<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-24/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CC0024</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:143">EU:C:2020:143</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>21</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>21</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Camposa Sánchez‑Bordone – Zadeva C‑24/19</HT></P><P><HT TYPE="SC">A in drugi</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">M. Camposa Sanchez‑Bordone,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20200303">3. marca 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: španščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑24/19</HT></P><P>A,</P><P>B,</P><P>C,</P><P>D,</P><P>E</P><P>proti</P><P>Gewestelijke stedenbouwkundige ambtenaar van het departement Ruimte Vlaanderen, afdeling Oost‑Vlaanderen,</P><P>ob udeležbi</P><P>Organisatie voor Duurzame Energie Vlaanderen VZW</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil Raad voor Vergunningsbetwistingen (svet za spore v zvezi z izdajo soglasij, Belgija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predlog za sprejetje predhodne odločbe</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2001/42/ES</KEYWORD><KEYWORD>Presoja vplivov določenih načrtov in programov na okolje</KEYWORD><KEYWORD>Strateška okoljska presoja</KEYWORD><KEYWORD>Pojem načrtov in programov</KEYWORD><KEYWORD>Pogoji za postavitev polj vetrnih elektrarn, določenih z odredbo in upravno okrožnico</KEYWORD><KEYWORD>Pravne posledice neobstoja strateške okoljske presoje</KEYWORD><KEYWORD>Možnost nacionalnega sodišča, da začasno ohrani učinke nacionalnih aktov</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Presoja vplivov (ali posledic) določenih <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>projektov<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> ali določenih <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>načrtov in programov<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> na okolje je eden od glavnih instrumentov prava Unije za doseganje visoke ravni varstva okolja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Okoljska presoja <HT TYPE="ITALIC">projektov</HT> je urejena z Direktivo 2011/92/EU;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20111213">13. decembra 2011</DATE> o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="026" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 26, str. 1</REF.DOC.OJ>; v nadaljevanju: Direktiva PVO).</P></NOTE> okoljska presoja <HT TYPE="ITALIC">načrtov in programov</HT> pa z Direktivo 2001/42/ES.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20010627">27. junija 2001</DATE> o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 157). Prav tako znana kot Direktiva o <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>strateški okoljski presoji<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> (v nadaljevanju: Direktiva SOP).</P></NOTE> Sodišče je doslej v zvezi z zadnjo, razen če se ne motim, izdalo sedemnajst sodb, med katerimi je velik odstotek posledica vprašanj za predhodno odločanje, ki so jih postavila belgijska sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Raad voor Vergunningsbetwistingen (svet za spore v zvezi z izdajo soglasij, Belgija) postavlja Sodišču vrsto vprašanj v zvezi s področjem uporabe Direktive SOP in mu predlaga predvsem, naj popravi sodno prakso, oblikovano v sodbi z dne <DATE ISO="20120322">22. marca 2012</DATE>, Inter‑Environnement Bruxelles in drugi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Zadeva C‑567/10 (v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Inter‑Environnement Bruxelles in drugi</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:159">EU:C:2012:159</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). V skladu s to sodbo, če povzamem, Direktiva SOP ne zajema samo načrtov in programov, ki jih določa nacionalna zakonodaja, ampak tudi tiste, katerih sprejetje je predvideno, a ni obvezno.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>To sodišče želi izvedeti, ali nacionalna sodišča lahko začasno ohranijo učinke nacionalne zakonodaje, ki je predmet spora o glavni stvari, če v skladu s sodno prakso iz sodbe z dne <DATE ISO="20120228">28. februarja 2012</DATE>, Inter‑Environnement Wallonie in Terre wallonne, ne bi bila združljiva s pravom Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Zadeva C‑41/11 (v nadaljevanju: sodba Inter‑Environnement Wallonie, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:103">EU:C:2012:103</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije. Direktiva 2001/42</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Cilj te direktive je zagotoviti visoko raven varstva okolja in prispevati k vključevanju okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje načrtov in programov, zato da se spodbuja trajnostni razvoj, tako da se zagotovi skladno s to direktivo izvedena okoljska presoja nekaterih načrtov in programov, ki bodo verjetno znatno vplivali na okolje.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 2 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>V tej direktivi:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>načrti in programi<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/> pomenijo načrte in programe, vključno s tistimi, ki jih sofinancira Evropska Skupnost, ter vse njihove spremembe:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>ki jih pripravi in/ali sprejme organ na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ali jih pripravi organ, sprejme pa jih parlament ali vlada v zakonodajnem postopku in</P></ITEM><ITEM><P>ki so zahtevani z zakonskimi in drugimi predpisi;</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>okoljska presoja<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="2018" ID="QE0007"/> pomeni pripravo okoljskega poročila, izvajanje posvetovanj, upoštevanje okoljskega poročila in izidov posvetovanj pri odločanju ter zagotovitev informacij o odločitvi skladno s členi od 4 do 9;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>.</P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 3 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="003.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Okoljska presoja v skladu s členi 4 do 9 se izvede pri načrtih in programih iz odstavkov 2 do 4, ki bodo verjetno znatno vplivali na okolje.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Ob upoštevanju odstavka 3 se okoljska presoja izvede za vse načrte in programe,</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>ki so pripravljeni za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, energetiko, industrijo, promet, ravnanje z odpadki, upravljanje voda, telekomunikacije, turizem, prostorsko načrtovanje ali rabo zemljišč in ki določajo okvir za prihodnja soglasja za izvedbo projektov iz prilog I in II k Direktivi 85/337/EGS; ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>pri katerih je bilo glede na možne vplive na območja ugotovljeno, da je zanje potrebna presoja skladno s členom 6 ali 7 Direktive 92/43/EGS.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><?PAGE NO="3"?><PARAG IDENTIFIER="003.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Pri načrtih in programih iz odstavka 2, ki določajo rabo majhnih območij na lokalni ravni, ter pri manjših spremembah načrtov in programov iz odstavka 2 je okoljska presoja potrebna le, kadar države članice ugotovijo, da bodo verjetno znatno vplivali na okolje.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Belgijsko pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Razdelek 5.20.6 VLAREM II<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Besluit van de Vlaamse regering van <DATE ISO="19950601">1 juni 1995</DATE> houdende algemene en sectorale bepalingen inzake milieuhygiëne</P></NOTE></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Odredba flandrijske vlade z dne <DATE ISO="19950601">1. junija 1995</DATE> o splošnih in sektorskih določbah v zvezi z okoljsko higieno (v nadaljevanju: VLAREM II), sprejeta zaradi izvajanja prejšnjih določb iste vlade,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Vlaams decreet van <DATE ISO="19950405">5 april 1995</DATE> houdende algemene bepalingen inzake milieubeleid (odredba regije Flandrije z dne <DATE ISO="19950405">5. aprila 1995</DATE> o splošnih določbah v zvezi z okoljsko politiko (v nadaljevanju: odredba iz leta 1995), s katero je bila spremenjena Vlaams decreet betreffende de milieuvergunning van 28 juni 1985 (odredba regije Flandrije o izdaji okoljevarstvenih soglasij z dne <DATE ISO="19850628">28. junija 1985</DATE>; v nadaljevanju: odredba o okoljevarstvenih soglasjih).</P></NOTE> je bila leta 2011 pomembno spremenjena,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Člen 99 Besluit van <DATE ISO="20111223">23 december 2011</DATE> tot wijziging van het besluit van de Vlaamse Regering van <DATE ISO="19910206">6 februari 1991</DATE> houdende de vaststelling van het Vlaams reglement betreffende de milieuvergunning en van het besluit van de Vlaamse regering van <DATE ISO="19950601">1 juni 1995</DATE> houdende algemene en sectorale bepalingen (odredba z dne <DATE ISO="20111223">23. decembra 2011</DATE> o spremembi odredbe flandrijske vlade z dne <DATE ISO="19910206">6. februarja 1991</DATE> o sprejetju flandrijskega pravilnika o izdaji okoljevarstvenih soglasij in odredbe flandrijske vlade z dne <DATE ISO="19950601">1. junija 1995</DATE> o splošnih in sektorskih določbah).</P></NOTE> in sicer ji je bil dodan razdelek 5.20.6, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Naprave za pridobivanje električne energije s pomočjo vetrne energije<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>V razdelku 5.20.6 so določeni standardi za polja vetrnih elektrarn, ki se nanašajo na migetajoče sence, na določene vidike varnosti in na hrup teh naprav za proizvodnjo vetrne energije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Upravna okrožnica iz leta 2006<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Omzendbrief van <DATE ISO="20060512">12 mei 2006</DATE> EME/2006/01 – RO/2006/02 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>afweginskader en randvoorwaarden voor de inplanting van windturbines<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> (okrožnica z dne <DATE ISO="20060512">12. maja 2006</DATE> EME/2006/01 – RO/2006/02 o okviru za presojo in pogojih za namestitev vetrnih turbin; v nadaljevanju: okrožnica). Zamenjala jo je Omzendbrief R0/2014/02 van <DATE ISO="20140425">25 april 2014</DATE> betreffende het afwegingskader en randvoorwaarden voor de oprichting van windelektrarnes (okrožnica R0/2014/02 z dne <DATE ISO="20140425">25. aprila 2014</DATE> o okviru za presojo in pogojih za namestitev vetrnih turbin).</P></NOTE></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Okrožnica je namenjena odborom županov in svetnikov, guvernerjem provinc, članom stalnih (provincialnih) odborov in uradnikom, pristojnim za izdajo soglasij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>V njej so določene politične smernice flandrijske vlade z namenom ponuditi dovolj možnosti za razvoj zemeljske vetrne energije in zmanjšati njene učinke na različna področja (vključno z naravo, pokrajino, bivalnim in življenjskim okoljem, gospodarstvom, hrupom, varnostjo, energetsko učinkovitostjo itd.).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Za vsako od teh področij so oblikovani standardi, pri čemer se – kot v standardih iz VLAREM II – podrobneje obravnavajo hrup, migetajoče sence, varnost in narava vetrnih elektrarn.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Okrožnica temelji na trajnostnem prostorskem razvoju, trajnostni porabi energije, prednostih vetrne energije in njeni dodani vrednosti v primerjavi z ostalimi energetskimi viri.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Prostorsko načelo dekoncentriranega združevanja ali razvrščanja v skupine (<HT TYPE="ITALIC">clustering</HT>) ima osrednje mesto: z združevanjem vetrnih turbin v največji možni meri je treba zagotoviti ohranitev preostalega odprtega prostora v visoko urbanizirani regiji, kot je Flandrija.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Okrožnica nazadnje opisuje vlogo tako imenovane Windwerkgroep (delovna skupina za vetrno energijo), katere naloga je izbiranje lokacij za velika polja vetrnih elektrarn, ki jih potem predloži Minister van Ruimtelijke ordening (minister za prostorsko načrtovanje pri flandrijski vladi). Dalje ima delovna skupina svetovalno vlogo pri konkretnih vlogah za izdajo soglasja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Spor in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Družba NV Electrabel (v nadaljevanju: Electrabel) je <DATE ISO="20110325">25. marca 2011</DATE> pri pristojni upravi predložila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za postavitev osmih vetrnih turbin. Med postopkom je umaknila vlogo za eno od njih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Pristojni uradnik<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Zlasti gewestelijke stedenbouwkundige ambtenaar van het departement Ruimte Vlaanderen (afdeling Oost‑Vlaanderen) (regionalni uradnik, pristojen za urbanizem na oddelku za prostor Flandrije, pododdelek vzhodna Flandrija; v nadaljevanju: flandrijska uprava).</P></NOTE> je z odločbo z dne <DATE ISO="20161130">30. novembra 2016</DATE> izdal dovoljenje pod določenimi pogoji za pet vetrnih turbin na zemljiščih ob avtocesti E40 v občinah Aalter in Nevele.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Zemljišča, na katerih naj bi bile nameščene vetrne elektrarne, ležijo na podlagi veljavnih regionalnih načrtov delno na kmetijskih zemljiščih in delno na dobrih kmetijskih zemljiščih.</P></NOTE> V obrazložitvi te odločbe se sklicuje na upoštevno zakonodajo, vključno z VLAREM II in okrožnico.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Dovoljenje je bilo izdano po preučitvi vloženih ugovorov in stališč, ki so se med drugim nanašali na vpliv na vizualno podobo okolja, obremenitev s hrupom, prostorsko načrtovanje, migetajočo senco in varnost.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Podrobno so se preučili analiza vode, poročilo o vplivih na okolje, ocena prostorskega načrtovanja in različna zbrana mnenja.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Pet tožečih strank je predložitvenemu sodišču predlagalo, naj razveljavi odločbo z dne <DATE ISO="20161130">30. novembra 2016</DATE>. Trdile so, da je temeljila na svežnju predpisov (VLAREM II in okrožnici), ki niso združljivi s členoma 2(a) in 3(2)(a) Direktive SOP, ker so bili sprejeti brez pomembne presoje vpliva na okolje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Flandrijska uprava meni, da ta sveženj predpisov ne pomeni načrta ali programa v smislu Direktive SOP, saj ne vzpostavlja celovitega in dovolj popolnega sistema za postavitev vetrnih elektrarn.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče se kljub pojasnilom v sodbi D’Oultremont in drugi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161027">27. oktobra 2016</DATE> (<NO.CASE>C‑290/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:816">EU:C:2016:816</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba D’Oultremont).</P></NOTE> sprašuje o veljavnosti flandrijskega zakonodajnega svežnja (VLAREM II in okrožnica) in o pravnem temelju spornih soglasij za vetrne turbine, če se presodi, da bi bila za navedeni zakonodajni sveženj potrebna presoja vpliva na okolje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Poleg tega predložitveno sodišče poziva Sodišče, naj ponovno preuči svojo ustaljeno sodno prakso, oblikovano v sodbi Inter‑Environnement Bruxelles in drugi, glede izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>zahtevani z zakonskimi in drugimi predpisi<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> iz člena 2(a) Direktive SOP.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba Inter‑Environnement Bruxelles in drugi (točka 31).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>V skladu z nacionalno sodno prakso bi moralo Sodišče dati prednost razlagi, ki je bolj povezana z namenom zakonodajalca Unije, zaradi česar bi bilo primorano omejiti uporabo te določbe na akte, ki jih mora nacionalni zakonodajalec obvezno sprejeti, ne pa samo na akte, <HT TYPE="ITALIC">ki spadajo v</HT> okvir nacionalnih zakonov ali drugih predpisov. Dodaja, da je to razlago prvotno predlagala generalna pravobranilka J. Kokott v svojih sklepnih predlogih v zadevi Inter‑Environnement Bruxelles in drugi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sklepni predlogi v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Inter‑Environnement Bruxelles in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑567/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:775">EU:C:2011:775</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 14 do 20).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Raad voor Vergunningsbetwistingen (svet za spore v zvezi z izdajo soglasij, Belgija) Sodišču predložil ta vprašanja za predhodno odločanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Ali člena 2(a) in 3(2)(a) Direktive 2001/42/EGS pomenita, da je treba člen 99 Besluit van de Vlaamse regering van <DATE ISO="20111223">23 december 2011</DATE> tot wijziging van het besluit van de Vlaamse regering van 6 februari 1991 houdende de vaststelling van het Vlaams reglement betreffende de milieuvergunning en van het besluit van de Vlaamse regering van 1 juni 1995 houdende algemene en sectorale bepalingen inzake milieuhygiëne (odredba flandrijske vlade z dne <DATE ISO="20111223">23. decembra 2011</DATE> o spremembi odredbe flandrijske vlade z dne <DATE ISO="19910206">6. februarja 1991</DATE> o določitvi flandrijskega pravilnika o izdaji okoljevarstvenega soglasja in odredbe flandrijske vlade z dne <DATE ISO="19950601">1. junija 1995</DATE> o splošnih in sektorskih določbah o okoljski higieni, v nadaljevanju: odredba z dne <DATE ISO="20111223">23. decembra 2011</DATE>), s katerima se navedeni odredbi prilagajata razvoju tehnologije, ki jo razdelek 5.20.6 v zvezi z nameščenimi napravami za pridobivanje električne energije s pomočjo vetrne energije uvaja v VLAREM II, in Omzendbrief <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Afwegingskader en randvoorwaarden voor de inplanting van windelektrarnes<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="2018" ID="QE0013"/> (okrožnica <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>okvir za presojo in pogoji za namestitev vetrnih turbin<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="2018" ID="QE0014"/>; v nadaljevanju: okrožnica) iz leta 2006 (v nadaljevanju: tudi s skupnim poimenovanjem: zadevna instrumenta), pri čemer oba vsebujeta različne določbe za postavitev vetrnih elektrarn, zlasti ukrepe na področju varnosti in migetajoče sence ter standarde v zvezi s hrupom glede na urbanistična območja, razumeti kot <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>načrt ali program<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="2018" ID="QE0015"/> v smislu določb te direktive? Če se izkaže, da bi bilo treba pred izdajo zadevnih instrumentov izvesti presojo vplivov na okolje, ali lahko predložitveno sodišče pravne učinke teh nezakonitih instrumentov začasno ohrani v veljavi? V zvezi s tem je treba zastaviti nekaj podvprašanj:</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ali se lahko politični ukrep, kot je zadevna okrožnica, ki jo zadevni organ sprejme na podlagi svojega polja proste presoje in upravnih pooblastil, tako da pristojni organ dejansko ni bil zadolžen za izdelavo <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>načrta ali programa<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="2018" ID="QE0016"/>, in za katerega tudi ni predpisan formalni postopek sprejemanja, šteje za načrt ali program v smislu člena 2(a) Direktive SPVO?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali za to, da bi se politični instrument ali splošno pravilo, kot na primer zadevna instrumenta, lahko štel za <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>načrt ali program<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="2018" ID="QE0017"/> v smislu člena 2(a) Direktive SPVO, zadostuje, da delno omejuje polje proste presoje organa, pristojnega za izdajanje soglasij, tudi če ne predstavlja zahteve ali nujnega pogoja za izdajo soglasja ali ni namenjen določanju okvira za prihodnja soglasja, ne glede na to, da evropski zakonodajalec ta namen šteje za sestavni element opredelitve pojma <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>načrti in programi<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="2018" ID="QE0018"/>?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali se lahko politični ukrep, kot je zadevna okrožnica, katerega izdelavo narekuje pravna varnost in je zato posledica povsem svobodne odločitve, opredeli kot <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>načrt ali program<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="2018" ID="QE0019"/> v smislu člena 2(a) Direktive SPVO in ali taka razlaga ni v nasprotju s sodno prakso Sodišča, da teleološka razlaga direktive ne sme bistveno odstopati od jasno izražene volje zakonodajalca Unije?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Ali je možno razdelek 5.20.6 VLAREM II, ki vsebuje pravila, katerih sprejetje ni bilo predpisano, opredeliti kot <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>načrt ali program<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="2018" ID="QE0020"/> v smislu člena 2(a) Direktive SOP in ali taka razlaga ni v nasprotju s sodno prakso Sodišča, da teleološka razlaga direktive ne sme bistveno odstopati od jasno izražene volje zakonodajalca Unije?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Ali se lahko politični ukrep in normativna odredba vlade, kakršna sta zadevna instrumenta, ki imata omejeno usmerjevalno vrednost, ali vsaj ne predstavljata okvira, iz katerega bi izhajala pravica do izvedbe projekta, in ki ne določata pravice do okvira, v skladu s katerim bi bilo mogoče dovoljevati projekte, štejeta za <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>načrte ali programe<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="2018" ID="QE0021"/> v smislu členov 2(a) in 3(2) Direktive SOP, <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>ki določata okvir za prihodnja soglasja za izvedbo projektov<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="2018" ID="QE0022"/>, in ali taka razlaga ni v nasprotju s sodno prakso Sodišča, da teleološka razlaga direktive ne sme bistveno odstopati od jasno izražene volje zakonodajalca Unije?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>Ali je mogoče politični ukrep, kakršna sta okrožnica EME/2006/01 – RO/2006/02, ki ima samo usmerjevalno vrednost, in/ali normativna odredba vlade, kot je razdelek 5.20.6 VLAREM II, ki določa samo minimalne okvire za podelitev soglasij in poleg tega kot splošno pravilo deluje<?PAGE NO="6"?> popolnoma avtonomno, pri čemer oba vsebujeta samo omejeno število meril in rešitev ter nobeden od njiju izključno ne določa niti enega merila ali rešitve, zaradi česar je mogoče zastopati stališče, da je mogoče na podlagi objektivnih okoliščin izključiti možnost, da bi lahko znatno vplivala na okolje, razumeti kot <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>načrt ali program<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="2018" ID="QE0023"/> v smislu člena 2(a) in člena 3(1) in (2) Direktive SPO in zato kot pravna akta, ki z določitvijo pravil in kontrolnih postopkov, ki jih je treba uporabiti za zadevno področje, tvorita celovit skupek meril in rešitev za odobritev in izvrševanje enega ali več projektov, ki bodo verjetno znatno vplivali na okolje?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>7.</NO.P><TXT>Ali lahko sodišče, če je odgovor na prejšnje vprašanje nikalen, to samo ugotovi, potem ko je odredba ali psevdo‑zakonodaja (kot so zadevni standardi VLAREM in okrožnica) sprejeta?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>8.</NO.P><TXT>Ali lahko sodišče, če je pristojno samo posredno zaradi ugovora, katerega rezultat velja le <HT TYPE="ITALIC">inter partes</HT>, in če iz odgovora na vprašanja za predhodno odločanje izhaja, da zadevna instrumenta nista zakonita, odloči, da bo učinke nezakonite odredbe in/ali nezakonite okrožnice ohranilo v veljavi, če nezakoniti instrumenti prispevajo k cilju varstva okolja, ki se ga želi doseči tudi z direktivo v smislu člena 288 PDEU in so izpolnjeni pogoji prava Unije za tako ohranitev v veljavi (kot je navedeno v sodbi [z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160728">28. julija 2016</DATE>,] <NAME.CASE>Association France Nature Environnement</NAME.CASE> [(<NO.CASE>C‑379/15</NO.CASE>), <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:603">EU:C:2016:603</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba Association France Nature Environnement)])?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>9.</NO.P><TXT>Ali lahko sodišče, če je odgovor na osmo vprašanje nikalen, odloči, da bo učinke izpodbijanih projektov ohranilo v veljavi, da bi s tem posredno izpolnilo zahteve prava Unije za ohranitev učinkov načrtov in programov, ki niso v skladu z Direktivo SPVO, v veljavi (kot je določeno v sodbi Association France Nature Environnement)?<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>A in drugi, belgijska in nizozemska vlada, vlada Združenega kraljestva in Evropska komisija so predložili pisna stališča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>A in drugi, intervenientka v nacionalnem postopku Organisatie voor Duurzame Energie Vlaanderen VZM (organizacija za obnovljive vire energije Flandrije VZM), belgijska in nizozemska vlada ter Komisija so se udeležili obravnave <DATE ISO="20191209">9. decembra 2019</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza vprašanj za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uvodno pojasnilo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je postavilo devet vprašanj, ki jih je mogoče združiti v dve:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>S prvimi sedmimi želi izvedeti, ali pojem načrtov in programov, ki znatno vplivajo na okolje in za katere se zahteva presoja vpliva na okolje (člen 2(a) in člen 3(2)(a) Direktive SOP), zajema nacionalno zakonodajo, kakršna je sporna.</P></ITEM><ITEM><P>Z zadnjima dvema vprašanjema sprašuje, ali bi bilo mogoče časovno omejiti učinke morebitne razveljavitve te nacionalne zakonodaje in soglasij, izdanih na njeni podlagi.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Preden se odgovori na ti vprašanji, je najprej treba razjasniti, ker Raad voor Vergunningsbetwistingen (svet za spore v zvezi z izdajo soglasij) Sodišču prvič postavlja vprašanje za predhodno odločanje, ali gre za sodišče v smislu člena 267 PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Za razjasnitev, ali je predložitveni organ <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> v smislu člena 267 PDEU, Sodišče upošteva vse dejavnike, kot so zakonska podlaga organa, njegova stalnost, obveznost njegove sodne pristojnosti, kontradiktornost postopka, to, ali uporablja pravna pravila, in njegova neodvisnost (glej zlasti sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140717">17. julija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Torresi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑58/13 in C‑59/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2088">EU:C:2014:2088</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Consorci Sanitari del Maresme</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑203/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:664">EU:C:2015:664</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170216">16. februarja 2017</DATE>, <NAME.CASE>Margarit Panicello</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑503/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:126">EU:C:2017:126</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Glede na predložene podatke je ta svet sodišče, ustanovljeno leta 2009 s členom 4.8.1 Vlaamse Codex Ruimtelijke Ordening (flandrijski zakonik o prostorskem načrtovanju), ki obravnava tožbe zoper odločbe o registraciji in izdaji ali zavrnitvi gradbenih dovoljenj, parcelaciji, okoljevarstvenih soglasjih in razlastitvah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Gre za neodvisno sodišče, ki ga sestavlja osem upravnih sodnikov, katerih odločbe je mogoče izpodbijati s kasacijsko pritožbo pri Conseil d‘État (državni svet). O sporih odloča v kontradiktornem postopku, pri čemer uporablja pravna pravila regije Flandrije na področju okolja in urbanizma.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Vse torej kaže na to, da ga je mogoče opredeliti kot sodišče, ki lahko uporabi člen 267 PDEU.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Predstavitev Direktive SOP</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Direktiva SOP uporablja načelo integracije in varstva okolja (člena 11 in 191 PDEU) ter zahteva presojo vpliva na okolje pri pripravi in potrditvi načrtov in programov, ki bi lahko znatno vplivali na okolje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Čeprav besede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>strateška<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> ni niti v njenem naslovu niti v njenem besedilu, je znana kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>Direktiva o strateški okoljski presoji<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>, saj to presojo postavi na višjo (bolj <HT TYPE="ITALIC">strateško</HT>) raven kot Direktiva PVO.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Direktiva SOP ne vsebuje materialnopravnih zahtev glede soglasja za izvedbo projekta, temveč je njen namen predvsem zagotoviti, da se ob sprejemanju nekaterih načrtov in programov upoštevajo njihovi okoljski vplivi. Torej je v bistvu direktiva o postopku, ki državam članicam kaže etape, ki jim morajo slediti, da opredelijo in ocenijo vplive določenih načrtov in programov na okolje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Tako zasnovana strateška okoljska presoja (v nadaljevanju: SOP) poskuša pomagati odgovornim politikom, da sprejmejo dobro utemeljene odločbe, ki temeljijo na objektivnih informacijah in na rezultatih posvetovanj z javnostjo, zainteresiranimi stranmi in pristojnimi organi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Direktiva SOP in Direktiva PVO se dopolnjujeta: prva poskuša premakniti analizo vpliva na okolje<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Če se izraz razume v najširšem smislu (ki bi združeval tako analizo v zvezi z načrti in programi kot tudi analizo v zvezi s projekti), je okoljska presoja utemeljena z nujnostjo, da pristojni organ pred izdajo odločbe pretehta okoljske posledice ustreznih tehničnih postopkov načrtovanja in odločanja. Njen cilj je od začetka preprečiti morebitno onesnaženje ali okoljsko škodo, ne pa naknaden boj proti učinkom tega onesnaženja ali škode. Glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080703">3. julija 2008</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Irska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑215/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:380">EU:C:2008:380</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170726">26. julija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Comune di Corridonia in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑196/16 in C‑197/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:589">EU:C:2017:589</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: Comune di Corridonia in drugi); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180531">31. maja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Poljska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑526/16</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:356">EU:C:2018:356</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0075">75</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191112">12. novembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Irska (Vetrna elektrarna Derrybrien)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑261/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:955">EU:C:2019:955</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0073">73</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> v fazo strateškega načrtovanja ukrepov nacionalnih organov. Študija okoljskih posledic, ki jo nalaga, je torej širša ali obsežnejša od analize za konkretni projekt.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Na podlagi te premise je težko pojasniti, do kod segajo zahteve SOP. Jasno je, da je nad presojo posameznih projektov, vendar tudi, da se ne bi smela razširiti na vso zakonodajo države članice, ki vpliva na okolje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Zato ni smiselno ločevati med: (i) <HT TYPE="ITALIC">projekti</HT> z vplivom na okolje, za katere velja Direktiva PVO; (ii) načrti ali programi z znatnim vplivom na okolje, za katere velja Direktiva SOP; in (iii) <HT TYPE="ITALIC">nacionalnimi predpisi</HT> z nekaj posledicami za okolje, ki so izključeni iz analize vpliva na okolje. Na mejah med temi tremi kategorijami temeljijo vprašanja za predhodno odločanje predložitvenega sodišča.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Uporaba Direktive SOP je organom držav članic povzročila nemalo težav, ki jih je Komisija nameravala omiliti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Evropska komisija, <HT TYPE="ITALIC">Vodnik za uporabo Direktive 2001/42 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje</HT>, 2006, https://ec.europa.eu/environment/archives/eia/pdf/030923_sea_guidance_es.pdf. Glej tudi dokument COM(2017) 234 final z dne <DATE ISO="20170515">15. maja 2017</DATE>, Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu v skladu s členom 12(3) Direktive 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje. V teoriji, McGuinn, J., Oulès, L., Banfi, P., McNeill, A., O’Brien, S., Lukakova, Z.,Sheate, W., Kolaric, S. in Sadauskis R. <HT TYPE="ITALIC">Study to support the REFIT evaluation of Directive 2001/42/EC on the assessment of the effects of certain plans and programmes on the environment (SEA Directive)</HT>, 2019, https://ec.europa.eu/environment/eia/pdf/REFIT%20Study.pdf.</P></NOTE> Rešitev je v ugotovitvi, kaj je zajeto s pojmom načrti in programi, ter med njimi opredeliti tiste, ki znatno vplivajo na okolje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvih sedem vprašanj za predhodno odločanje: pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>načrt in program<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> v Direktivi SOP</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Pravila, ki urejajo področje uporabe Direktive SOP, so v glavnem v dveh med seboj povezanih členih:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Člen 2(a) opredeljuje kumulativna pogoja, ki ju morajo izpolnjevati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>načrti in programi<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, zato da se zanje uporablja Direktiva: (a) da jih pripravljajo in/ali sprejmejo nacionalni, regionalni ali lokalni organi oziroma jih pripravi organ zato, da bi jih sprejel parlament ali vlada v zakonodajnem postopku, in (b) da so zahtevani z zakonskimi in drugimi predpisi.</P></ITEM><ITEM><P>Člen 3(2)(a) določa pogoje, da se med temi načrti in programi določijo tisti, ki bodo verjetno znatno vplivali na okolje in je torej v zvezi z njimi treba izvest SOP: (a) njihovo pripravo v zvezi z določenimi gospodarskimi sektorji in dejavnostmi ter (b) nujnost, da določajo okvir za prihodnja soglasja za izvedbo projektov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>S kombinacijo teh določb dejansko nastanejo štirje pogoji, ki jih bom analiziral v nadaljevanju tako zaradi predstavitve njihovih značilnosti na splošno kot tudi zaradi razjasnitve, ali jih regionalna zakonodaja, kakršna je tu sporna, izpolnjuje.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Organ države članice pripravi ali sprejme načrt ali program</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Prvi pogoj, katerega presoja ne bi smela povzročati hermenevtičnih težav, je, da je nacionalno zakonodajo sprejel ali pripravil organ države članice na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče potrjuje, da so regionalni flandrijski organi sprejeli razdelek 5.20.6 VLAREM II v okviru izvrševanja odredbe o okoljevarstvenih soglasjih. Prav tako navaja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Točka 10.2 predložitvene odločbe.</P></NOTE> da sta bila razdelek 5.20.6 in okrožnica sprejeta zaradi uporabe Direktive 2009/28/ES.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20090423">23. aprila 2009</DATE> o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="140" PAGE.FIRST="16" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 140, str. 16</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Vendar belgijska vlada meni, da ta prvi pogoj v primeru razdelka 5.20.6 VLAREM II ni izpolnjen – ne zato, ker ne gre za določbe, ki jih je mogoče pripisati regionalni vladi, temveč ker nimajo razsežnosti programa ali načrta. O tem argumentu se bom izrekel pozneje, čeprav sem že navedel, da se mi normativna narava tega razdelka ne zdi sporna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>V zvezi z okrožnico je naloga predložitvenega sodišča, da opredeli njene značilnosti v nacionalnem pravu, glede katerih med strankami ni bilo soglasja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Glede na informacije, ki jih ima Sodišče, se zdi, da je bila okrožnica pripravljena in sprejeta kot upravni ukrep, ne da bi bilo pravzaprav navedeno, da regija Flandrija izvaja pooblastilo za sprejemanje zakonov in drugih predpisov. Z njo se izraža volja flandrijske vlade, da (tako kot določa sama okrožnica) uporablja standarde o postavitvi polj vetrnih elektrarn.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Konkretneje, po mnenju belgijske vlade okrožnica vključuje smernice, ki jim regionalni organ namerava slediti, ko izvaja diskrecijsko pravico v posameznih primerih, kot je podelitev soglasij za namestitev vetrnih turbin.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Ponovno ob pridržku odločitve predložitvenega sodišča menim, da če vsebina okrožnice zavezuje regionalno flandrijsko upravo, ki jo je sprejela kot pravilo za njeno prihodnje ukrepanje,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160308">8. marca 2016</DATE>, <NAME.CASE>Grčija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑431/14 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:145">EU:C:2016:145</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0069">69</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), v kateri je navedeno, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>da se Komisija s tem, da sprejme pravila ravnanja in da z njihovo objavo razglasi, da jih bo v prihodnje uporabljala v primerih, na katere se nanašajo, sama omejuje pri izvrševanju navedene diskrecijske pravice in od teh pravil ne more odstopiti, saj bi bila sicer lahko kaznovana zaradi kršitve splošnih pravnih načel, kot sta enako obravnavanje in varstvo zaupanja v pravo<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>.</P></NOTE> ta lahko spada k pojmu načrt ali program iz Direktive SOP. To ne bi bilo tako, če bi šlo za besedilo, ki nikakor ne bi bilo pravno obvezujoče, niti <HT TYPE="ITALIC">ad intra</HT>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Načrti ali programi, zahtevani z zakonskimi in drugimi predpisi</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Splošni premisleki</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>V skladu s členom 2(a), druga alinea, Direktive SOP so načrti ali programi, ki so jih sprejeli organi države članice in ki spadajo na področje uporabe te direktive, tisti, ki so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>zahtevani z zakonskimi in drugimi predpisi<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Od sodbe Inter‑Environnement Bruxelles in drugi dalje je treba za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>zahtevane<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> v smislu Direktive SOP in za njeno uporabo šteti tiste načrte in programe, katerih sprejetje je urejeno z nacionalnimi zakonskimi ali drugimi predpisi, ki določajo organe, ki so pristojni za njihovo sprejetje, in postopek njihove priprave.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodba Inter‑Environnement Bruxelles in drugi (točka 31) ter sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180607">7. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Thybaut in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑160/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:401">EU:C:2018:401</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba Thybaut in drugi), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190612">12. junija 2019</DATE>, <NAME.CASE>CFE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑43/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:483">EU:C:2019:483</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba CFE).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Sodišče je s tem podalo <HT TYPE="ITALIC">velikodušno</HT> razlago Direktive SOP, saj je menilo, da velja za načrte in programe, določene v nacionalnih zakonih in drugih predpisih, če njihovo sprejetje <HT TYPE="ITALIC">je</HT> ali <HT TYPE="ITALIC">ni</HT> <HT TYPE="ITALIC">obvezno</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>V zadevi Inter‑Environnement Bruxelles in drugi je generalna pravobranilka J. Kokott predlagala ožjo razlago: da bi se izvedba SOP zahtevala samo za načrte in programe, katerih sprejetje bi bilo <HT TYPE="ITALIC">obvezno</HT>, ker bi ga nalagala določba nacionalne zakonodaje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sklepni predlogi v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Inter‑Environnement Bruxelles in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑567/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:755">EU:C:2011:755</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Generalna pravobranilka J. Kokott je v sklepnih predlogih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Inter‑Environnement Bruxelles ASBL in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑671/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:39">EU:C:2018:39</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) ponovno zagovarjala svoje stališče, saj je bila prepričana, da je Sodišče razširilo področje uporabe Direktive SOP prek tega, kar je nameraval zakonodajalec in kar so lahko predvidele države članice.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče poziva Sodišče, naj spremeni svojo sodno prakso in jo uskladi s to ožjo razlago. Britanska vlada podpira ta predlog, s katerim se je strinjalo tudi Supreme Court (vrhovno sodišče, Združeno kraljestvo) v sodbi HS2 Action Alliance.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>HS2 Action Alliance Ltd, R (on the application of) v The Secretary of State for Transport &amp; Anor [2014] UKSC 3, točke od 175 do 189.</P></NOTE> Tudi belgijska vlada je v svojem pisnem stališču to podredno predlagala, vendar je to na obravnavi preklicala. A in drugi, Komisija in nizozemska vlada nasprotujejo tej ideji in znova potrjujejo svojo podporo navedeni sodni praksi: nihče od njih, niti nazadnje belgijska vlada, ne predlaga spremembe sodne prakse v tem smislu, kot jo predlaga predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Ali bi moralo Sodišče opustiti svojo razlago izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/><HT TYPE="ITALIC">zahtevani</HT> z zakonskimi in drugimi predpisi<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> ali pa bi jo moralo utrditi?</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Sam priznam, da v tej polemiki o tem vprašanju obstajajo tehtni razlogi v prid enega in drugega stališča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej v teoriji analizo Rickettsa, S. in Munna, J., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>The Meaning of <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>Required by Legislative, Regulatory or Administrative Provisions<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="2018" ID="QE0034"/><QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, v Jones, G., Scotford, E. (ur.), <HT TYPE="ITALIC">The Strategic Environmental Assessment Directive. A plan for success</HT>? Hart Publishing, Oxford, 2017, str. od 63 do 79.</P></NOTE> Če se nazadnje odločim, da bom Sodišču predlagal, naj okrepi svojo sodno prakso, bom to storil, ker – kot je postalo jasno na obravnavi – ni bil naveden noben <HT TYPE="ITALIC">nov</HT> argument, ki bi tehtnico prevesil v korist spremembe te sodne prakse.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>To, da ni <HT TYPE="ITALIC">novih</HT> argumentov, je tako, kot če bi predložitveno sodišče in tisti, ki zagovarjajo to stališče, ponavljali argumente, ki jih je že predstavila generalna pravobranilka J. Kokott, s katerimi pa se Sodišče v več sodbah od leta 2012 ne strinja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>V zvezi s pristopi v zadevi Inter‑Environnement Bruxelles in drugi se je v teoriji menilo, da se je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>generalna pravobranilka J. Kokott osredotočila na Direktivo kot pravni instrument, o katerem so se dogovorile države članice. Nasprotno se je Sodišče osredotočilo na Direktivo kot na učinkovito pravno sredstvo, ki deluje v skladu z lastno pravno celovitostjo<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> (Fisher, E., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>Blazing Upstream? Strategic Environmental Assessment as <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>Hot<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="2018" ID="QE0037"/> Law<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>, Jones, G. in Scotford, E. (ur.), <HT TYPE="ITALIC">The Strategic Environmental Assessment Directive. A plan for success</HT>?, Hart Publishing, Oxford, 2017, str. 174.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah ne najdem dovolj razlogov, da bi predlagal drugo rešitev. V podobnih primerih sem trdil,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Nedavno v sklepnih predlogih v zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>La Quadrature du net in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑511/18 in C‑512/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:6">EU:C:2020:6</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0123">123</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> da se mi v podobnih položajih zdi pametneje izbrati stabilnost sodne prakse, in sicer, da se da prednost merilu <HT TYPE="ITALIC">stare decisis</HT> kot najbolj skladnim z zahtevami pravne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Rešitev težave je v vrsti razlage Direktive SOP, ki se izbere:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Če se da prednost jezikovni in zgodovinski razlagi člena 2(a), druga alinea, je mogoče zagovarjati, da se samo za načrte in programe, katerih sprejetje je zakonsko obvezno, zahteva presoja vpliva na okolje.</P></ITEM><ITEM><P>Nasprotno, če se da prednost sistematični in teleološki razlagi te določbe, spadajo na področje uporabe Direktive SOP tudi načrti in programi, sprejeti prostovoljno, a določeni z zakonom ali drugimi predpisi, in je zanje treba izvesti SOP, če znatno vplivajo na okolje.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Da ni bi ponavljal vsebine polemike, ki – naj ponovim – ne prinaša ničesar novega, bom samo izpostavil hermenevtične osnove v korist razlage, ki jo je do zdaj zagovarjalo Sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Jezikovna razlaga člena 2(a), druga alinea, se ne zdi prepričljiva. Beseda <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>zahtevani<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/> lahko pomeni programe in načrte, ki so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>potrebni<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>nujni<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>naloženi<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>, vendar je dvoumna glede tega, ali zajema izključno načrte in programe, ki jih morajo nacionalni organi obvezno sprejeti, ali ne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Besedi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>exigé<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> v francoščini in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>exigido<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> v portugalščini sta prav tako dvoumni kot v španščini. Zdi se, da se besede iz angleške (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>required<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>), romunske (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>impuse<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>) ali nemške različice (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>erstellt werden müssen<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>) nanašajo na načrte in programe, ki jih je treba obvezno sprejeti. Nasprotno pa italijanski pridevnik <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>previsti<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> kaže na to, da je treba vključiti tudi načrte in programe, ki jih ni treba obvezno sprejeti.</P></NOTE> Maksima <HT TYPE="ITALIC">in claris non fit interpretatio</HT> se tu ne izkaže za uporabljivo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Glede na to, da imajo vse jezikovne različice akta Unije enako vrednost, je treba, da bi se ohranila enotnost razlage prava Unije, v primeru razlik med njimi zadevno določbo razlagati glede na splošno sistematiko in cilj ureditve, katere del je.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980402">2. aprila 1998</DATE>, <NAME.CASE>EMU Tabac in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑296/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:152">EU:C:1998:152</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031120">20. novembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Kyocera</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑152/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:623">EU:C:2003:623</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180220">20. februarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Belgija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑16/16 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:79">EU:C:2018:79</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Obrniti se je torej treba na sistematično in teleološko merilo, vendar se bom najprej posvetil zgodovinski razlagi člena 2(a), druga alinea, Direktive SOP.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Če se razvoj te določbe pobliže pogleda, je opazno, da izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>zahtevani z zakonskimi in drugimi predpisi<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/> ni bilo niti v prvotnem predlogu Komisije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Predlog direktive Sveta o presoji vplivov določenih načrtov in programov na okolje, COM/96/0511 final – SYN 96/0304 (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="129" PAGE.FIRST="14" DATE.PUB="1997">UL 1997, C 129, str. 14</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> niti v poznejši spremenjeni različici.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>COM (1999)73 final z dne <DATE ISO="19990222">22. februarja 1999</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="083" PAGE.FIRST="13" DATE.PUB="1989">UL 1989, C 83, str. 13</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> Dodal jo je Svet v skupno stališče, sprejeto <DATE ISO="20020330">30. marca 2002</DATE>, Evropski parlament pa tega ni spremenil.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Skupno stališče (ES) št. 25/2000 z dne <DATE ISO="20000330">30. marca 2000</DATE>, ki ga je Svet sprejel po postopku iz člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti zaradi sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="137" PAGE.FIRST="11" DATE.PUB="2000">UL 2000, C 137, str. 11</REF.DOC.OJ>). Tam je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>se je spremenila opredelitev <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>načrtov in programov<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="2018" ID="QE0050"/>, s čimer se je razjasnilo, da se nanaša samo na načrte in programe, ki se zahtevajo z zakonskimi in drugimi predpisi, katerih priprava ali sprejetje ali oboje je v pristojnosti organa oziroma jih pripravi organ zato, da bi se sprejeli v zakonodajnem postopku, v okviru različnih postopkov in zakonodaj držav članic<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Iz pristavka Sveta bi bilo mogoče sklepati, da je ta institucija želela nekatere načrte in programe podvreči SOP, ne pa, da je bil njen izrecni namen, da jih omeji izključno na tiste, katerih sprejetje je obvezno. Tisti, katerih sprejetje ni obvezno, pa so določeni v zakonskih in drugih predpisih, imajo lahko prav tako znatne ali celo večje vplive na okolje kot tisti, katerih sprejetje je obvezno. Nevarno je domnevati, da jih je Svet hotel izključiti iz SOP samo zato, ker so nekatere države trdile, da bi lahko navedena presoja nacionalne organe odvrnila od tega, da jih sprejmejo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Stališče, ki je v nasprotju s tistim, ki ga je zagovarjala generalna pravobranilka J. Kokott v sklepnih predlogih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Inter‑Environnement Bruxelles in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑567/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:755">EU:C:2011:755</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 15 do 21).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Ker niti jezikovna niti zgodovinska razlaga nista prepričljivi, je treba uporabiti sistematično in teleološko razlago.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>S sistematičnega vidika se Direktiva SOP uporablja samo za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>nekatere<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> načrte in programe z znatnim vplivom na okolje, ne pa za vse. Izključitve, določene v členu 3(8) in (9) te direktive, ne omenjajo tistih, ki jih ni obvezno sprejeti in so določeni v nacionalni zakonodaji, temveč omenjajo:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>načrte in programe, ki so namenjeni izključno obrambi države ali civilni zaščiti,</P></ITEM><ITEM><P>finančne ali proračunske načrte in programe.</P></ITEM><ITEM><P>ki se sofinancirajo iz strukturnih skladov Unije.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Široka razlaga pridevnika <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>zahtevani<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> omogoča, da se s področjem uporabe Direktive SOP bolje zajamejo načrti in programi, katerih sprejetje in pripravo v skladu z nacionalnimi zakonodajami bi bilo težko omejiti z dihotomijo obvezen/neobvezen, tako da bi bili zajeti številni primeri med obema skrajnostma.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Zaradi heterogenosti prakse v državah članicah pri pripravi teh načrtov in programov<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>načrti<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>programi<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> v Direktivi SOP nista opredeljena in se enako obravnavata. Za opredelitev obeh, čeprav ne prav natančno zaradi razlik med državami članicami, je lahko koristen <HT TYPE="ITALIC">Vodnik [Evropske komisije] za uporabo Direktive 2001/42 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje</HT>, 2006, https://ec.europa.eu/environment/archives/eia/pdf/030923_sea_guidance_es.pdf., v skladu s katerim je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>dokument, ki se v nekaterih državah članicah šteje za <HT TYPE="BOLD">načrt</HT>, […] tisti, v katerem se predstavi, kako se namerava izvajati ali uporabljati ureditev ali politika. To lahko vključuje, na primer, načrte rabe zemljišč, v katerih se opredeli, kako se bo zemljišče uporabljalo, ali v katerih se določijo standardi ali smernice o vrsti projekta, ki bi lahko bil primeren ali bi se dovolil na konkretnih območjih, ali v katerih se navedejo merila, ki jih je treba upoštevati pri pripravi novih projektov. Načrti ravnanja z odpadki, hidrološki načrti itd. […] V nekaterih državah članicah se s <HT TYPE="BOLD">programom</HT> običajno razume načrt, ki obsega skupek projektov na določenem območju; na primer, kot program je mogoče opredeliti načrt oživitev urbanega območja, ki zajema več različnih gradbenih projektov<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>.</P></NOTE> se priporoča široka razlaga izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>zahtevani<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>. Ta argument je še toliko pomembnejši, če se opozori na to, da spremembe načrtov in programov, katerih obravnava mora biti enaka obravnavi njihovega sprejetja in priprave, zahtevajo okoljsko presojo, če se upoštevajo merila, določena v Direktivi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Sodišče je že večkrat presodilo, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>načrti in programi<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/> ne vključuje samo njihove priprave, temveč tudi njihovo spremembo, s čemer se želi zagotoviti okoljska presoja zahtev, ki bodo verjetno znatno vplivale na okolje (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190508">8. maja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Associazione <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>Verdi Ambiente e Società – Aps Onlus<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/> in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑305/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:384">EU:C:2019:384</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in sodba CFE, točka 71).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Običajno o teh spremembah odločajo organi držav članic, ne da bi obstajala <HT TYPE="ITALIC">zakonska obveznost</HT> za njihovo izvedbo. Ozka razlaga izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>zahtevani<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> bi jih <HT TYPE="ITALIC">de facto</HT> izključila iz Direktive SOP, čeprav bi znatno vplivali na okolje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Teleološka razlaga člena 2(a), druga alinea, Direktive SOP je prav tako v prid široki razlagi izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>zahtevani<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>, zaradi katere je mogoče vključiti načrte in programe, ki so jih nacionalni organi sprejeli prostovoljno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju cilja Direktive SOP (zagotavljanje visoke ravni varstva okolja) se določbe, ki opredeljujejo področje uporabe te direktive, in točno tiste, ki opredeljujejo akte, na katere se nanašajo, ne bi smele razlagati ozko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Sodbe Inter‑Environnement Bruxelles in drugi (točka 37), Thybaut in drugi (točke od 38 do 40) in CFE (točki 36 in 37) ter sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190612">12. junija 2019</DATE>, <NAME.CASE>Terre wallonne</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑321/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:484">EU:C:2019:484</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Razlaga Direktive SOP, ki bi bila <HT TYPE="ITALIC">okolju prijazna</HT>, ima poleg tega podporo v primarnem pravu:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>V skladu s členom 191(2) PDEU (ki je naslednik člena 174(2) ES) je cilj okoljske politike Unije doseči <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>visoko raven varstva<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>, pri čemer se upošteva raznolikost razmer v posameznih regijah Unije.</P></ITEM><ITEM><P>Člen 3(3) PEU določa, da si Unija med drugim prizadeva za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161221">21. decembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Associazione Italia Nostra Onlus</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑444/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:978">EU:C:2016:978</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Cilj Direktive SOP (če ponovim, gre za zagotavljanje <HT TYPE="ITALIC">visoke</HT> ravni varstva okolja) bi bilo mogoče spodnesti z razlago besede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>zahtevani<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>, ki bi iz SOP izključevala načrte in programe, ki so določeni v nacionalnih predpisih, katerih sprejetje pa ni obvezno. Ta razlaga bi vsaj delno posegla v polni učinek navedene direktive,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110922">22. septembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Valčiukienė in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑295/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:608">EU:C:2011:608</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> v nasprotju z njenim namenom vzpostaviti postopek nadzora nad normativnimi akti s potencialnimi znatnimi vplivi na okolje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Ne zdi se mi, da bi dosedanji pristop Sodišča spodkopaval ta zakonodajalčev namen in bil v nasprotju z njim. Možnost uporabe Direktive SOP tudi za načrte in programe, ki so določeni z nacionalnimi predpisi, katerih sprejetje pa ni obvezno, ne pomeni, da navedeni načrti <HT TYPE="ITALIC">vedno</HT> zahtevajo navedeno presojo: prav tako morajo izpolnjevati pogoje iz člena 3 Direktive SOP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Predvsem je treba poudariti zahtevo, da ti načrti in programi vključujejo zakonodajni okvir za naknadno soglasje za izvedbo projektov s pomembnimi vplivi na okolje. Menim, da je to odločilen element za natančno določitev področja uporabe Direktive SOP, ne da bi se pretirano posegalo v zakonodajno dejavnost držav članic.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Menim torej, da bi moralo Sodišče za to, da bi se dosegla razumna, učinkovita in homogena uporaba Direktive SOP, dodelati svojo sodno prakso bolj glede značilnosti tega <HT TYPE="ITALIC">normativnega okvira</HT>, kot pa glede izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>zahtevani z zakonskimi in drugimi predpisi<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uporaba teh meril <HT TYPE="NORMAL">ad casum</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče potrebuje pojasnilo, ali se razdelek 5.20.6 VLAREM II in okrožnica lahko opredelita kot načrti ali programi, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>zahtevani z zakonskimi in drugimi predpisi<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v zvezi z razdelkom 5.20.6 VLAREM II potrjuje, da je bilo njegovo sprejetje določeno v členu 20 odredbe o okoljevarstvenih soglasjih in v členu 5.1.1 odredbe. Prav tako potrjuje, da je sicer bil zakonsko določen, vendar za regionalne flandrijske organe ni bil obvezen oziroma jim ga ni bilo treba sprejeti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>V skladu z razlago Sodišča, ki sem jo zgoraj povzel in za katero predlagam, da se obdrži, je treba šteti, da navedeni razdelek 5.20.6 VLAREM II vključuje načrt ali program, <HT TYPE="ITALIC">zahtevan</HT> z zakonskimi in drugimi predpisi v smislu člena 2(a), druga alinea, Direktive SOP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Komisija v zvezi z okrožnico trdi, da ne spada v to kategorijo, saj predpisi o varstvu okolja, ki veljajo v regiji Flandriji za postavitev polj vetrnih elektrarn, niso posebej določali njenega sprejetja. Okrožnica naj bi bila rezultat svobodne politične odločitve regionalne flandrijske vlade, ki zakonsko ni določena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Možnost sprejemanja upravnih okrožnic je seveda v belgijskem upravnem pravu splošno priznana. Glej opombo 56 spodaj.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Naloga predložitvenega sodišča je ugotoviti, ali okrožnica s svojo vsebino izvaja in dopolnjuje razdelek 5.20.6 VLAREM II v takem obsegu, da pridobi značaj bolj ali manj prikrite podzakonske določbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Predložitveno sodišče jo poimenuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>psevdo‑zakonodaja<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>.</P></NOTE> Če v skladu z belgijskim pravom okrožnica samoomejuje področje delovanja vlade, tako da določa smernice ravnanja, ki se jih morajo držati tudi posamezniki, bi bilo mogoče šteti, da je bila <HT TYPE="ITALIC">določena</HT> z odredbo o okoljevarstvenih soglasjih in odredbo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Načrt ali program dejavnosti ali gospodarskega sektorja, ki je zajet z Direktivo SOP</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Člen 3(2)(a) Direktive SOP določa, da so ob upoštevanju odstavka 3 navedenega člena predmet okoljske presoje vsi načrti in programi, ki so med drugim pripravljeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>za […] energetiko, […] prostorsko načrtovanje ali rabo zemljišč<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Razdelek 5.20.6 VLAREM II in okrožnica se nanašata na energetski sektor, in sicer na postavitev polj vetrnih elektrarn. Pravila o hrupu, ki veljajo za vetrne elektrarne, vplivajo na njihovo lokacijo na poseljenih območjih, zaradi česar vplivajo tudi na prostorsko načrtovanje in rabo zemljišč.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Torej ni dvoma, da je predmet tega zakonodajnega svežnja zajet z Direktivo SOP.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">4.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Načrt ali program, ki ima naravo referenčnega okvira za soglasje za izvedbo projektov, ki so zajeti z Direktivo PVO</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Poleg tega, da se nanašajo na enega od sektorjev iz člena 3(2)(a), ta določba za to, da se v zvezi z njimi izvede SOP, zahteva:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>da načrti ali programi opredeljujejo okvir za prihodnje soglasje za izvedbo projektov; in</P></ITEM><ITEM><P>da gre za projekte iz prilog I in II k Direktivi PVO.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>O pomembnosti te zahteve je mogoče sklepati tudi iz dejstva, da člen 3(4) Direktive SOP določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>[d]ržave članice ugotovijo, ali je verjetno, da bodo načrti in programi, ki določajo okvir za prihodnja soglasja za izvedbo projektov in ki niso načrti in programi iz odstavka 2, znatno vplivali na okolje<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/>.</P><P>Zaradi izčrpnosti je treba dodati, da obstaja vsaj še ena obveznost izvedbe strateške okoljske presoje načrtov in programov, ki ni odvisna od okvira za soglasje za izvedbo projektov. Gre za obveznost iz člena 3(2)(b) Direktive SOP, v skladu s katerim je treba preučiti načrte in programe, za katere je treba izvesti posebno presojo posledic iz člena 6(3) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne <DATE ISO="19920521">21. maja 1992</DATE> o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 102), ki zajema samo en del vplivov na okolje.</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>V zvezi z drugo zahtevo se razdelek 5.20.6 VLAREM II in okrožnica nanašata na vrsto naprave, ki je izrecno navedena v Prilogi II, točka 3(i) Direktive PVO pod rubriko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>obrati za izkoriščanje energije vetra za proizvodnjo elektrike (polja vetrnih elektrarn)<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>V istem smislu se je Sodišče izreklo v sodbi D’Oultremont (točke od 42 do 44).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>V zvezi s prvo zahtevo člen 3(2)(a) Direktive SOP določa, da mora načrt ali program opredeljevati referenčni okvir za prihodnje soglasje za izvedbo projekta kot nujni pogoj za to, da se v zvezi z njim izvede SOP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Sodišče je razglasilo, da se pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>načrti in programi<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/> nanaša na vsak akt, ki z opredelitvijo pravil in postopkov določa velik nabor meril in pogojev za odobritev in izvedbo enega ali več projektov, za katere je verjetno, da bodo znatno vplivali na okolje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120911">11. septembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Nomarchiaki Aftodioikisi Aitoloakarnanias y otros</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑43/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:560">EU:C:2012:560</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0095">95</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); sodba D’Oultremont (točka 49); sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190508">8. maja 2019</DATE>, <NAME.CASE><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>Verdi Ambiente e Società (VAS) – Aps Onlus<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/> in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑305/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:384">EU:C:2019:384</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sodba CFE (točka 61).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Zato se akt šteje za <HT TYPE="ITALIC">okvir</HT> za prihodnja soglasja za izvedbo projektov in torej za načrt ali program, za katerega je treba izvesti SOP, če zajema velik nabor meril in pogojev (pravil in postopkov) za izvedbo projektov z znatnimi vplivi na okolje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Širino te razlage izpostavi Gonthier, E., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>La Cour de justice de l’Union européenne définit la notion de <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>plan et programme<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="2018" ID="QE0073"/><QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/>, <HT TYPE="ITALIC">Aménagement‑Environnement</HT>, 2017, št. 3, str. 184 in 185.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Namen te razlage <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>je […] zagotoviti okoljsko presojo zahtev, ki bodo verjetno znatno vplivale na okolje<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180607">7. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Inter‑Environnement Bruxelles in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑671/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:403">EU:C:2018:403</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> v zaporedju zakonodajnih aktov; <HT TYPE="ITALIC">a sensu contrario</HT> preprečuje, da bi merila ali pogoji, določeni posamično, nalagali SOP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Zato je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>velik nabor meril in pogojev<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/> (referenčni okvir) razumeti kakovostno in ne količinsko. Zadostuje, da je <HT TYPE="ITALIC">nabor</HT> velik, in ne izčrpen, zato da je za načrt ali program, ki ga določa, potreben SOP. Tako se izogne tudi mogočim strategijam za izogibanje obveznosti iz Direktive SOP, kot je na primer v obliki drobljenja ukrepov, s čimer se zmanjša polni učinek navedene direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Sodbe D’Oultremont (točka 48), Thybaut in drugi (točka 55) in Inter‑Environnement Bruxelles in drugi (točka 55) ter sklepni predlogi generalne pravobranilke J. Kokott v zadnjenavedeni zadevi (<REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:755">EU:C:2011:755</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>To sodno prakso je treba preslikati na sporno flandrijsko zakonodajo (razdelek 5.20.6 VLAREM II in okrožnico, če ima ta pravne učinke) ob upoštevanju elementov, ki jih navajam v nadaljevanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Prvič in predvsem je Sodišče odločilo, da je bila zakonodaja (v tistem primeru valonska) o postavitvi polj vetrnih elektrarn, ki je bila delno podobna tu analizirani flandrijski zakonodaji, okvir za sprejetje projektov z znatnim vplivom na okolje. To je nedvoumno potrjeno v sodbi D’Oultremont.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Sodba D’Oultremont (točka 50): <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>[U]redba z dne <DATE ISO="20140213">13. februarja 2014</DATE> [se] nanaša zlasti na tehnične standarde, načine uporabe (zlasti migetajoče sence), preprečevanje nesreč in požarov (med drugim zaustavitev vetrne elektrarne), standarde glede ravni hrupa, sanacijo lokacije in zagotovitev finančnega jamstva za vetrne elektrarne. Takšni standardi so dovolj pomembni in obsežni pri opredelitvi pogojev, ki veljajo za zadevni sektor; izbira, ki se nanaša predvsem na okoljske značilnosti teh standardov, pa mora določiti pogoje, v skladu s katerimi bodo lahko v prihodnje odobreni dejanski projekti postavitve in uporabe vetrnih elektrarn<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Res je, da so med obema nekatere razlike, vendar v tej zadevi sporna flandrijska zakonodaja podrobno določa predpise, ki so podobni tistim, s katerimi se je soočal valonski pravni red v zvezi s številnimi občutljivimi vprašanji (hrup, migetajoče sence, varnost in narava vetrnih turbin).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Načeloma noben projekt postavitve polja vetrnih elektrarn v Flandriji ne bi mogel pridobiti soglasja, ne da bi izpolnjeval pogoje, določene v navedeni zakonodaji. Zato razpoložljive informacije kažejo na to, da gre za referenčni okvir, ki ni izčrpen, je pa pomemben, za izdajo soglasja za izvedbo projektov polj vetrnih elektrarn, katerih vpliv na okolje ni sporen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Belgijska vlada implicitno priznava, da razdelek 5.20.6 VLAREM II in okrožnica pomenita pomemben referenčni okvir za izdajo soglasja za izvedbo projektov polj vetrnih elektrarn, ko v zvezi z morebitno omejitvijo časovnih učinkov sodbe zatrjuje, da bi razglasitev nezakonitosti povzročila, da ne bi več obstajali pravno veljavni okoljski pogoji za vetrne elektrarne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Pisno stališče (točka 97).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Komisija trdi, da so samo določbe razdelka 5.20.6 VLAREM II v zvezi s hrupom vetrnih elektrarn pomembne za soglasje za izvedbo projektov polj vetrnih elektrarn, saj neposredno določajo njihovo postavitev glede na prebivališča in naseljena območja. To naj se ne bi zgodilo z določbami o migetajoči senci in varnosti teh vetrnih elektrarn, do katerih pride na stopnji obratovanja zadevnih polj vetrnih elektrarn: analizo njihovega vpliva bi bilo treba izvesti na podlagi Direktive PVO, ne pa Direktive SOP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>S tem pristopom se ne strinjam, saj se osredotoča na posamično analizo določb načrta ali programa, ne pa nanj kot celoto. Poleg tega je treba zahteve v zvezi z migetajočo senco in varnostjo vetrnih elektrarn upoštevati tudi ob njihovi postavitvi ne glede na to, ali potem vplivajo na obratovanje polja vetrnih elektrarn (tako kot sicer s predpisi o hrupu).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Drugič, Sodišče meni, da lahko pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>načrti in programi<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/> zajema akte, sprejete v obliki zakona ali podzakonskega predpisa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Sodišče je nasprotovalo izključitvi zakonodajnih ukrepov iz dvojnega pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>načrtov in programov<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/>, saj so ti ukrepi izrecno navedeni v opredelitvi iz člena 2(a), prva alinea, Direktive SOP.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100617">17. junija 2010</DATE>, <NAME.CASE>Terre wallonne in Inter‑Environnement Wallonie</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑105/09 in C‑110/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:355">EU:C:2010:355</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sodba D’Oultremont (točka 52).</P></NOTE> Prav tako pa je zavrnilo podobnost s kategorijami iz Aarhuške konvencije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Konvencija iz leta 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="124" PAGE.FIRST="4" DATE.PUB="2005">UL 2005, L 124, str. 4</REF.DOC.OJ>), odobrena s Sklepom Sveta 2005/370/ES z dne <DATE ISO="20050217">17. februarja 2005</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="124" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2005">UL 2005, L 124, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> in Kijevskega protokola<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Protokol iz leta 2003 o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="308" PAGE.FIRST="35" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 308, str. 35</REF.DOC.OJ>), sprejet s Sklepom Sveta z dne <DATE ISO="20081020">20. oktobra 2008</DATE> (2008/871/ES) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="308" PAGE.FIRST="33" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 308, str. 33</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> in trdilo, da se ta direktiva od obeh mednarodnih sporazumov razlikuje po tem, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>da ne vsebuje posebnih določb o politikah ali splošnih predpisih, ki bi potrebovali razmejitev od <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>načrtov in programov<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="2018" ID="QE0080"/><QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Sodba D’Oultremont (točka 53). Glej tudi sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Inter‑Environnement Bruxelles in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑671/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:39">EU:C:2018:39</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 32 do 37).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Po mnenju belgijske vlade je razdelek 5.20.6 VLAREM II splošni predpis, ki nima razsežnosti programa ali načrta, katerega namen ni spremeniti obstoječega okvira za postavitev polj vetrnih elektrarn. Ta razdelek naj ne bi spadal k pojmu načrt ali program, zato naj zanj ne bi bila potrebna SOP.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Belgijska vlada v podporo svoji trditvi navaja sodbo belgijskega ustavnega sodišča (sodba št. 33/2019 z dne <DATE ISO="20190228">28. februarja 2019</DATE>, rôle 6662, str. 43 in naslednje, na voljo na https://www.const-court.be/public/f/2019/2019-033f.pdf); in dve sodbi Raad van State (državni svet (upravni oddelek), Nizozemska) (št. 201709167/1/R3 in 201807375/1/R3) z dne <DATE ISO="20190403">3. aprila 2019</DATE> (ECLI:NL:RVS:2019:1064).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Ta argumentacija bi lahko dejansko pripeljala do tega, da bi se spodbudilo razumevanje Direktive SOP glede na Aarhuško konvencijo in Kijevski protokol, na podlagi katerih so zakoni in drugi predpisi izvzeti iz presoje vpliva na okolje.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Kot sem navedel zgoraj, je Sodišče to razlago zavrnilo v sodbi D’Oultremont. Torej bi nacionalna določba, ki ima naravo podzakonskega predpisa (kot je v tem primeru), zahtevala SOP, če bi določala pomemben referenčni okvir za izvedbo projektov vetrnih elektrarn. Kot sem že opisal, se je to zgodilo s predpisi, analiziranimi v sodbi D’Oultremont, katerih določbe so, naj ponovim, delno podobne tu spornim.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Tretjič, sodna praksa Sodišča ne zahteva, da se morajo ti načrti in programi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>nanašati na prostorsko ureditev danega področja<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/>, temveč da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0082" REF.END="QE0082"/>se v širšem smislu nanašajo na prostorsko načrtovanje ali načrtovanje območij na splošno<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Sodba D’Oultremont (točki 45 in 46).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Razdelek 5.20.6 VLAREM II se tako kot v primeru valonske zakonodaje v zadevi D’Oultremont nanaša na celotno ozemlje regije (Flandrija). Mejne vrednosti za hrup, ki jih določa, so v tesni zvezi s to regijo, saj se določijo glede na različno rabo geografskih območij. Na njegovi podlagi se določijo kraji, kjer se lahko postavijo vetrne elektrarne, kot je v občinah Aalter in Nevele.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Nazadnje je Sodišče razglasilo, da je treba preprečiti, da bi se za isti načrt ali program moralo izvesti več SOP. Če je bila predhodno izvedena presoja vplivov na okolje, v ureditev SOP torej ne spadajo načrti in programi, ki spadajo v hierarhijo aktov, ki pa so že bili predmet presoje vplivov na okolje in se zanje lahko razumno šteje, da so bili interesi, ki jih Direktiva SOP varuje, v tem okviru zadostno upoštevani.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150910">10. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Dimos Kropias Attikis</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑473/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:582">EU:C:2015:582</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter sodbi Inter‑Environnement Bruxelles in drugi (točka 42) in CFE (točka 73).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Če bi bila razdelek 5.20.6 VLAREM II in okrožnica del zaporedja zakonodajnih aktov, katerih sprejetje je že moralo biti predmet SOP, v zvezi z njima v skladu s to sodno prakso ne bi bilo treba nujno izvesti druge posebne presoje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>V spisu ni podatkov, ki bi to okoliščino lahko potrdili. Razdelek 5.20.6 VLAREM II ima svojo podlago v odredbi o okoljevarstvenih soglasjih, vendar se pogoji, ki jih določa za postavitev vetrnic, nikakor ne ujemajo s pogoji osnovnega predpisa. Razdelek 5.20.6 VLAREM II je, kot je potrdila Komisija na obravnavi, <HT TYPE="ITALIC">novi</HT> načrt ali program v smislu Direktive SOP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Prej sem navedel, da je naloga predložitvenega sodišča razjasniti, ali okrožnica po vsebini izvaja in dopolnjuje razdelek 5.20.6 VLAREM II kot prikrita podzakonska določba.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Ne morem se izreči o pravni naravi in učinkih okrožnic v belgijskem pravu, kar je vprašanje, glede katerega je treba upoštevati to, kar je odločil Conseil d’État (državni svet).</P></NOTE> Če bi bilo tako, bi zanjo prav tako veljala Direktiva SOP, saj na prvi pogled vsebuje okoljevarstvene določbe o hrupu, ki so manj stroge kot razdelek 5.20.6 VLAREM II, saj dovoljujejo namestitev vetrnih turbin na krajih, na katerih jih ni mogoče postaviti v skladu z zadnjenavedeno določbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>Zdi se, da okrožnica daje flandrijskim upravnim organom možnost, da lažje dopustijo izjeme od veljavnih določb VLAREM II v zvezi s postavitvijo vetrnih turbin. To bi potrdilo, da bi lahko v skladu s sodno prakso Sodišča spadala v člen 3(2)(a) Direktive SOP.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>V zvezi z urbanim komasacijskim območjem za središče kraja Orp‑le‑Petit, ki spada v občino Orp‑Jauche (Belgija), ki je spremenilo sektorski načrt, načrt komunalne ureditve in občinskega urbanističnega pravilnika (ki so kot taki načrti in programi v smislu Direktive SOP), je Sodišče odločilo, da mora biti isto opredeljen in mora zanj veljati ista pravna ureditev, pri čemer je zagotovilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0083" REF.END="QE0083"/>ta akt sicer ne vsebuje in ne more vsebovati pozitivnih zahtev, vendar možnost lažje pridobitve odstopanj od veljavnih urbanističnih predpisov, ki jo vzpostavlja, spreminja pravni red in določitev UKO iz postopka v glavni stvari posledično postavlja na področje uporabe člena 2(a) in člena 3(2)(a) Direktive SOP<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/> (sodba Thybaut in drugi (točki 57 in 58)).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>Skratka, zakonodajni sveženj, ki je tu sporen in katerega predpisi določajo okvir za pridobitev soglasij za polja vetrnih elektrarn, glede migetajoče sence, varnosti in hrupa spada k pojmu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0084" REF.END="QE0084"/>načrti in programi<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/> iz člena 2(a) Direktive SOP in lahko znatno vpliva na okolje. V istem smislu zahteva izvedbo SOP v skladu s členom 3(2)(a) navedene direktive.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="17"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">D.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Osmo in deveto vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče prosi, naj se razjasni, kako bi sodba Sodišča vplivala na načrte in programe (in na posamične odločbe, sprejete na njihovi podlagi), če bi morala biti razdelek 5.20.6 VLAREM II in okrožnica predmet SOP. Natančneje, želi vedeti, ali bi se lahko učinki morebitne razveljavitve omejili, da bi se začasno ohranili učinki teh predpisov z namenom varstva okolja in zagotavljanja oskrbe z električno energijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>Poleg tega sprašuje, ali ta časovna omejitev ne bi veljala samo v primeru ničnostnih (direktnih) tožb zoper načrte in programe, sprejete brez SOP, temveč tudi v primerih (posrednih) pravnih sredstev, v katerih bi bila zatrjevana ničnost teh načrtov in programov razlog – ali eden od razlogov – za izpodbijanje posamičnih odločb o soglasju za izvedbo projektov, ki jih uporabljajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Opozarjam, da predložitveno sodišče postavlja to zadnje vprašanje in hkrati navaja, da v skladu z belgijskim pravom ni pristojno za razveljavitev razdelka 5.20.6 VLAREM II in okrožnice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Glej opombo 68 spodaj.</P></NOTE> Odločiti mora samo o ničnostni tožbi zoper posamično odločbo o soglasju za vetrne elektrarne,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Soglasje, podeljeno družbi Electrabel za postavitev petih vetrnih elektrarn v občinah Aalter in Nevele.</P></NOTE> vendar se je v njej kot ugovor nezakonitosti navedla morebitna ničnost razdelka 5.20.6 VLAREM II in okrožnice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>Po mnenju Sodišča je glede na to, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0085" REF.END="QE0085"/>v Direktivi [SOP] ni določb o posledicah kršitve v njej vsebovanih postopkovnih določb, naloga držav članic, da v mejah svojih pristojnosti sprejmejo vse potrebne splošne ali posebne ukrepe, da se pred sprejetjem vseh <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0086" REF.END="QE0086"/>načrtov<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="2018" ID="QE0086"/> ali <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0087" REF.END="QE0087"/>programov<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="2018" ID="QE0087"/>, ki bodo verjetno <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0088" REF.END="QE0088"/>znatno vplivali na okolje<QUOT.END REF.START="QS0088" CODE="2018" ID="QE0088"/> v smislu te direktive, opravi okoljska presoja v skladu s procesnimi pravili in merili, določenimi v navedeni direktivi<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Sodbe Inter‑Environnement Wallonie (točka 42), Association France Nature Environnement (točka 29) in Comune di Corridonia in drugi (točka 34) ter sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191112">12. novembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Irska (polje vetrnih elektrarn Derrybrien)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑261/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:955">EU:C:2019:955</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0075">75</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>Države članice so v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča dolžne odpraviti protipravne posledice kršitve prava Unije, ta obveznost pa velja za vse organe zadevne države članice v okviru njihovih pristojnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116.</NO.P><TXT>Natančneje, glede obveznosti, da se odpravi opustitev presoje, ki jo zahteva Direktiva SOP, se iz te sodne prakse sklepa, da:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Odložitev izvrševanja ali razveljavitev akta, pri katerem je podana taka kršitev, velja tudi za nacionalna sodišča, ki jim je predložena tožba zoper akt nacionalnega prava, pri sprejetju katerega je bila kršena Direktiva SOP.</P></ITEM><ITEM><P>Naloga nacionalnega pravnega sistema vsake države članice je, da določi postopkovna pravila, ki se uporabljajo za take tožbe, če ta pravila niso manj ugodna kot tista, ki urejajo podobne notranje položaje (načelo enakovrednosti), in da praktično ne onemogočajo ali pretirano otežujejo izvrševanja pravic, ki jih daje pravni red Unije (načelo učinkovitosti).</P></ITEM><ITEM><P>Ta sodišča morajo na podlagi nacionalnega prava sprejeti ukrepe za zadržanje ali razveljavitev načrta ali programa, sprejetega brez upoštevanja obveznosti opraviti SOP, ki jo zahteva navedena direktiva.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Sodbe Inter‑Environnement Wallonie (točke od 43 do 46), Association France Nature Environnement (točke od 30 do 32) in Comune di Corridonia in drugi (točka 35) ter sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190729">29. julija 2019</DATE>, <NAME.CASE>Inter‑Environnement Wallonie in Bond Beter Leefmilieu Vlaanderen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑411/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:622">EU:C:2019:622</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0171">171</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0172">172</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117.</NO.P><TXT>V skladu s to splošno obveznostjo bi moralo nacionalno sodišče izvajanje načrta ali programa, sprejetega brez SOP in s kršitvijo Direktive SOP, zadržati, načrt ali program razveljaviti ali ga ne uporabiti, zato da bi se izvajala primarnost prava Unije. <HT TYPE="ITALIC">A fortiori</HT>, enaka usoda bi morala doleteti soglasja za izvedbo projektov, ki temeljijo na njih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118.</NO.P><TXT>Vendar je Sodišče priznalo, da je mogoče <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0089" REF.END="QE0089"/>izjemoma in iz nujnih razlogov pravne varnosti prizna[ti] začasno odložitev učinka izrinjenja, ki ga ima pravilo prava Unije v razmerju do nacionalnega prava, ki je v nasprotju z njim<QUOT.END REF.START="QS0089" CODE="201C" ID="QE0089"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100908">8. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Winner Wetten</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑409/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:503">EU:C:2010:503</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: Winner Wetten), in sodba Association France Nature Environnement (točka 33).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119.</NO.P><TXT>Sodišče to prerogativo pridrži izključno zase, ko navede, da če bi imela nacionalna sodišča možnost, da nacionalnim določbam priznajo – pa čeprav le začasno – prednost pred pravom Unije, s katerim so v nasprotju, bi bila namreč ogrožena enotna uporaba prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120.</NO.P><TXT>Sodišče torej priznava, da lahko nacionalno sodišče, če nacionalno pravo to dopušča, izjemoma in v vsakem posamičnem primeru časovno omeji nekatere učinke ugotovitve nezakonitosti nacionalnega akta, ki je bil sprejet v nasprotju z obveznostmi, določenimi v Direktivi SOP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121.</NO.P><TXT>Da bi se v primerih, kakršen je ta, ta možnost lahko uporabila, mora biti omejitev utemeljena z nujno skrbjo, povezano z varstvom okolja, in upoštevati je treba konkretne okoliščine zadeve, o kateri mora nacionalno sodišče odločiti. To izjemno možnost je mogoče uporabiti, samo če so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v sodbi Inter‑Environnement Wallonie,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Točke od 59 do 63. V istem smislu sodba Association France Nature Environnement (točka 43).</P></NOTE> ki jih bom v nadaljevanju omenil.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>V nedavni študiji so se analizirale podobnosti in razlike med sodno prakso iz sodbe Winner Wetten, ki določa centraliziran postopek pod nadzorom Sodišča za odložitev učinka izrinjenja, ki ga ima načelo primarnosti na nacionalne predpise, ki so z njim v nasprotju, in sodno prakso iz sodbe Association France Nature Environnement, ki določa decentraliziran postopek za uveljavitev navedene odložitve, ki ga izvajajo nacionalna sodišča pod zelo strogimi pogoji. V tej študiji se vztraja pri tem, da je ta sodna praksa pomembna za preprečevanje pravnih praznin, do katerih lahko pripelje stroga uporaba načela izrinjenja, ki ga ima načelo primarnosti (Dougan, M, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0090" REF.END="QE0090"/>Primacy and the remedy of disaplication<QUOT.END REF.START="QS0090" CODE="201C" ID="QE0090"/>, <HT TYPE="ITALIC">Common Market Law Review</HT>, 2019, št. 4, str. od 1490 do 1505).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122.</NO.P><TXT>V zvezi z Direktivo PVO je Sodišče prav tako odločilo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Sodba Comune di Corridonia in drugi (točka 43) ter sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180228">28. februarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Comune di Castelbellino</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑117/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:129">EU:C:2018:129</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190729">29. julija 2019</DATE>, <NAME.CASE>Inter‑Environnement Wallonie in Bond Beter Leefmilieu Vlaanderen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑411/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:622">EU:C:2019:622</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0175">175</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> da sicer velja, da morajo v primeru opustitve presoje vplivov projekta na okolje, ki jo zahteva ta direktiva, države članice odpraviti njene nezakonite posledice, vendar pravo Unije ne nasprotuje, da se taka presoja opravi iz naslova legalizacije, medtem ko se projekt izvaja ali celo po tem, ko je izveden, če so izpolnjeni določeni pogoji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Pa eni strani, da nacionalna pravila, ki dopuščajo to regularizacijo, zadevnim osebam onemogočajo, da bi obšle pravila Unije ali jih ne bi uporabile, in po drugi strani, da se presoja, izvedena za namene regularizacije, ne nanaša le na prihodnje vplive tega obrata na okolje, temveč upošteva vplive na okolje v obdobju od njegove vzpostavitve.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123.</NO.P><TXT>Iz te sodne prakse izhaja, da Sodišče izjemoma dopušča, da nacionalna sodišča začasno in pod strogimi pogoji odložijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0091" REF.END="QE0091"/>učinek izrinjenja<QUOT.END REF.START="QS0091" CODE="201C" ID="QE0091"/>, ki ga ima primarnost Direktive SOP, da bi zaščitili nujni razlog v splošnem interesu, kot je okolje ali zagotavljanje oskrbe z električno energijo v določeni državi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0124"><NO.P>124.</NO.P><TXT>Do zdaj je bila ta možnost priznana v primerih ničnostnih tožb pred nacionalnimi sodišči zoper načrte in programe, ki spadajo na področje uporabe Direktive SOP, katerih sprejetje ni bilo predmet SOP.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Sodba Inter‑Environnement Wallonie in sodba Association France Nature Environnement.</P></NOTE> Predložitveno sodišče želi izvedeti, ali bi bilo to možnost mogoče razširiti na tožbe zoper posamične odločbe o soglasju za postavitev vetrnih turbin, ki uporabljajo te načrte in programe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>Kot je bilo že predstavljeno, predložitveno sodišče meni, da ga belgijsko pravo v okviru ugovora nezakonitosti, ki je bil podan v sporu, o katerem odloča, pooblašča samo za razveljavitev posamičnih odločb, ne pa načrtov in programov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="19"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0125"><NO.P>125.</NO.P><TXT>Stranke, ki so predložile pisna stališča, imajo nasprotna stališča v zvezi s tem vprašanjem:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Komisija meni, da je možnost izjemne ohranitve učinkov načrtov in programov, ki so v nasprotju z Direktivo SOP, dopustna samo v okviru ničnostne tožbe zoper navedene načrte in programe. Ne vidi razlogov za njeno razširitev na posamične odločbe o soglasju.</P></ITEM><ITEM><P>Belgijska vlada zastopa nasprotno stališče. Po njenem mnenju postopek v primeru ugovora nezakonitosti (s katerim se posredno izpodbija načrt ali program zaradi kršitve Direktive SOP kot sredstvo za izpodbijanje veljavnosti soglasja za izvedbo posameznega projekta) priporoča uporabo te sodne prakse Sodišča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>V zvezi s tem dodaja, da je treba direktne ničnostne tožbe zoper načrte in programe vložiti v kratkem roku, medtem ko vložitev ugovora nezakonitosti ni časovno omejena. V zadnjem primeru ima pravna varnost širše področje delovanja, saj se načrti in programi uporabljajo v številnih posamičnih odločbah.</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0126"><NO.P>126.</NO.P><TXT>Argumentacija belgijske vlade se mi zdi na splošno prepričljivejša. Nazadnje pa se z obema vrstama izpodbijanja (direktno ali posredno) uresničuje isti cilj, in sicer iz pravnega reda izločiti odločbe in predpise, ki so v nasprotju – kolikor je tu pomembno – s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0127"><NO.P>127.</NO.P><TXT>Eden od premislekov, zaradi katerih je Sodišče razvilo svojo sodno prakso o ohranitvi časovnih učinkov nacionalnega akta, ki ni združljiv s pravom Unije, je skrb za pravno varnost. Negotovost (ali pravna praznina), ki nastane z ugotovitvijo neveljavnosti tega akta, se poveča z ugoditvijo ničnostnim (direktnim) tožbam <HT TYPE="ITALIC">erga omnes</HT>, nastane pa tudi v primeru posrednih pravnih sredstev, kjer so dopustni ugovori nezakonitosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Postopkovni mehanizmi v nekaterih državah članicah dopuščajo razširitev učinkov razveljavitvene sodbe, izdane na podlagi posrednega pravnega sredstva, na druge podobne primere. Če v belgijskem pravu obstaja eden od teh mehanizmov, bi se ničnost soglasja lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0092" REF.END="QE0092"/>razširila<QUOT.END REF.START="QS0092" CODE="201C" ID="QE0092"/> na druga podobna soglasja, pri čemer bi temeljila na neveljavnosti razdelka 5.20.6 VLAREM II in okrožnice, kar bi bilo enako temu, da se z učinki <HT TYPE="ITALIC">erga omnes</HT> prepreči uporaba zadnjenavedenih, potem ko se ugotovi, da niso v skladu z Direktivo SOP.</P></NOTE> Vedno večje število zadnjenavedenih lahko dejansko povzroči iste posledice kot neposredna razveljavitev zadevne določbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>V sodbi Winner Wetten (točka 65) je navedeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0093" REF.END="QE0093"/>Sodišče lahko pri izvajanju te pristojnosti odloži učinke razglasitve ničnosti ali ugotovitve neveljavnosti takega akta, dokler ni sprejet nov akt, ki odpravlja ugotovljeno nezakonitost<QUOT.END REF.START="QS0093" CODE="201C" ID="QE0093"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0128"><NO.P>128.</NO.P><TXT>Uporaba vzporednic, ki jih je Sodišče upoštevalo v zadevi Winner Wetten, bi torej utemeljila, da lahko nacionalno sodišče začasno odloži <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0094" REF.END="QE0094"/>učinek izpodrinjenja<QUOT.END REF.START="QS0094" CODE="201C" ID="QE0094"/>, ki ga ima primarnost, tudi v okviru ugovorov nezakonitosti v primeru posamičnih odločb o izvedbi načrtov ali programov, sprejetih v nasprotju z Direktivo SOP.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>Sodba Winner Wetten (točki 67 in 68).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0129"><NO.P>129.</NO.P><TXT>Poleg tega se ne sme pozabiti, da je obveznost izvesti SOP <HT TYPE="ITALIC">postopkovna</HT> zahteva, ki jo je treba izpolniti ob sprejetju določenih načrtov in programov. Mogoče je, da imajo zadnjenavedeni, čeprav zanje ta zahteva ni bila izpolnjena, <HT TYPE="ITALIC">materialnopravno</HT> vsebino, ki odraža visoko raven varstva okolja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0130"><NO.P>130.</NO.P><TXT>Ta okoliščina (ki delno pojasnjuje zgoraj predstavljeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0095" REF.END="QE0095"/>permisivno<QUOT.END REF.START="QS0095" CODE="201C" ID="QE0095"/> sodno prakso Sodišča) se nanaša tako na direktne ničnostne tožbe zoper načrt ali program, sprejet brez predpisane SOP, kot tudi na posredna pravna sredstva, v katerih se kršitev prava Unije uveljavlja prek ugovora nezakonitosti zoper posamične odločbe o izvedbi načrta ali programa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0131"><NO.P>131.</NO.P><TXT>Nazadnje sta varstvo okolja in zagotavljanje oskrbe z električno energijo v državi članici nujna razloga v splošnem interesu, ki ju Sodišče sprejema kot utemeljitev za odložitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0096" REF.END="QE0096"/>učinka izpodrinjenja<QUOT.END REF.START="QS0096" CODE="201C" ID="QE0096"/>, ki ga ima primarnost pred nacionalno zakonodajo, sprejeto s kršitvijo Direktive SOP.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="20"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0132"><NO.P>132.</NO.P><TXT>V tej zadevi bi lahko vsaj eden od nujnih razlogov (varstvo okolja)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>Čeprav o tem presoja predložitveno sodišče, se ne zdi, da bi prenehanje dejavnosti petih vetrnih turbin v občinah Aalter in Nevele, kot je Komisija poudarila na obravnavi, imelo velik vpliv na oskrbo z elektriko v Belgiji. Drugače bi bilo, če bi zaradi vedno več tožb zoper podobna soglasja razveljavitev vplivala na vse vetrne elektrarne v Flandriji.</P></NOTE> utemeljil začasno ohranitev učinkov soglasij za postavitev petih vetrnih turbin v občinah Aalter in Nevele in posredno pravil, na katera so se opirala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0133"><NO.P>133.</NO.P><TXT>To izjemno možnost, ki jo Sodišče lahko prizna nacionalnemu sodišču, je mogoče uporabiti, samo če so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v sodbi Inter‑Environnement Wallonie,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>Točke od 59 do 63. V istem smislu sodba Association France Nature Environnement (točka 43).</P></NOTE> in sicer:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Izpodbijana določba nacionalnega prava mora biti ukrep pravilnega prenosa prava Unije na področju varstva okolja.</P></ITEM><ITEM><P>Sprejetje in začetek veljavnosti nove nacionalne določbe ne more preprečiti škodljivih učinkov na okolje, ki bi jih povzročila razveljavitev izpodbijane nacionalne določbe.</P></ITEM><ITEM><P>Razveljavitev sporne nacionalne določbe mora v zvezi s prenosom prava Unije na področju varstva okolja povzročiti nastanek pravne praznine, ki bi bila škodljivejša za okolje, saj bi ta razveljavitev pomenila zmanjšanje varstva in bi bila v nasprotju z bistvenim ciljem tega prava Unije.</P></ITEM><ITEM><P>Izjemna ohranitev učinkov take določbe nacionalnega prava se mora nanašati samo na obdobje, ki je nujno potrebno za sprejetje ukrepov, s katerimi je mogoče odpraviti ugotovljeno nepravilnost.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0134"><NO.P>134.</NO.P><TXT>V skladu z navedbami v predložitveni odločbi in predstavljenimi stališči so v tem sporu ti pogoji izpolnjeni:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Razdelek 5.20.6 VLAREM II in okrožnica pomenita ukrep pravilnega prenosa predpisa prava Unije na področju varstva okolja, in sicer Direktive 2009/28. Razvoj proizvodnje električne energije prek polj vetrnih elektrarn je nujni del strategije belgijske države, da doseže večjo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov za leto 2020.</P></ITEM><ITEM><P>Razdelek 5.20.6 VLAREM II in okrožnica sta bila pomemben del belgijske zakonodaje o postavitvi polj vetrnih elektrarn in sta bila od <DATE ISO="20120331">31. marca 2012</DATE> po navedbah predložitvenega sodišča večinoma podlaga za podelitev posamičnih soglasij za postavitev vetrnih turbin.</P></ITEM><ITEM><P>Sprejetje in začetek veljavnosti nove nacionalne določbe ne omogočata izognitve škodljivim učinkom na okolje, ki bi jih povzročila razveljavitev razdelka 5.20.6 VLAREM II in okrožnice. Zaradi navedene razveljavitve bi nastala možnost kaskadnega izpodbijanja zakonitosti soglasij za postavitev vetrnih elektrarn v regiji Flandriji od <DATE ISO="20120331">31. marca 2012</DATE>, zaradi česar bi se lahko odločilo celo o njenem paraliziranju.</P></ITEM><ITEM><P>Razveljavitev razdelka 5.20.6 VLAREM II in okrožnice bi lahko povzročila nastanek pravne praznine v zvezi s prenosom prava Unije na področju varstva okolja, ki bi bila škodljivejša za okolje. In sicer bi v regiji Flandriji izginili referenčni predpisi o hrupu, migetajoči senci in varnosti vetrnih elektrarn s tveganjem, da bi se te lahko postavile s precej nižjimi standardi varstva okolja.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0135"><NO.P>135.</NO.P><TXT>Skratka, zdi se veliko bolj logično, da Sodišče sprejme, da lahko nacionalno sodišče, če nacionalno pravo to določa,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P>Za to računa na mehanizme, tako zakonske kot tiste iz sodne prakse, glede na točko 10.1 predložitvene odločbe.</P></NOTE> izjemoma ohrani učinke razdelka 5.20.6 VLAREM II in okrožnice ter soglasij, podeljenih za namestitev vetrnih turbin na podlagi teh predpisov, toliko časa, kolikor je nujno potrebno za to, da se sprejmejo ukrepi, ki bodo odpravili ugotovljeno nepravilnost, in sicer čas, ki je nujno potreben, da pristojni regionalni organi izvedejo SOP za ta sveženj predpisov.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="21"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0136"><NO.P>136.</NO.P><TXT>Poleg tega bi se flandrijska zakonodaja, če bi bila ta presoja pozitivna, lahko še naprej uporabljala kot načrt ali program, ki bi bil v skladu z Direktivo SOP, ko bi se odpravila okoliščina, da ni SOP.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0137"><NO.P>137.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju zgoraj navedenega Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje Raad voor Vergunningsbetwistingen (svet za spore v zvezi z izdajo soglasij, Belgija) odgovori tako:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Nacionalna zakonodaja, ki vsebuje natančne določbe o migetajoči senci, varnosti in hrupu polj vetrnih elektrarn kot referenčni okvir za izdajo soglasja za lokacijo in značilnosti prihodnjih projektov postavitve generatorjev električne energije na veter, spada k pojmu <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0097" REF.END="QE0097"/>načrti in programi<QUOT.END REF.START="QS0097" CODE="2018" ID="QE0097"/> iz člena 2(a) Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20010627">27. junija 2001</DATE> o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje in znatno vpliva na okolje, tako da je zanjo treba najprej izvesti strateško okoljsko presojo v skladu s členom 3(2)(a) navedene direktive.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Nacionalno sodišče lahko omeji časovne učinke svoje sodbe v postopku v glavni stvari, če bi z njo ugodilo tožbi in bi ugodilo ugovoru nezakonitosti sporne nacionalne zakonodaje, zato da začasno ohrani učinke soglasij za postavitev vetrnih turbin z namenom varstva okolja in, odvisno od primera, zagotovitve oskrbe z električno energijo. Ta možnost je odvisna od izpolnitve pogojev, določenih v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120228">28. februarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Inter‑Environnement Wallonie in Terre wallonne</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑41/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:103">EU:C:2012:103</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in ki se nanašajo – kolikor je tu pomembno – na Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20090423">23. aprila 2009</DATE> o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>