<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.12-->
  <head>
    <title>2024-09-202409C112202300730-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0073-23-202403173-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="30/10/2024 16:22:54" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="Dlm+LiSdhBMn8uPiSLZ1zhbVvEpTaNkQt6z41tu2956pSfZHhn4Senzi0V4kXVol3OAb0TGoJNE6WG/+rKI5Dzi9MtSE7sN8xB88/8FpPkKwuX9g10hxoW2sr6QEDJ4bQQvlsy7RUXhIYLYsjBzWo5tr7BGtp1qyjAoXdcHbP9c=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0073" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2023" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 10-04-24 21:19:11" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="bdf32a2e41434ae18301fc1768e0b826" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0073" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sklepni predlogi J. Kokott – Zadeva C‑73/23</div>
      <div id="rId21" style="default">Chaudfontaine Loisirs</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      JULIANE KOKOTT,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 25. aprila 2024 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C‑73/23
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      Chaudfontaine Loisirs SA
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      État belge, ki jo zastopa Ministre des Finances,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-8" title="page-1">
      ob udeležbi
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-9" title="page-1">
      État belge, ki jo zastopa Ministre de la Justice
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-10" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal de première instance de Liège (prvostopenjsko sodišče v Liègeu, Belgija))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-11" title="page-1">
      „Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Davčno pravo – Davek na dodano vrednost – Direktiva 2006/112/ES – Člen 135(1)(i) – Oprostitev iger na srečo – Neposredna veljavnost določbe o oprostitvi – Razlikovanje med spletnimi igrami na srečo in analognimi igrami na srečo – Razlikovanje med različnimi vrstami spletnih iger na srečo (loterijami in drugimi spletnimi igrami na srečo) – Nedopustnost vprašanj za predhodno odločanje – Časovno omejena nadaljnja veljavnost nacionalnega prava brez predhodne vložitve predloga za sprejetje predhodne odločbe“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-12" title="page-2">
      
        <br/>
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-3">
      „S hazardiranjem zapravljamo naš čas in naše bogastvo – obe najdragocenejši stvari v življenju […].“ (Owen Feltham, angleški pisatelj (1602 – 1668))
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav sta ti in še druge nevarnosti iger na srečo splošno znane, člen 135(1)(i) Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: Direktiva o DDV) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>) že od nekdaj določa oprostitev za stave, loterije in druge oblike iger na srečo. Na prvi pogled se zdi, da želi Unija v okviru zakonodaje o DDV spodbujati igre na srečo. Vendar pa ta oprostitev velja le „pod pogoji in omejitvami, ki jih določi vsaka država članica“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Belgija se je odločila, da od 1. julija 2016 spletne igre na srečo ali spletne igre, ki niso loterije, niso več oproščene DDV. Za druge igre na srečo še naprej velja oprostitev. Ponudniki spletnih iger na srečo v Belgiji menijo, da ta selektivna oprostitev krši načelo nevtralnosti. Ti ponudniki v podobni zadevi Casino de Spa in drugi (C‑741/22) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>) ocenjujejo, da je oprostitev drugih ponudnikov iger na srečo poleg tega prepovedana državna pomoč. V obravnavani zadevi naj bi se na koncu neposredno iz prava Unije izpeljala oprostitev DDV za spletne igre na srečo. Do tega lahko pride le, če je Direktiva o DDV v tem pogledu neposredno uporabljiva, torej iz nje ta oprostitev že izhaja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav se je Sodišče v preteklosti večkrat ukvarjalo z različnim obdavčenjem različnih vrst iger na srečo v pravu davka na dodano vrednost, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>) pa novejša sodna praksa v takem položaju (selektivna oprostitev posameznih vrst iger na srečo) daje povod za bolj poglobljeno razmišljanje o neposredni uporabi člena 135(1)(i) Direktive o DDV. Hkrati Sodišče lahko pojasni, ali in v kakšnem obsegu načelo nevtralnosti nasprotuje selektivni oprostitvi posameznih vrst iger na srečo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 135(1)(i) Direktive o DDV ureja oprostitev iger na srečo in določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-21" title="page-4">
      „1. Države članice oprostijo naslednje transakcije:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-22" title="page-4">
      (i)  stave, loterije in druge oblike iger na srečo pod pogoji in omejitvami, ki jih določi vsaka država članica“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Belgijsko pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V Belgiji so bile prvotno oproščene tudi transakcije pri spletnih igrah na srečo ali spletnih igrah, ki niso loterije. S členi od 29 do 34 zakona z dne 1. julija 2016 je bila ta oprostitev razveljavljena. Te transakcije so s tem postale obdavčljive, medtem ko so „klasične“ igre na srečo ter vse loterije (tako spletne kot „analogne“) še naprej ostale oproščene.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ustavno sodišče je zadevne določbe zakona z dne 1. julija 2016 razveljavilo zaradi kršitve nacionalnih določb o pristojnosti z učinkom od 21. maja 2018. Ugotovilo je, da se davki, že plačani za obdobje od 1. julija 2016 do 21. maja 2018, kljub temu zadržijo z namenom preprečitve proračunskih in administrativnih težav, ki bi jih povzročilo njihovo vračanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje in postopek za predhodneo odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Chaudfontaine Loisirs SA (v nadaljevanju: tožeča stranka) upravlja tako imenovano spletno igralnico. V postopku v glavni stvari zahteva vračilo zneska v višini 640.478,82 EUR, ki ga je plačala iz naslova DDV za spletne igre in spletne stave, opravljene med 1. julijem 2016 in 21. majem 2018.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Upravni organ je ta zahtevek z odločbo z dne 1. decembra 2020 zavrnil z obrazložitvijo, da pogoji za vračilo niso izpolnjeni. Tožeča stranka je nato vložila tožbo pri predložitvenem sodišču.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka navaja, da je bil sporni DDV pobran ob nespoštovanju načela davčne nevtralnosti, na katerem temelji Direktiva o DDV. Graja tudi, da so se za upoštevno obdobje ohranili učinki zakona, ki je bil razglašen za ničnega. Tožena État belge (Belgijska država) pa na drugi strani opozarja na diskrecijsko pravico držav članic, da nekatere kategorije iger lahko oprostijo DDV, za druge pa določijo obveznost plačila DDV. Prav tako naj določbe, ki jih je ustavno sodišče razglasilo za nične in odredilo njihovo omejeno nadaljnjo veljavo, ne bi pomenile nepravilnega prenosa Direktive o DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tribunal de première instance de Liège (prvostopenjsko sodišče v Liègeu, Belgija), pristojno za tožbo, je prekinilo postopek in Sodišču na podlagi člena 267 PDEU v predhodno odločanje predložilo teh pet vprašanj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-31" title="page-4">
      „1. Ali člen 135(1)(i) Direktive o DDV in načelo davčne nevtralnosti državi članici omogočata, da iz oprostitve iz te določbe izključi samo elektronsko ponujane igre na srečo, medtem ko ostajajo oproščene DDV tiste igre na srečo, ki se ne ponujajo elektronsko?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-32" title="page-5">
      2. Ali člen 135(1)(i) Direktive o DDV in načelo davčne nevtralnosti državi članici omogočata, da iz oprostitve iz te določbe izključi samo elektronsko ponujane igre na srečo, ne pa tudi loterij, ki ostajajo oproščene DDV ne glede na to, ali se ponujajo elektronsko ali ne?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-33" title="page-5">
      3. Ali člen 267, tretji odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije omogoča, da višje sodišče odloči, da se ohranijo učinki določbe nacionalnega prava, ki jo je razveljavilo zaradi kršitve nacionalnega prava, ne da bi odločilo o kršitvi prava Unije, ki je bila tudi predstavljena pred njim, in torej ne da bi postavilo vprašanje za predhodno odločanje glede združljivosti te določbe nacionalnega prava s pravom Evropske unije ali Sodišče vprašalo o pogojih, pod katerimi bi lahko odločilo, da se učinki te določbe ohranijo kljub njeni nezdružljivosti s pravom Unije?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-34" title="page-5">
      4. Če je odgovor na eno od prejšnjih vprašanj nikalen, ali je Cour constitutionnelle (ustavno sodišče) lahko ohranilo pretekle učinke določb, ki jih je razveljavilo zaradi njihove nezdružljivosti z nacionalnimi pravili o delitvi pristojnosti, čeprav so bile te določbe nezdružljive tudi z Direktivo o DDV, in to zato, da bi se izognili proračunskim in upravnim težavam, ki bi jih povzročilo vračanje že plačanih davkov?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-35" title="page-5">
      5. Če je odgovor na prejšnje vprašanje nikalen, ali se davčnemu zavezancu lahko vrne DDV, ki ga je plačal na dejanski bruto dobiček od iger in stav, ki jih prireja, in to na podlagi določb, ki niso združljive z Direktivo o DDV in načelom davčne nevtralnosti?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V postopku pred Sodiščem so pisna stališča predložile tožeča stranka, Kraljevina Belgija, Portugalska, Češka republika in Evropska komisija. Sodišče je v skladu s členom 76(2) Poslovnika odločilo, da se ustna obravnava ne opravi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravna presoja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pet vprašanj za predhodno odločanje v bistvenem zadeva dva sklopa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker tožeča stranka v postopku v glavni stvari izpodbija obdavčitev svojih storitev z DDV v skladu z nacionalnim pravom, se prvo, drugo in peto vprašanje nanašajo na to, ali so storitve tožeče stranke oproščene v skladu s členom 135(1)(i) Direktive o DDV in je tožeči stranki zato kljub nadaljnji veljavnosti temu nasprotujočih določb nacionalnega prava treba vrniti davek, ki je bil plačan v nasprotju s pravom Unije. Pogoj za to je, da iz Direktive o DDV neposredno izhaja oprostitev za spletne igre na srečo, na katero se lahko sklicuje tožeča stranka (glej točko B).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretje in četrto vprašanje se nasprotno nanašata na to, ali je ustavno sodišče v Belgiji lahko brez predhodnega predloga za sprejetje predhodne odločbe odredilo nadaljnjo veljavnost nacionalnega prava, zaradi česar je davek v skladu z nacionalnim pravom vendarle nastal. To že odpira vprašanje glede dopustnosti teh dveh vprašanj za predhodno odločanje (glej točko A).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dopustnost tretjega in četrtega vprašanja za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretje in četrto vprašanje sta v okviru postopka predhodnega odločanja dopustni le, če je odgovor nanju potreben in upošteven za sprejetje sodbe v postopku v glavni stvari.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Načelno je le nacionalno sodišče, ki odloča v sporu, pristojno, da presodi tako potrebo po sprejetju predhodne odločbe, da bi lahko izdalo sodbo, kot tudi upoštevnost vprašanj, ki jih predloži Sodišču. Za vprašanja, ki zadevajo razlago določbe prava Unije, velja domneva upoštevnosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) Sodišče lahko odločanje o vprašanju torej zavrne le, če zahtevana razlaga pravila Unije očitno nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če gre za hipotetičen problem ali če Sodišče nima na voljo potrebnih dejanskih in pravnih elementov, da bi lahko koristno odgovorilo na postavljena vprašanja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru sta tretje in četrto vprašanje nedopustni tudi z uporabo zgoraj navedene domneve. V postopku v glavni stvari gre za vračilo davka, ki je bil morda odveden v nasprotju s pravom Unije (natančneje: v nasprotju z direktivo). Pristojno nacionalno sodišče je za nacionalni zakon, čeprav ga je bilo treba razveljaviti iz razlogov nacionalnega prava, odločilo, da ta, prav tako iz razlogov nacionalnega prava, za določen čas še naprej velja (odreditev časovno omejene nadaljnje veljavnosti).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S tem nacionalno pravo zahteva obdavčenje, ki je morda v nasprotju z Direktivo o DDV. Ali tožeča stranka ostane davčna zavezanka za plačilo že odvedenega DDV za obdobje od 1. julija 2016 do 21. maja 2018, torej izhaja le iz razlage Direktive o DDV (in s tem iz odgovora na prvo, drugo in peto vprašanje). Ali bi se belgijsko ustavno sodišče pred odreditvijo nadaljnje veljavnosti lahko ali celo moralo obrniti na Sodišče, je pri tem nepomembno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega ni razvidno, zakaj bi kršitev zoper člen 267 PDEU enega sodišča, namreč ustavnega sodišča, vplivala na odločitev drugega sodišča, ki je odločilna vprašanja glede prava Unije predložilo Sodišču v predhodno odločanje. Nezadovoljstvo z ravnanjem belgijskega ustavnega sodišča, kar zadeva predložitev vprašanj, in v zvezi s tem predložen predlog za razlago člena 267 PDEU torej nista v nobeni povezavi s sporom v glavni stvari. Tretje in četrto vprašanje sta zato nedopustni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče poleg tega Sodišču ni sporočilo, kaj belgijsko ustavno sodišče dejansko lahko in sme presojati. Če je njegova pristojnost presoje po nacionalnem pravu na primer omejena na upoštevanje nacionalnih določb o pristojnosti, predlog za sprejetje predhodne odločbe skoraj ne pride v poštev. Sodišče torej tudi nima potrebnih podatkov, da bi lahko preverilo kršitev člena 267 PDEU. Tudi zato sta tretje in četrto vprašanje nedopustni. Odgovoriti je torej treba le na prvo, drugo in peto vprašanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Oprostitev spletnih iger na srečo v skladu z Direktivo o DDV (prvo, drugo in peto vprašanje)</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v postopku v glavni stvari izpodbija obdavčenje svojih storitev na področju spletnih iger na srečo v skladu z nacionalnim pravom (ki še naprej velja). To je očitno jasno in ga ni mogoče razlagati v skladu s pravom Unije. Zato je razlaga člena 135(1)(i) Direktive o DDV za odločitev upoštevna le, če je ta člen neposredno uporabljiv (glej točko 1). Tožeča stranka v bistvu meni, da bi se morale njene storitve obravnavati prav tako kot druge oproščene storitve iger na srečo. To bi morda lahko izhajalo tudi iz načela nevtralnosti na področju zakonodaje o DDV (glej točko 2).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Neposredna uporaba določbe o oprostitvi?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz ustaljene sodne prakse je razvidno, da so posamezniki v vseh primerih, v katerih so določbe direktive z vsebinskega vidika brezpogojne in dovolj natančne, upravičeni, da se nanje proti državi članici sklicujejo pred njenimi nacionalnimi sodišči, kadar ta država članica v predpisanem roku direktive ni prenesla v nacionalno pravo ali jo je prenesla napačno. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Določba prava Unije je brezpogojna, če določa obveznost, ki ne vsebuje nobenega pogoja, in njena izvršitev ali učinki niso odvisni od nobenega akta institucij Evropske unije ali držav članic. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>) Na drugi strani je določba pogojna, če vključuje uporabo nacionalnih določb o določitvi konkretnega obsega pogoja uporabe prava Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>) Določba je dovolj natančna, če obveznost določa z enopomenskimi izrazi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 135(1)(i) Direktive o DDV ob upoštevanju te ustaljene sodne prakse ni ne brezpogojen ne dovolj natančen. Določa, da se igre na srečo oprostijo „pod pogoji in omejitvami, ki jih določi vsaka država članica“. Iz tega tudi ne izhaja, katere igre na srečo je konkretno treba oprostiti, tako da obveznost državi članici ni naložena z enopomenskimi izrazi. Iz besedila nasprotno izhaja, da so lahko oproščene tudi samo nekatere igre na srečo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta obveznost tudi ni brezpogojna, kajti že iz jasnega besedila člena 135(1)(i) Direktive o DDV izhaja, da je vezana na „pogoje in omejitve, ki jih določi vsaka država članica“. Za izpolnitev ali učinkovitost oprostitve iger na srečo je torej potreben ukrep držav članic.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je verjetno iz tega razloga (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>) leta 2010 izrecno razsodilo: „Člen 135(1)(i) [Direktive o DDV] je treba razlagati tako, da pristojnost, ki jo imajo države članice za določitev pogojev in omejitev za oprostitev od davka na dodano vrednost in ki je določena s to določbo, omogoča, da države članice od tega davka oprostijo le nekatere igre na srečo.“ To razlago je nato še dvakrat potrdilo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če pa – v skladu z razlago Sodišča – člen 135(1)(i) Direktive o DDV državam članicam omogoča, da oprostijo le nekatere igre na srečo, potem tu velja enako, kar je Sodišče odločilo v zvezi z drugimi določbami o oprostitvah. Če so v skladu z njimi morale države članice oprostiti le nekatere [določene] storitve (tako je na primer določeno v členu 132(1)(n) in (m) Direktive o DDV), se te določbe ne uporabljajo neposredno. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Besedna zveza „nekatere igre na srečo“ v sodbi Sodišča (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>) namreč kaže na to, da ta določba državam članicam ne nalaga obveznosti, da na splošno oprostijo vse storitve, ki pomenijo igre na srečo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>) Razlaga člena 135(1)(i) Direktive o DDV, v skladu s katero bi bile države članice kljub besedi „nekatere“ dolžne oprostiti „vse“ igre na srečo, bi lahko razširila stvarno področje uporabe navedene oprostitve. To bi bilo tudi v nasprotju s sodno prakso Sodišča, v skladu s katero je treba oprostitve v Direktivi o DDV razlagati ozko. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prav dejstvo, da člen 135(1)(i) Direktive o DDV državam članicam dopušča, da oprostijo tudi le „nekatere“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>) igre na srečo, kaže proti možnosti neposredne uporabe člena 135(1)(i) Direktive o DDV. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Edina (starejša) sodba Sodišča, s katero je bil prej veljavni določbi v členu 13(B)(f) Šeste direktive 77/388 nasprotno priznan neposredni učinek zaradi preprečitve uporabe nacionalnih določb, nezdružljivih s to določbo, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>) je po mojem mnenju presežena z novejšo sodno prakso glede neposredne veljavnosti oprostitev DDV (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>) in možnosti izbire na področju zakonodaje o DDV (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>) ter s sodbo Sodišča iz leta 2010. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To je prepričljivo tudi z vsebinskega vidika. Z oprostitvijo iger na srečo v členu 135(1)(i) Direktive o DDV namreč ni povezano nobeno posebno vrednotenje v okviru prava Unije. Sodišče je navedlo, da je ta oprostitev smiselna le zaradi praktičnih razlogov, saj je v zvezi s transakcijami, ki se nanašajo na igre na srečo, težko uporabiti DDV. Drugače kot v primeru nekaterih storitev v javnem interesu, ki so opravljene na socialnem področju, pri teh dejavnostih ni podan namen zagotovitve ugodnejšega obravnavanja glede DDV. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>) Verjetno ta oprostitev odraža kompromis takratnih šestih držav članic, ki so že tedaj deloma poznale posebne zakone na področju iger na srečo in so zato obdavčile nekatere igre na srečo. Z oprostitvijo v skladu s pogoji in omejitvami držav članic so te lahko ohranile svoje zakone na področju iger na srečo in preprečile dvojno obdavčenje z DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsekakor ni razviden noben razlog, zakaj bi taka oprostitev iz zgolj tehničnih razlogov (nepraktično pobiranje oziroma preprečitev dvojnega obdavčenja) v skladu s pogoji in omejitvami posameznih držav članic morala imeti neposredni učinek. Za posebej široko domnevo neposredne veljavnosti te oprostitve zato ni nobene potrebe. Ostaja dejstvo, da se ta oprostitev ne uporablja neposredno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če pa se tožeča stranka v obravnavanem primeru tako ali tako ne more neposredno sklicevati na oprostitev iz člena 135(1)(i) Direktive o DDV, potem tudi ni treba odgovoriti na prvo, drugo in peto vprašanje. V tem primeru bi morala Komisija proti Belgiji uvesti postopek za ugotovitev neizpolnitve obveznosti, če bi menila, da je obdavčitev tožeče stranke (in drugih ponudnikov spletnih iger na srečo) v nasprotju z Direktivo o DDV. Iz stališč Komisije pa ne izhajajo taki pomisleki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kršitev načela nevtralnosti?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki tu ne pomaga niti sklicevanje na načelo davčne nevtralnosti. Država članica mora sicer tudi pri izvajanju svojih možnosti izbire oziroma svoje diskrecijske pravice spoštovati načelo davčne nevtralnosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>) To pa po eni strani ne more voditi do tega, da bi se ne dovolj natančna ali pogojno oblikovana določba direktive uporabila neposredno. Po drugi strani to načelo „le“ ne dopušča, da se z vidika DDV podobno blago ali podobne storitve, ki si medsebojno konkurirajo, obravnavajo različno. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Blago ali storitve so si podobni, če imajo podobne lastnosti in izpolnjujejo enake potrebe potrošnika glede na merilo primerljivosti njihove uporabe. Poleg tega obstoječe razlike ne smejo znatno vplivati na odločitev povprečnega potrošnika za eno ali drugo navedeno blago ali storitev, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>) te transakcije morajo torej zanj biti zamenljive. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>) Presoja podobnosti blaga ali storitev z vidika končnega potrošnika po naravi stvari vključuje določeno polje proste presoje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče zakonodajalcu Unije v zvezi s sprejetjem davčnih ukrepov priznava, da je primoran sprejeti politične, gospodarske in socialne odločitve ter prednostno razvrščati različne interese in opraviti kompleksne presoje. Zato mu je treba priznati široko polje proste presoje, tako da mora biti sodni nadzor omejen na očitne napake. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>) Sodišče zlasti ne more presoje zakonodajalca Unije nadomestiti s svojo presojo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju novejše sodne prakse Sodišča enako velja tudi za nadzor proste presoje nacionalnega zakonodajalca. Sodišče tako vedno večkrat poudarja, da Unijo sestavljajo države, ki spoštujejo in delijo vrednote iz člena 2 PEU. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>) Med vrednote, navedene v členu 2 PEU, na katerih temelji Unija, spada zlasti načelo demokracije. V skladu z njim je v prvi vrsti demokratično legitimirani zakonodajalec pristojen za sprejemanje odločitev v okviru zakonodajnega polja proste presoje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če torej pravo Unije državi članici priznava tako polje proste presoje, je zanj v prvi vrsti pristojen izvoljeni parlament te države članice. Posledično so druge institucije pri nadzoru tega parlamentarnega polja proste presoje per se omejene. Svojega lastnega stališča glede podobnosti blaga ali storitev ne morejo postaviti na mesto za to demokratično legitimirane institucije. To velja tako za nacionalna sodišča kot tudi za sodišči Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem okviru lahko tudi Sodišče ugotovi kršitev načela nevtralnosti s strani demokratično legitimiranega zakonodajalca praviloma le, če je ta očitno prekoračil svoje polje proste presoje. Vendar pa to velja le, če so različno obdavčene storitve ali dobave z vidika povprečnega potrošnika skoraj enake in jih je tako mogoče – kot navaja tudi Komisija – zlahka zamenjati. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>) Samo tedaj tudi obstaja izkrivljanje konkurence med ponudniki teh storitev ali dobavitelji, ki ni več združljivo z načelom nevtralnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega razloga se je Sodišče do sedaj načeloma zadrževalo pri ugotovitvi kršitve načela nevtralnosti, če na primer države članice obdavčijo po nižji davčni stopnji ali oprostijo le sveže pecivo in slaščice (ne pa takih, katerih minimalni rok trajanja presega določeno mejo (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>)), le storitve, ki se opravljajo na potujočih sejmih (in ne storitev, ki jih opravljajo stacionarna zabavišča (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">33</a>
</span>)), zdravila, vendar ne vsa (ampak le določena, tudi glede na njihovo uporabo (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">34</a>
</span>)), le taksije (ne pa tudi vseh prevozov potnikov z osebnimi vozili (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">35</a>
</span>)), ali le knjige, izdane v papirnati obliki (ne pa tudi knjig na drugih fizičnih nosilcih (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">36</a>
</span>)).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju te omejene pristojnosti, ki jo ima Sodišče pri nadzoru, tu ne gre za očitno prekoračitev zakonodajalčevega polja proste presoje. Različno obdavčene storitve (spletne igre na srečo ali spletne igre, ki niso loterije, na eni strani in „analogne“ igre na srečo oziroma spletne loterije na drugi strani) se – drugače kot to meni tožeča stranka – z vidika povprečnega potrošnika razlikujejo v več točkah.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako se spletne igre na srečo od „analognih“ iger na srečo razlikujejo glede na kraj (kadar koli in povsod, za razliko od določenih mest); trud, ki ga je treba vložiti v začetek igranja (brez truda, saj je igranje možno kadar koli in povsod prek pametnega telefona, za razliko od potrebnega fizičnega premika do določenega kraja); neobstoj „socialnega nadzora“ nad igro na srečo, ki je v zasebnem okolju možna kadar koli; tveganje zasvojenosti oziroma nevarnost kadar koli razpoložljive in zlahka dostopne igre na srečo in tudi glede na vrsto in način igre (pritisk tipke na računalniku, na drugi strani pa fizična dejavnost na avtomatu ali celo interakcija z drugo osebo [na primer krupjejem] na kraju samem). Obisk „analogne“ igralnice se lahko opiše bolj kot „doživetje“, „obisk“ spletne strani („spletne igralnice“) pa bolj kot „igranje na internetu“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zgolj izhajanje iz vsebine storitve (tu zadovoljitve potrebe po igranju) zato v tem primeru ne pomaga. Pri vidiku povprečnega potrošnika je namreč treba upoštevati tudi zunanje dejanske in pravne okvirne pogoje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">37</a>
</span>) Enako velja za morebitne usmerjevalne cilje, ki jih parlamentarni zakonodajalec morda zasleduje z razlikovanjem. Načelo davčne nevtralnosti ne prepoveduje objektivno utemeljenega razlikovanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Da je medij (na eni strani spletni, na drugi „analogni“) z vidika zakonodajalca Unije pomembno merilo razlikovanja, ponazarjajo med drugim že določbe Direktive o DDV, ki deloma vsebujejo razlikovanje tudi po tem, ali se storitev opravlja elektronsko (glej na primer kraj obdavčitve [posebna določba v členu 58 Direktive o DDV] ali davčno stopnjo [člen 98(3) Direktive o DDV izključuje določene nižje stopnje za elektronske storitve]). Vse to bi bilo pogrešljivo, če bi bile elektronske in „analogne“ transakcije zlahka zamenljive.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato za domnevo, da gre za kršitev načela nevtralnosti, še ne zadostuje, da različne vrste igre na srečo zadovoljujejo primerljivo potrebo po igranju (ali tudi primerljivo zasvojenost z igranjem). Prav tako ne zadostuje, da kateri od potrošnikov eno vrsto igre na srečo menja z drugo, tako da določene konkurence med različnimi ponudniki ni mogoče izključiti. Odločilno je, ali sta po mnenju zakonodajalca obe storitvi z vidika povprečnega potrošnika (očitno) zamenljivi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi drugih okoliščin uporabe storitev in različnih tveganj iger na srečo, povezanih s tem, se torej – kot soglasno navajajo Komisija, Češka republika, Portugalska in Belgija – „spletne“ in „analogne“ igre na srečo tudi lahko različno obdavčijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prav tako ni mogoče grajati razlikovanja med spletnimi loterijami in drugimi spletnimi igrami na srečo, ki velja v Belgiji. Loterije so posebna vrsta igre na srečo, ki se običajno prireja po določenem razporedu igranja s plačilom določenega vložka in z izgledom na določene denarne ali stvarne dobitke. Njen izid temelji na naključju in se običajno javno objavi. Pri tej vrsti igre na srečo se aktivnost – kot pravilno poudarja Komisija – omejuje na nakup srečke in se že v tem pogledu razlikuje od drugih spletnih iger na srečo, ki so odvisne od ponavljajočih aktivnosti igralca, ki takoj izve za svojo srečo (pogosteje pa verjetno za svojo nesrečo) in se na to spontano odziva. Kot navaja Belgija, tu ni elementa igranja. Prav tako obstajajo razlike pri najnižjih in najvišjih vložkih, dobitkih in možnostih dobitka. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">38</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sicer zgodovina loterije in tudi nekateri (zgodovinski) davčni zakoni držav članic kažejo na tradicionalno ločevanje loterij in drugih vrst iger na srečo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">39</a>
</span>) Iz tega izhaja, da je bila loterija za povprečnega potrošnika očitno vedno nekaj drugega kot igre na srečo v igralnicah ali na avtomatih. Le težko bi se torej trdilo, da so spletne loterije in druge spletne igre na srečo z vidika povprečnega potrošnika zamenljive. Zato v tem pogledu prav tako ni razvidna kršitev načela nevtralnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vmesni predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 135(1)(i) Direktive o DDV ni neposredno uporabljiv. Tudi če bi bil člen 135(1)(i) Direktive o DDV neposredno uporabljiv, razlikovanje Belgije med elektronsko ponujanimi igrami na srečo in igrami na srečo, ki se ne ponujajo elektronsko, ne bi bilo v nasprotju z načelom davčne nevtralnosti. Isto velja za razlikovanje med elektronsko ponujanimi igrami na srečo in elektronsko ponujanimi loterijami. Ker ne gre za kršitev prava Unije, pravo Unije tudi ne zahteva, da bi se moral DDV, dolgovan po nacionalnem pravu, vrniti tožeči stranki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišču zato predlagam, naj na vprašanja, ki jih je v predhodno odločanje predložilo Tribunal de première instance de Liège (prvostopenjsko sodišče v Liègeu, Belgija), odgovori tako:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-83" title="page-14">
      1. Člen 135(1)(i) Direktive o DDV ni neposredno uporabljiv. Ta člen ni niti brezpogojen niti dovolj natančen.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-84" title="page-14">
      2. Načelo davčne nevtralnosti ne nasprotuje razlikovanju med elektronsko ponujanimi igrami na srečo in igrami na srečo, ki se ne ponujajo elektronsko. Za to in za razlikovanje med elektronsko ponujanimi igrami na srečo in elektronsko ponujanimi loterijami namreč obstajajo objektivni razlogi.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: nemščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Direktiva Sveta z dne 28. novembra 2006 (UL 2006, L 347, str. 1) v različici, veljavni za zadevna leta (od 2016 do 2018).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Glej v zvezi s tem moje sklepne predloge z istega dne.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) Glej na primer sodbe z dne 24. oktobra 2013, Metropol Spielstätten (C‑440/12, EU:C:2013:687); z dne 14. julija 2011, Henfling, Davin, Tanghe (C‑464/10, EU:C:2011:489); z dne 10. novembra 2011, Rank Group (C‑259/10 in C‑260/10, EU:C:2011:719); z dne 10. junija 2010, Leo-Libera (C‑58/09, EU:C:2010:333); z dne 13. julija 2006, United Utilities (C‑89/05, EU:C:2006:469); z dne 17. februarja 2005, Linneweber in Akritidis (C‑453/02 in C‑462/02, EU:C:2005:92), in z dne 11. junija 1998, Fischer (C‑283/95, EU:C:1998:276).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) Glej sodbi z dne 6. oktobra 2021, Sumal (C‑882/19, EU:C:2021:800, točki 27 in 28), in z dne 9. julija 2020, Santen (C‑673/18, EU:C:2020:531, točki 26 in 27 ter navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Glej sodbi z dne 6. oktobra 2021, Sumal (C‑882/19, EU:C:2021:800, točka 28), in z dne 9. julija 2020, Santen (C‑673/18, EU:C:2020:531, točka 27 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Sodbi z dne 10. decembra 2020, Golfclub Schloss Igling (C‑488/18, EU:C:2020:1013, točka 26), in z dne 15. februarja 2017, British Film Institute (C‑592/15, EU:C:2017:117, točka 13 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Sodbi z dne 10. decembra 2020, Golfclub Schloss Igling (C‑488/18, EU:C:2020:1013, točka 27), in z dne 16. julija 2015, Larentia + Minerva in Marenave Schiffahrt (C‑108/14 in C‑109/14, EU:C:2015:496, točka 49 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Tako izrecno: sodba z dne 16. julija 2015, Larentia + Minerva in Marenave Schiffahrt (C‑108/14 in C‑109/14, EU:C:2015:496, točka 50).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Sodbi z dne 10. decembra 2020, Golfclub Schloss Igling (C‑488/18, EU:C:2020:1013, točka 28), in z dne 1. julija 2010, Gassmayr (C‑194/08, EU:C:2010:386, točka 45 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Sodba z dne 10. junija 2010, Leo-Libera (C‑58/09, EU:C:2010:333, izrek).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Sodba z dne 24. oktobra 2013, Metropol Spielstätten (C‑440/12, EU:C:2013:687, točka 29), prav tako že sodba z dne 10. novembra 2011, Rank Group (C‑259/10 in C‑260/10, EU:C:2011:719, točka 53).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Sodbi z dne 10. decembra 2020, Golfclub Schloss Igling (C‑488/18, EU:C:2020:1013), in z dne 15. februarja 2017, British Film Institute (C‑592/15, EU:C:2017:117).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Sodba z dne 10. junija 2010, Leo-Libera (C‑58/09, EU:C:2010:333, izrek).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) V tem smislu sodba z dne 10. decembra 2020, Golfclub Schloss Igling (C‑488/18, EU:C:2020:1013, točka 30).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) V tem smislu sodbe z dne 10. decembra 2020, Golfclub Schloss Igling (C‑488/18, EU:C:2020:1013, točka 34); z dne 15. februarja 2017, British Film Institute (C‑592/15, EU:C:2017:117, točka 17 in navedena sodna praksa), in z dne 21. marca 2013, PFC Clinic (C‑91/12, EU:C:2013:198, točka 23).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) Sodba z dne 10. junija 2010, Leo-Libera (C‑58/09, EU:C:2010:333, izrek).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbi z dne 10. decembra 2020, Golfclub Schloss Igling (C‑488/18, EU:C:2020:1013, točka 36), in z dne 15. februarja 2017, British Film Institute (C‑592/15, EU:C:2017:117, točke 14, 16, 23 in 24).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) Sodba z dne 17. februarja 2005, Linneweber in Akritidis (C‑453/02 in C‑462/02, EU:C:2005:92, točka 2 izreka). V podobno smer, čeprav ne v izreku, gre sodba z dne 10. novembra 2011, Rank Group (C‑259/10 in C‑260/10, EU:C:2011:719, točki 68 in 68), pri čemer tam ni šlo toliko za sklicevanje davčnega zavezanca na določbo direktive, temveč bolj za nesklicevanje države članice na svojo odstopajočo nacionalno zakonodajo. Sporno pa je, ali je to res vprašanje prednostne uporabe prava Unije in zaobseženo s sodno prakso Sodišča glede (izjemoma dovoljene) neposredne veljavnosti direktiv v korist posameznika.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Sodbi z dne 10. decembra 2020, Golfclub Schloss Igling (C‑488/18, EU:C:2020:1013, točka 1 izreka), in z dne 15. februarja 2017, British Film Institute (C‑592/15, EU:C:2017:117, izrek).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) Glede možnosti držav članic do izbire v členu 11 Direktive o DDV, da lahko več davčnih zavezancev obravnavajo kot enega davčnega zavezanca, glej sodbo z dne 16. julija 2015, Larentia + Minerva in Marenave Schiffahrt (C‑108/14 in C‑109/14, EU:C:2015:496, točka 3 izreka).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Sodba z dne 10. junija 2010, Leo-Libera (C‑58/09, EU:C:2010:333, izrek), potrjena s sodbama z dne 24. oktobra 2013, Metropol Spielstätten (C‑440/12, EU:C:2013:687, točka 29), in z dne 10. novembra 2011, Rank Group (C‑259/10 in C‑260/10, EU:C:2011:719, točka 53).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) Sodbe z dne 10. novembra 2011, Rank Group (C‑259/10 in C‑260/10, EU:C:2011:719, točka 39); z dne 14. julija 2011, Henfling, Davin, Tanghe (C‑464/10, EU:C:2011:489, točka 29); z dne 10. junija 2010, Leo-Libera (C‑58/09, EU:C:2010:333, točka 24), in z dne 13. julija 2006, United Utilities (C‑89/05, EU:C:2006:469, točka 23).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) Sodbe z dne 9. septembra 2021, Phantasialand (C‑406/20, EU:C:2021:720, točka 36); z dne 27. junija 2019, Belgisch Syndicaat van Chiropraxie in drugi (C‑597/17, EU:C:2019:544, točka 46), in z dne 9. marca 2017, Oxycure Belgium (C‑573/15, EU:C:2017:189, točka 28).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) Sodbe z dne 19. decembra 2019, Segler-Vereinigung Cuxhaven (C‑715/18, EU:C:2019:1138, točka 36); z dne 27. junija 2019, Belgisch Syndicaat van Chiropraxie in drugi (C‑597/17, EU:C:2019:544, točka 47); z dne 9. marca 2017, Oxycure Belgium (C‑573/15, EU:C:2017:189, točka 30); z dne 10. novembra 2011, Rank Group (C‑259/10 in C‑260/10, EU:C:2011:719, točka 32), in z dne 6. maja 2010, Komisija/Francija (C‑94/09, EU:C:2010:253, točka 40).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Sodbe z dne 3. februarja 2022, Finanzamt A (C‑515/20, EU:C:2022:73, točka 44); z dne 9. septembra 2021, Phantasialand (C‑406/20, EU:C:2021:720, točka 38); z dne 27. junija 2019, Belgisch Syndicaat van Chiropraxie in drugi (C‑597/17, EU:C:2019:544, točka 48); z dne 9. novembra 2017, AZ (C‑499/16, EU:C:2017:846, točka 31), in z dne 27. februarja 2014, Pro Med Logistik in Pongratz (C‑454/12 in C‑455/12, EU:C:2014:111, točka 54).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) Tako izrecno sodba z dne 9. septembra 2021, Phantasialand (C‑406/20, EU:C:2021:720, točka 39). Sodba z dne 9. novembra 2017, AZ (C‑499/16, EU:C:2017:846, točka 33), govori o medsebojni nadomestitvi.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) Sodba z dne 7. marca 2017, RPO (C‑390/15, EU:C:2017:174, točka 54). Glej v tem smislu tudi sodbi z dne 10. decembra 2002, British American Tobacco (Investments) in Imperial Tobacco (C‑491/01, EU:C:2002:741, točka 123), in z dne 17. oktobra 2013, Billerud Karlsborg in Billerud Skärblacka (C‑203/12, EU:C:2013:664, točka 35).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>) Tako izrecno še sodba z dne 17. oktobra 2013, Billerud Karlsborg in Billerud Skärblacka (C‑203/12, EU:C:2013:664, točka 35).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>) Sodbe z dne 24. junija 2019, Komisija/Poljska (Neodvisnost vrhovnega sodišča) (C‑619/18, EU:C:2019:531, točki 42 in 43); z dne 10. decembra 2018, Wightman in drugi (C‑621/18, EU:C:2018:999, točka 63), in z dne 25. julija 2018, Minister for Justice and Equality (Pomanjkljivosti pravosodnega sistema) (C‑216/18 PPU, EU:C:2018:586, točka 35). Glede spoštovanja načela demokracije pri razlagi direktiv glej tudi sodbo z dne 9. marca 2010, Komisija/Nemčija (C‑518/07, EU:C:2010:125, točka 41).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>) Sodba z dne 9. septembra 2021, Phantasialand (C‑406/20, EU:C:2021:720, točka 39: „Povedano drugače, preučiti je treba, ali so zadevno blago ali storitve z vidika povprečnega potrošnika zamenljivi.“).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>) Sodba z dne 9. novembra 2017, AZ (C‑499/16, EU:C:2017:846, točka 36).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">33</a>
</span>) Sodba z dne 9. septembra 2021, Phantasialand (C‑406/20, EU:C:2021:720, točka 48).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">34</a>
</span>) Sodba z dne 27. junija 2019, Belgisch Syndicaat van Chiropraxie in drugi (C‑597/17, EU:C:2019:544, točka 49).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">35</a>
</span>) Sodba z dne 27. februarja 2014, Pro Med Logistik in Pongratz (C‑454/12 in C‑455/12, EU:C:2014:111, točka 60).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">36</a>
</span>) Sodba z dne 11. septembra 2014, K (C‑219/13, EU:C:2014:2207, točka 34).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">37</a>
</span>) V tem pogledu morda drugače: sodba z dne 10. novembra 2011, Rank Group (C‑259/10 in C‑260/10, EU:C:2011:719, točka 47 in naslednje, vendar brez podrobnejše obrazložitve). V tej zadevi pa sicer tudi ni šlo za razlikovanje med dejavnostmi na spletu in zunaj njega, kar tudi Komisija ustrezno poudarja.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">38</a>
</span>) Sodišče je že pojasnilo, da so to upoštevni elementi: sodba z dne 10. novembra 2011, Rank Group (C‑259/10 in C‑260/10, EU:C:2011:719, točki 57 in 58).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">39</a>
</span>) Tako na primer v Nemčiji Rennwett- und Lotteriegesetz (zakon o loterijah in konjskih stavah), ki v členu 26 in naslednjih vsebuje posebne določbe o obdavčenju javnih loterij in žrebanj. V Avstriji Glücksspielgesetz (zakon o igrah na srečo) v členih od 6 do 12a prav tako vsebuje posebne določbe za loterije. Tudi Francija žrebanja lota obdavčuje drugače kot konjske stave ali igralnice.</p>
</body>
</html>
