|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2025/4404 |
5.8.2025 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za geografsko označbo v skladu s členom 5(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2025/27 (1)
(C/2025/4404)
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
(člen 24 Uredbe (EU) 2024/1143)
„Graves de Vayres“
PDO-FR-A0927-AM03 – 2.7.2025
1. Ime proizvoda
„Graves de Vayres“
2. Vrsta geografske označbe
|
☒ |
zaščitena označba porekla (ZOP) |
|
☐ |
zaščitena geografska označba (ZGO) |
|
☐ |
geografska označba (GO) |
3. Sektor
|
☐ |
kmetijski proizvodi |
|
☒ |
vina |
|
☐ |
žgane pijače |
4. Država, ki ji pripada geografsko območje
Francija
5. Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo
Ministrstvo za kmetijstvo, kmetijsko-živilski sektor in gozdarstvo, generalni direktorat za gospodarsko in okoljsko učinkovitost podjetij, urad za vina in druge pijače
6. Opredelitev kot standardna sprememba
Francoski organi menijo, da zahtevek izpolnjuje zahteve iz uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) 2024/1143.
Spremembe specifikacije proizvoda so standardne spremembe v skladu z opredelitvijo iz člena 24(4) Uredbe (EU) 2024/1143.
Zahtevek za spremembo ZOP „Graves de Vayres“ se ne nanaša na nobenega od treh primerov tako imenovane spremembe na ravni Unije, ki:
|
(a) |
vključuje spremembe imena ali uporabe tega imena ali kategorije proizvoda ali proizvodov, označenih z geografsko označbo; |
|
(b) |
bi lahko izničila povezavo z geografskim območjem; |
|
(c) |
vključuje dodatne omejitve za trženje proizvoda. |
Zato francoski organi menijo, da se zahtevek nanaša na tako imenovano standardno spremembo.
7. Opis odobrenih sprememb
1. Geografsko območje
Geografsko območje je bilo posodobljeno po uradnem geografskem kodeksu nacionalnega statističnega urada INSEE iz leta 2024.
V poglavju I specifikacije proizvoda je bil oddelek IV Geografsko območje in območje v neposredni bližini dopolnjen s sklicem na uradni geografski kodeks, v katerem je na nacionalni ravni priznan in določen seznam občin po departmajih. Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno po veljavni različici uradnega geografskega kodeksa, ki ga je objavil nacionalni statistični urad INSEE, in da je razmejitev geografskega območja pravno varna.
Geografsko območje ni spremenjeno.
Ta sprememba vpliva na oddelek Razmejeno geografsko območje enotnega dokumenta.
2. Območje v neposredni bližini
Območje v neposredni bližini je bilo posodobljeno po uradnem geografskem kodeksu nacionalnega statističnega urada INSEE iz leta 2024.
V poglavju I specifikacije proizvoda je bil oddelek IV Geografsko območje in območje v neposredni bližini dopolnjen s sklicem na uradni geografski kodeks, v katerem je na nacionalni ravni priznan in določen seznam občin po departmajih. Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno po veljavni različici uradnega geografskega kodeksa, ki ga je objavil nacionalni statistični urad INSEE, in da je razmejitev območja v neposredni bližini pravno varna.
Območje v neposredni bližini se ni spremenilo.
Ta sprememba vpliva na oddelek Dodatni pogoji – Območje v neposredni bližini enotnega dokumenta.
3. Vinogradniške prakse
Dodan je bil naslov Vinogradniške prakse
Dodana je bila zahteva, da se odmrli trsi odstranijo s parcel.
Dodane so bile pridelovalne prakse, povezane s kmetijsko-okoljskimi ukrepi.
Namen teh sprememb je bolje upoštevati potrebe pokrajine ter družbeno pričakovanje po zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev in večji okoljski prijaznosti. Tako se lahko v celoti izkoristijo okolju prijazne prakse, ki so jih uvedli gospodarski subjekti.
Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.
4. Datum dajanja v promet med odobrenimi skladišči
To pravilo je bilo črtano iz specifikacije proizvoda, da se omogoči dajanje vina v promet med vsemi gospodarskimi subjekti in odpravi tveganje nelojalne konkurence.
Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.
5. Prehodni ukrepi
Prehodni ukrep za vinogradniške parcele z gostoto zasaditve med 3 300 in 4 000 trsov na hektar je bil podaljšan za deset let (do leta 2035), spremlja pa ga 27-odstotno zmanjšanje donosa v primerjavi z vnaprej določenim donosom za posamezno letino. Za te parcele je bila določena tudi največja povprečna obremenitev na parcelo.
Ta sprememba bo omogočila nadaljnjo vinogradniško pridelavo iz vinske trte, ki je optimalne kakovosti.
Prehodni ukrep za vinogradniške parcele z gostoto zasaditve manj kot 4 000 trsov na hektar je bil črtan.
Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.
6. Podatki o nadzornem organu
Posodobljeni so bili kontaktni podatki o nacionalnem inštitutu za poreklo in kakovost INAO (Institut national de la qualité et de l'origine).
Spremenjen je bil režim inšpekcijskih pregledov specifikacije proizvoda.
Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.
7. Povezava
Zaradi lažje razumljivosti povezave so bile vnesene nekatere redakcijske spremembe.
Te spremembe vplivajo na oddelek Povezava z geografskim območjem enotnega dokumenta.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
Graves de Vayres
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
3.1 Oznaka kombinirane nomenklature
22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS
2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009
4. Opis vina
1. Rdeče vino
KRATEK OPIS
Rdeča vina imajo najmanjši volumenski delež alkohola 10,5 vol. %. Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola v rdečih vinih največ 13,5 %. V vsaki seriji rdečega vina, ki se trži (neustekleničeno ali ustekleničeno), je največ 0,3 grama jabolčne kisline na liter. Rdeča vina vsebujejo največ 4 grame fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter. Pridelana so z zvrščanjem sort cabernet franc N, cabernet sauvignon N, merlot N in cot N. V zvrsti prevladuje merlot N, ki vinu daje okrogel, žameten značaj, pogosto z zelo aromatično cvetico po rdečem jagodičju. Cabernet sauvignon N daje močno, vendar nikoli grobo taninsko strukturo, cabernet franc N pa prefinjenost. Rdeča vina so prefinjena in se lahko uživajo mlada, ko so sadnega značaja. Vendar imajo tudi dober potencial za staranje od pet do deset let, odvisen od deleža sorte cabernet sauvignon N v zvrsti. Druge analitske vrednosti so same po sebi v skladu z zakonodajo EU.
Splošne analitske lastnosti:
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) — |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) — |
2. Suho belo vino
KRATEK OPIS
Suha bela vina imajo najmanjši volumenski delež alkohola 10,5 vol. %. Vsebujejo največ 4 grame fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter. Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola v suhih belih vinih največ 13 %. Suha bela vina so pridelana večinoma iz sort sémillon B in sauvignon B. Sorta sauvignon B vinom daje živahnost, zaradi sorte sémillon B so oljnata, zvrščanje s sorto muscadelle B pa poudari sadne arome. Druge analitske vrednosti so same po sebi v skladu z zakonodajo EU.
Splošne analitske lastnosti:
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) — |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) — |
3. Druga bela vina
KRATEK OPIS
Ta bela vina imajo najmanjši volumenski delež alkohola 11 vol. %. Vsebujejo več kot 4 grame fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter. Po obogatitvi je njihov volumenski delež skupnega alkohola največ 15 %. Bela vina, ki vsebujejo fermentirne sladkorje, so večinoma pridelana iz sorte sémillon B, ki se pogosto trga prezrela in včasih zvršča s staro lokalno sorto merlot B. Vina so polsladka in voljna. Druge analitske vrednosti so same po sebi v skladu z zakonodajo EU.
Splošne analitske lastnosti:
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 10,5 |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) — |
5. Enološki postopki
5.1 Posebni enološki postopki
1.
Pridelovalna praksa
Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 500 trsov na hektar. Razdalja med vrstami je največ 2,5 metra, razdalja med trsi v isti vrsti pa najmanj 0,85 metra.
2.
Pridelovalna praksa
Obrezovanje je obvezno. Izvede se najpozneje na stopnji razvitih listov (fenofaza 9 po Lorenzu).
Trsi se obrezujejo z največ 14 očesi na trs z naslednjimi vrstami rezi:
|
— |
rez na dvojni, enojni in mešani guyot, |
|
— |
kratka rez v nizki kordonski ali pahljačasti gojitveni obliki. |
3.
Posebni enološki postopek
Odvzemalne obogatitvene tehnike so dovoljene za rdeča vina do koncentracije 15 %.
Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola v rdečih vinih največ 13,5 %.
Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola v suhih belih vinih največ 13 %.
Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola v drugih belih vinih največ 15 %.
5.2 Največji donosi
1.
65 hektolitrov na hektar
2.
72 hektolitrov na hektar
3.
55 hektolitrov na hektar
6. Razmejeno geografsko območje
Trgatev grozdja ter vinifikacija, obdelava in zorenje vin potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Gironde po uradnem geografskem kodeksu z dne 1. januarja 2024: Arveyres in Vayres.
7. Sorte vinske trte
Cabernet franc N
Cabernet sauvignon N
Carménère N
Cot N – malbec
Merlot N
Merlot blanc B
Muscadelle B
Petit verdot N
Sauvignon B – sauvignon blanc
Sauvignon gris G – fié gris
Semillon B
8. Opis povezave
Vijugasta reka Dordonja, ki je vir poletnega hladu in jesenske megle, na geografskem območju ustvarja mezoklimo, ki zelo prispeva k zorenju rdečega grozdja in prezrelosti belega grozdja. Zaradi te mezoklime so v rdečih vinih poudarjene arome rdečega jagodičja, bela vina pa pridobijo značilno živahnost, ki ohranja sadno aromatično strukturo.
Ta zaščitena označba porekla, v katere imenu je navedena glavna značilnost vinorodnih tal, že dolgo razmejuje parcele po naslednjem objektivnem merilu: „za prodnato se šteje vsaka parcela, na kateri je prod manj kot 50 cm pod površjem tal“. Na območju parcel so torej samo parcele, ki so na glinasto-prodnatih terasah.
Zaradi slabe rodovitnosti prodnatih tal je treba vinograde obdelovati selektivno. Gostota zasaditve je prilagojena značilnostim tal ter urejena s pravili o največji razdalji med vrstama ter omejitvami največje obremenitve na parcelo in največjega števila grozdov na trs.
K slovesu teh vin na drugi strani Rokavskega preliva je pripomogel angleški vpliv zaradi poroke Eleonore Akvitanske in Henrika Plantageneta ter konca stoletne vojne. Vayres leži na geografskem križišču, zato je pozneje postal pomembna in redna postojanka francoskih kraljev, s čimer so se vina razširila v iberskih deželah.
Od sredine 19. stoletja je bilo v izdajah vodnika Bordeaux et ses vins (Bordeaux in njegova vina), ki sta ga izdajala Cocks in Féret, navedeno: „Ne glede na to, da rdeča vina iz Graves de Vayres niso resnični tekmeci vinom z vinorodnih območij Médoc ali Saint-Emilion, so kljub temu zelo izbrana. Premiers crus (vina vrhunske vinorodne lege) so na trgu zelo iskana zaradi svojega telesa in prefinjenosti ter jih je mogoče uvrstiti med najboljša vina z vinorodnega območja Libournais, takoj za deuxièmes crus (vini druge vinorodne lege) vinorodnega območja Pomerol. Bela vina s tega območja so še vedno zelo cenjena med poznavalci s severa Francije in so zasedla pomembno mesto na več tujih trgih.“
Ime zaščitene označbe porekla, ki je navedeno tudi v cenikih družb Horeau Beylot et Cie (1890), Jacquet et Fils (1895) in Legendre et Cie (1898), trgovcev z vinom v Libournu, ter v popisu in poslovnih evidencah številnih bordojskih hiš vin, se na tiskanih etiketah pojavlja od leta 1904 in je bilo novembra 1909 omenjeno na Béchaudovi stojnici na vinskem sejmu v Bordeauxu.
Od petdesetih let prejšnjega stoletja imajo vina močan položaj na tujih trgih, zlasti v Nemčiji.
Vina „Graves de Vayres“ zaradi medsebojnega vpliva bogatega in izvirnega geografskega okolja ter človeške skupnosti, ki jih uspešno predstavlja, še naprej osvajajo številne potrošnike po vsem svetu.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Območje v neposredni bližini
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vin, po uradnem geografskem kodeksu z dne 1. januarja 2024 zajema ozemlje naslednjih občin v departmaju Gironde:
Beychac-et-Caillau, Cadarsac, Fronsac, Génissac, Izon, Libourne, Nérigean, Saint-Germain-du-Puch, Saint-Michel-de-Fronsac in Saint-Sulpice-et-Cameyrac.
Večja geografska enota
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
Pri označevanju vin z zaščiteno označbo porekla se lahko navede večja geografska enota „Vin de Bordeaux“ ali „Grand Vin de Bordeaux“.
Velikost črk za navedbo večje geografske enote meri v višini in širini največ dve tretjini velikosti črk, ki sestavljajo ime zaščitene označbe porekla.
Povezava na specifikacijo proizvoda
https://info.agriculture.gouv.fr/boagri/document_administratif-90b207a5-859a-41a9-8097-d0147bb91aa5
(1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L, 2025/27, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/27/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/4404/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)