, ki določa minimalne prage za prispevke za socialno
varnost, bi bilo treba pregledati, da se odpravi delo na črno in zagotovi,
da se slabo usposobljenih delavcev ne izloči s trga dela. Ukrepi, ki jih
je vlada sprejela za zamrznitev plač v javnem sektorju v letih 2010–2012,
so bili primeren in zadosten odziv ter so prispevali k zbliževanju plač in
stroškov dela z ravnijo produktivnosti. Izvajati se je začela nacionalna
pobuda, ki naj bi celovito reševala problem integracije mladih na trg dela. Javni
zavodi za zaposlovanje so še vedno razmeroma neučinkoviti, njihove
zaposlene bi bilo treba bolje usposobiti, zlasti za delo z Romi. Potrebni so
nadaljnji ukrepi za izboljšanje storitev na področju aktiviranja
prebivalstva, iskanja dela, iskanja primernih kandidatov in delodajalcev,
preusposabljanja in individualnih storitev, namenjenih nizko kvalificiranim
delavcem. (13) Bolgarija ima v EU najvišji
odstotek oseb, ki dosegajo slabe rezultate pri branju, matematiki in
naravoslovno-tehničnih predmetih (po podatkih PISA 2009), kar kaže na
precejšnje strukturne ovire na področju kakovostnega izobraževanja. Slabi
šolski rezultati so povezani s slabim dostopom prikrajšanih skupin do
izobraževanja, zlasti Romov, nezadostno avtonomijo šol, pomanjkanjem spodbud za
doseganje boljših rezultatov, slabim nacionalnim ocenjevalnim sistemom in
nezadostno odgovornostjo. V visokem šolstvu je napredek še vedno zelo omejen,
čeprav je bilo v zadnjem obdobju doseženega nekaj napredka.
Načrtovane spremembe zakona o visokem šolstvu bi bilo treba izvesti kot prednostno
nalogo za rast, slediti pa bi ji morali ustrezno upravljanje, naložbe in
politična odločnost. (14) Raziskave in inovacije so v
Bolgariji na nizki ravni. Naložbe v raziskave in inovacije bi bilo treba
povečati, da se doseže cilj za leto 2010, prav tako je treba pripraviti
ustrezno strategijo za inovacije. Raziskave in inovacije se v Bolgariji
upravljajo razdrobljeno. Bolgarija bi morala okrepiti visoko šolstvo in razviti
strategijo, s katero bi visokošolske ustanove vključila v razvoj inovacij.
Okviri, ki bi spodbujali sodelovanje med visokim šolstvom in zasebnim
sektorjem, ne obstajajo, finančna sredstva bi se morala dodeljevati na
konkurenčen in pregleden način. Nova podjetja ter inovativna mala in
srednja podjetja, ki zaprošajo za bančne kredite, se soočajo z ozkimi
grli. Državni finančni instrumenti ter jamstva za mlada in inovativna
podjetja niso dovolj učinkoviti, da bi lahko mala in srednja podjetij
izpolnila pogoje za črpanje sredstev iz strukturnih skladov EU ter
potrebno sofinanciranje zagotovila z bančnimi posojili. (15) Trenutno Bolgarija nima
zadostnih zmogljivosti za ustrezno upravljanje in vzdrževanje projektov na
področju cestne, železniške in vodne infrastrukture. Upravna reforma se
osredotoča predvsem na zmanjšanje zaposlenih v javnem sektorju z omejenimi
poskusi odstranitve drugih vzrokov neučinkovitosti. Črpanje sredstev
iz skladov EU je kljub stalnemu napredku v zadnjih dveh letih še vedno nizko.
Glavni razlogi so zapleteni upravni postopki in težave, s katerimi se
srečujejo podjetja pri zagotavljanju sofinanciranja. Precejšnji izzivi so
še vedno prisotni na področju nadaljnjega izboljšanja poslovnega in
regulativnega okolja ter pri doseganju napredka pri izboljševanju upravne
zmogljivosti javnega sektorja. Uvedba e-uprave je bila že večkrat odložena.
Za davčni sistem v Bolgariji so značilne številne davčne utaje
in slaba upravna učinkovitost. Upravni stroški pobiranja davkov so visoki,
kot tudi čas, ki ga podjetja potrebujejo za plačevanje davkov. (16) Nova zakonodaja o javnih
naročilih je pomemben korak proti boljšemu sistemu za spremljanje,
preprečevanje in odpravljanje nepravilnosti. Ta prizadevanja bi bilo treba
dopolniti na dveh ravneh: (i) predvidene sankcije bi bilo treba izvesti
učinkovito in (ii) pristojnosti po uradni dolžnosti podeliti Agenciji za
javna naročila in Državni agenciji za finančni nadzor. (17) Kljub začetim reformam so
v Bolgariji še vedno prisotne ovire za vstop v omrežne sektorje, kot so
železniški promet, telekomunikacije in energija. Delovanje energetskih trgov na
veleprodajni in maloprodajni ravni je še vedno problematično. Med
področja, ki bi jih bilo treba še posebej izboljšati, spadajo pomanjkanje
izmenjave električne energije in plina ter delujoč izravnalni trg kot
tudi regulirane cene za potrošnike. Poleg tega bi morala Bolgarija zagotoviti
regulativno neodvisnost prenosnega sistema. Bolgarija je močno odvisna od
ene same energijske poti, poleg tega njen domači energetski trg deluje
neustrezno, zaradi česar je izpostavljen tveganju nenadnih težav z oskrbo.
Izboljšati je treba obstoječe ukrepe, ki so namenjeni odpravi energetske
odvisnosti. Gradnja nove plinske infrastrukture je prepočasna. Čeprav
so bile nekatere zaželene reforme uradno sprejete in se je v letu 2011 delež
obnovljivih virov energije povečal, je njihovo izvajanje zaradi
naročil, vpliva zasebnih interesov na javno politiko in slabega
upravljanja državnih energetskih podjetij še vedno nezadostno. (18) Bolgarija je v
okviru pakta euro plus sprejela številne zaveze. Te zaveze in izvajanje zavez,
ki jih je predložila leta 2011, se nanašajo na izboljšanje vzdržnosti javnih
financ, spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje konkurenčnosti javnega
sektorja in krepitev finančne stabilnosti. Komisija je ocenila izvajanje
zavez iz pakta euro plus. Rezultate te ocene je upoštevala v priporočilih. (19) V okviru evropskega semestra
je Komisija opravila obsežno analizo bolgarske ekonomske politike. Ocenila je konvergenčni
program in nacionalni reformni program ter predložila poglobljeni pregled.
Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Evropske
unije ter EU vključiti v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri
tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in
socialno-ekonomsko politiko v Bolgariji, ampak tudi spoštovanje pravil in
smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v
priporočilih od (1) do (7) spodaj. (20) Svet je na podlagi te ocene
preučil konvergenčni program Bolgarije, njegovo mnenje[9] pa je zlasti izraženo v
priporočilu (1) v nadaljevanju. (21) Svet je na podlagi rezultatov
poglobljenega pregleda Komisije in te ocene preučil nacionalni reformni
program Bolgarije za leto 2012 in konvergenčni program Bolgarije. Njegova
priporočila po členu 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so
izražena predvsem v priporočilih (3) in (5) v nadaljevanju – PRIPOROČA, naj Bolgarija v obdobju
2012–2013 sprejme naslednje ukrepe: 1. Nadaljuje naj preudarne
fiskalne politike, da bi do leta 2012 dosegla srednjeročni proračunski
cilj. V ta namen naj izvede načrtovano proračunsko strategijo in pri
tem zagotovi skladnost z mejno vrednostjo za odhodke ter naj bo pripravljena
sprejeti dodatne ukrepe, če bi se uresničila tveganja za
proračunski scenarij. Poveča naj prizadevanja za kakovostnejšo javno
porabo, zlasti v šolstvu in zdravstvu, in izvede celovito strategijo za izpolnjevanje
davčnih obveznosti, da bi povečala davčne prihodke in odpravila
sivo ekonomijo. Nadalje naj izboljša vsebino srednjeročnega
proračunskega okvira in kakovost sistema poročanja. 2. Sprejme naj ukrepe za zmanjšanje
tveganja za vzdržnost in izboljšanje primernosti pokojninskega sistema tako, da
omeji dostop do zgodnje upokojitve in zakonsko določi enako upokojitveno
starost za moške in ženske s polno delovno dobo, ki so ves čas
plačevali pokojninske prispevke. Uvede naj strožje kriterije in nadzor na
področju dodeljevanja invalidskih pokojnin. 3. Pospeši naj izvajanje
nacionalne pobude za zaposlovanje mladih. Zagotovi naj, da minimalni pragovi za
prispevke za socialno varnost ljudi ne bi odvrnili od prijavljenega dela. Pospeši
naj prizadevanja za izboljšanje dela državnih zavodov za zaposlovanje. Da bi zmanjšala
revščino, naj izboljša učinkovitost socialnih transferjev ter dostop
do kakovostnih socialnih storitev za otroke in starejše ter izvede nacionalno
strategijo za vključevanje Romov. 4. Pospeši naj reformo zadevnih
pravnih aktov o šolah in visokem šolstvu ter spremljajočih ukrepov tako,
da se osredotoči na modernejše urnike, boljše usposabljanje učiteljev
in zagotavljanje dostopa do izobraževanja za prikrajšane skupine. Izboljša naj
dostop do financiranja za nova ter mala in srednja podjetja, zlasti tista, ki
se ukvarjajo z inovativnimi dejavnostmi. 5. Pospeši naj prizadevanja za
boljše upravne zmogljivosti in reformiranje tako, da zmanjša birokracijo in stroške
izpolnjevanja davčnih obveznosti in pobiranja davkov ter nadalje izboljša
črpanje sredstev EU, zlasti na področju cestnega in železniškega
prometa ter upravljanja vodnih virov. Izboljša naj kakovost in neodvisnost
sodnega sistema in pospeši uvedbo e-uprave. Okrepi naj pristojnosti javne
uprave v ključnih prometnih sektorjih in pri regulativnih organih. 6. Zagotovi naj dosledno
izvajanje zakonodaje o javnih naročilih. Okrepi naj preprečevanje
nepravilnosti in učinkovito izvaja sankcije po Zakonu o javnih
naročilih in Zakonu o nasprotju interesov. 7. Sprejme naj ukrepe za odpravo
ovir na trgu, dogovorov o zajamčenem dobičku in nadzora cen. Zagotovi
naj neodvisnost operaterjev prenosnih in distribucijskih omrežij. Zaključi
naj oblikovanje trga, zlasti energijskih borz in izravnalnih trgov. Izboljša
naj električne in plinske povezave ter poveča energijsko
učinkovitost in zmožnosti za odpravljanje motenj. V Bruslju, Za
Svet Predsednik [1] UL L 209, 2.8.1997, str. 1. [2] UL L 306, 23.11.2011, str. 25. [3] COM(2012) 302 final. [4] P7_TA(2012)0048 in P7_TA(2012)0047. [5] Sklep Sveta 2012/238/EU z dne 26. aprila 2012. [6] COM(2012) 68 final. [7] SWD(2012)151 final. [8] Ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in
začasnih ukrepov, ki so ga službe Komisije ponovno izračunale na
podlagi informacij iz programa z uporabno skupno dogovorjene metodologije. [9] Na podlagi člena 9(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97.