<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-235/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CC0235</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:380">EU:C:2020:380</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>16</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>16</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi P. Pikamäeja – Zadeva C‑235/19</HT></P><P><HT TYPE="SC">United Biscuits (Pensions Trustees) in United Biscuits Pension Investments</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Priita Pikamäeja</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20200514">14. maja 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P>Zadeva C‑235/19</P><P>United Biscuits (Pensions Trustees) Limited,</P><P>United Biscuits Pension Investments Limited</P><P>proti</P><P>Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Appeal (England &amp; Wales (Civil Division)) (pritožbeno sodišče Anglije in Walesa (civilni oddelek), Združeno kraljestvo))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Davek na dodano vrednost (DDV)</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2006/112/ES</KEYWORD><KEYWORD>Člen 135(1)(a)</KEYWORD><KEYWORD>Oprostitev zavarovalnih transakcij</KEYWORD><KEYWORD>Storitve upravljanja pokojninskih skladov, ki jih za skrbnika opravljajo naložbeni upravitelji</KEYWORD><KEYWORD>Poklicni pokojninski načrt</KEYWORD><KEYWORD>Prejšnja nacionalna davčna praksa razlikovanja med subjekti, ki imajo dovoljenje finančnih nadzornih organov za opravljanje zavarovalne dejavnosti, in subjekti, ki takega dovoljenja nimajo</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Court of Appeal (England &amp; Wales (Civil Division)) (pritožbeno sodišče Anglije in Walesa (civilni oddelek), Združeno kraljestvo) obravnava spor med skrbnikoma poklicnega pokojninskega načrta družbe United Biscuits (UK) Ltd in Commissioners for Her Majesty’s Revenue &amp; Customs (davčna in carinska uprava Združenega kraljestva), ki se nanaša na opredelitev storitev upravljanja naložb za upravljanje pokojninskega načrta te družbe zaradi davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Pritožnici iz postopka v glavni stvari, United Biscuits (Pension Trustees) Ltd in UB Pension Investments Ltd, sta skrbnici poklicnega pokojninskega načrta, vzpostavljenega za delavce družbe United Biscuits (UK), na eni strani in skrbnici UB Pension Investment Fund, ki je nekdanji kolektivni investicijski sklad te družbe, v katerega so bila sredstva iz pokojninskega načrta vložena v obdobju med letoma 1989 in 2006.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>V tej zadevi se postavlja vprašanje, ali so storitve upravljanja naložb za navedeni poklicni pokojninski načrt lahko opredeljene kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>zavarovalne transakcije<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> v smislu člena 13(B)(a) Šeste direktive 77/388/EGS<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Šesta direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19770517">17. maja 1977</DATE> o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23).</P></NOTE> (v nadaljevanju: Šesta direktiva) in člena 135(1)(a) Direktive 2006/112/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="347" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 347, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> ter na tej podlagi oproščene DDV.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Zakonodaja o DDV</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 2(1)(c) Direktive 2006/112 določa, da so predmet DDV <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Ta določba ustreza členu 2(1) Šeste direktive, ki se je uporabljala do <DATE ISO="20061231">31. decembra 2006</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 131 Direktive 2006/112, ki je v poglavju 1, naslovljenem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Splošne določbe<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, naslova IX, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Oprostitve<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, te direktive in v katerem je s podobnim besedilom povzet prvi stavek člena 15 Šeste direktive, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Oprostitve iz poglavij 2 do 9 se uporabljajo brez vpliva na druge določbe Skupnosti in pod pogoji, ki jih določijo države članice zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe teh oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih davčnih utaj, izogibanja in zlorab.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 135(1) Direktive 2006/112 v poglavju 3, naslovljenem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Oprostitve za druge dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>, naslova IX te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Države članice oprostijo naslednje transakcije:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami, ki jih opravljajo zavarovalni posredniki in zavarovalni zastopniki;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Ta določba ustreza členu 13(B)(a) Šeste direktive, ki se je uporabljala do <DATE ISO="20061231">31. decembra 2006</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Zakonodaja o zavarovanju</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Prva direktiva o neživljenjskem zavarovanju</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>V prilogi k Prvi direktivi Sveta 73/239/EGS z dne <DATE ISO="19730724">24. julija 1973</DATE> o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 14.</P></NOTE> kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 84/641/EGS z dne <DATE ISO="19841210">10. decembra 1984</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 109.</P></NOTE> (v nadaljevanju: prva direktiva o neživljenjskem zavarovanju), je bilo določeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>A. Razvrstitev nevarnosti po zavarovalnih vrstah</P><P>[…]</P><P>18. Zavarovanje pomoči</P><P>Pomoč osebam, ki zaidejo v težave na potovanju, ko so odsotne od doma ali stalnega prebivališča<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>.</P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Prva direktiva o življenjskem zavarovanju</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Prva direktiva Sveta 79/267/EGS z dne <DATE ISO="19790305">5. marca 1979</DATE> o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega življenjskega zavarovanja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="063" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="1979">UL 1979, L 63, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20020305">5. marca 2002</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="077" PAGE.FIRST="11" DATE.PUB="2002">UL 2002, L 77, str. 11</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> (v nadaljevanju: Prva direktiva o življenjskem zavarovanju), je v členu 1 določala:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Ta direktiva ureja začetek opravljanja in opravljanje samozaposlitvene dejavnosti neposrednega zavarovanja s strani podjetij s sedežem v državi članici ali [ki] želijo tam ustanoviti sedež za dejavnosti, opredeljene spodaj:</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>naslednje vrste zavarovanja, če izhajajo iz pogodb:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>življenjsko zavarovanje […];</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>rente;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>dodatna zavarovanja k življenjskemu zavarovanju, ki jih izvajajo življenjske zavarovalnice […];</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>vrsta zavarovanja, ki obstaja na Irskem in v Združenem kraljestvu, tako imenovano <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>permanent health insurance<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="2018" ID="QE0010"/> (nepreklicno dolgoročno zdravstveno zavarovanje);</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>naslednji posli, ki izhajajo iz pogodb, kolikor jih nadzirajo upravni organi, pristojni za nadzor zasebnega zavarovanja:</TXT><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>upravljanje skupinskih pokojninskih skladov, to so posli, ki so za zadevno podjetje sestavljeni iz upravljanja naložb, in zlasti sredstva, ki predstavljajo rezerve organov, ki izvršujejo plačila ob smrti ali doživetju ali v primeru prekinitve ali zmanjšanju dejavnosti;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>posli iz (c), kadar jih spremlja zavarovanje, ki krije ohranjanje kapitala ali plačilo minimalnih obresti;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></P></P></NP></ITEM></LIST></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 7(2) Prve direktive o življenjskem zavarovanju je določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Dovoljenje se izdaja za določeno zavarovalno vrsto, katerih razvrstitev je navedena v Prilogi. Velja za celotno zavarovalno vrsto, razen če prosilec želi kriti le nekatere nevarnosti, ki se nanašajo na navedeno zavarovalno vrsto.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 8(1) navedene direktive je določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Matična država članica zahteva od vsake zavarovalnice, ki zaprosi za dovoljenje, da:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>omeji svoj namen poslovanja na dejavnosti, navedene v tej direktivi, in posle, ki iz njih neposredno izvirajo, pri čemer so izključene vse druge poslovne dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Priloga k navedeni direktivi je vsebovala seznam, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Razvrstitev po zavarovalnih vrstah<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, v katerem je bilo v točki VII navedeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>[u]pravljanje skupinskih pokojninskih skladov iz člena 1(2)(c) in (d)<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Prva direktiva o življenjskem zavarovanju je bila razveljavljena in nadomeščena z Direktivo 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20021105">5. novembra 2002</DATE> o življenjskem zavarovanju (v nadaljevanju: Direktiva 2002/83).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 6, str. 3.</P></NOTE> V členu 2 Direktive 2002/83 so bile prevzete določbe iz člena 1 Prve direktive o življenjskem zavarovanju. V členu 5(2) Direktive 2002/83 je bilo prevzeto besedilo člena 7(2) Prve direktive o življenjskem zavarovanju. V točki VII Priloge I k Direktivi 2002/83, naslovljeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Zavarovalne vrste<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>, je bilo navedeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>[u]pravljanje skupinskih pokojninskih skladov iz člena 2(2)(c) in (d)<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Direktiva 2002/83 je bila nato razveljavljena in nadomeščena z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20091125">25. novembra 2009</DATE> o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="335" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 335, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> (v nadaljevanju: Direktiva Solventnost II). Člen 2(3) zadnjenavedene direktive povzema vsebino člena 1 Prve direktive o življenjskem zavarovanju z besedilom, ki je v bistvenih delih enako. Člen 15(2) Direktive Solventnost II določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>V skladu s členom 14 se dovoljenje izdaja za določeno vrsto neposrednega zavarovanja, ki so naštete v dela A Priloge I ali v Prilogi II. Velja za celotno zavarovalno vrsto, razen če prosilec želi kriti le nekatere nevarnosti, ki se nanašajo na navedeno zavarovalno vrsto.<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>V točki VII Priloge II k Direktivi Solventnost II, naslovljene <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>Zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, je navedeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>[u]pravljanje skupinskih pokojninskih skladov iz točke (b)(iii) in (iv) člena 2(3)<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Združenega kraljestva</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe je razvidno, da je v skladu z zakonodajo Združenega kraljestva, ki ureja dovoljenje za zavarovalnice, opravljanje storitev upravljanja pokojninskih skladov, vključno s poklicnimi pokojninskimi skladi z vnaprej določenimi izplačili, vrsta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>zavarovalnih poslov<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>, če jih je sklepala in izvrševala zavarovalnica, ki opravlja dejavnost zavarovanja. Tako so zavarovalnico, ki je imela dovoljenje v Združenem kraljestvu, nadzirali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>upravni organi, pristojni za nadzor zasebnega zavarovanja<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, v skladu s členom 1(2) Prve direktive o življenjskem zavarovanju. Družba, ki ni bila zavarovalnica, ni potrebovala takega dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja pokojninskih skladov, vključno za poklicne pokojninske sklade z vnaprej določenimi izplačili. Družba, ki ni bila zavarovalnica, je za opravljanje teh storitev potrebovala dovoljenje v skladu z drugo zakonodajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Glede DDV za storitve upravljanja pokojninskih skladov je iz spisa, predloženega Sodišču, razvidno, da je davčna uprava Združenega kraljestva v zadevnem obdobju DDV uporabljala različno glede na to, ali so storitve opravljale zavarovalnice ali družbe, ki niso bile zavarovalnice. Pred 1. januarjem 2005 naj bi to razlikovanje izhajalo iz zakonskih določb, ki so omejevale pravico do oprostitve zavarovalnih transakcij le na ponudnike storitev, ki so imeli dovoljenje kot zavarovalnice. Po zakonodajni spremembi, ki je začela veljati na ta datum, naj bi davčna uprava po mnenju predložitvenega sodišča še naprej omejevala pravico do te oprostitve na storitve upravljanja pokojninskih skladov, ki so jih opravljale zavarovalnice,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Po navedbah pritožnic je ta praksa trajala do <DATE ISO="20190401">1. aprila 2019</DATE>.</P></NOTE> čeprav ta omejitev ni bila več v skladu z zakonodajo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>United Biscuits Pension Fund je pokojninski sklad z vnaprej določenimi izplačili, v katerega so vključeni delavci družbe United Biscuits (UK). Upravlja ga skrbnik United Biscuits (Pensions Trustees). Pred tem, to je med letoma 1989 in 2006, so se sredstva iz pokojninskega načrta vlagala v UB Pension Investment Fund, ki ga je upravljal skrbnik UB Pension Investments.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Pritožnici iz postopka v glavni stvari sta kot skrbnici pokojninskega sklada in kolektivnega investicijskega sklada <DATE ISO="20140318">18. marca 2014</DATE> od davčne uprave zahtevali vračilo DDV, ki je bil plačan upraviteljem naložbenih skladov na provizije za opravljanje storitev upravljanja pokojninskih skladov. Zahteva se je nanašala na obdobje od <DATE ISO="19780101">1. januarja 1978</DATE> do <DATE ISO="20130930">30. septembra 2013</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe je razvidno, da gre pri storitvah upravljanja pokojninskih skladov, ki so bile opravljene za pritožnici iz postopka v glavni stvari, za upravljanje naložb v njunem imenu. Naložbeni upravitelji naj se s pritožnicama iz postopka v glavni stvari ne bi pogodbeno dogovorili za odškodnino v primeru nastopa zavarovalnega primera.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Ti naložbeni upravitelji so bili tako družbe, ki so imele dovoljenje kot zavarovalnice v skladu z Insurance Companies Acts (zakoni o zavarovalnicah) (v nadaljevanju: zavarovalnice), kot tudi družbe, ki niso imele takega dovoljenja, imele pa so dovoljenje finančnih nadzornih organov, da opravljajo storitve upravljanja pokojninskih skladov (v nadaljevanju: družbe, ki niso zavarovalnice).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Davčna uprava naj bi v obdobju med 1. januarjem 1978 in 30. septembrom 2013 v zvezi z opravljanjem storitev upravljanja poklicnih pokojninskih skladov z vnaprej določenimi izplačili razlikovala med storitvami, ki so jih opravljale zavarovalnice, ki so bile oproščene DDV, in storitvami, ki so jih opravljale družbe, ki niso bile zavarovalnice in ki niso bile oproščene DDV.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Predložitveno sodišče pojasnjuje, da je pred 1. januarjem 2005 različno obravnavanje teh storitev glede na to, ali jih je opravljala zavarovalnica ali družba, ki ni zavarovalnica, izhajalo iz nacionalne zakonodaje. Z zakonodajno spremembo, ki je začela veljati tega dne, naj bi bila omejitev pravice do oprostitve na zavarovalne transakcije glede na status ponudnika storitev odpravljena, ker to različno obravnavanje ni bilo več v skladu z zakonodajo. Vendar naj bi nacionalni davčni organi po tej spremembi dejansko še naprej izvajali to razlikovanje.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>High Court of Justice (England &amp; Wales), Chancery division (višje sodišče (Anglija in Wales), premoženjski oddelek, Združeno kraljestvo) je s sodbo z dne <DATE ISO="20171130">30. novembra 2017</DATE> zavrnilo tožbo pritožnic iz postopka v glavni stvari in med drugim odločilo, da storitve upravljanja pokojninskih skladov, ki so jih opravljale družbe, ki niso bile zavarovalnice, v zadevnem obdobju niso bile oproščene DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče, pri katerem sta pritožnici vložili pritožbo zoper to sodbo, se sprašuje, ali so na podlagi prava Unije storitve upravljanja pokojninskih skladov, ki jih opravljajo družbe, ki niso zavarovalnice, oproščene DDV. Pojasnjuje, da sodišče prve stopnje še ni odločilo o tem, ali so storitve upravljanja pokojninskih skladov, ki jih opravljajo zavarovalnice in družbe, ki niso zavarovalnice, enake ali dovolj podobne za morebitno uporabo načela davčne nevtralnosti, če se domneva, da se to načelo uporablja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Court of Appeal (England &amp; Wales (Civil Division)) (pritožbeno sodišče Anglije in Walesa (civilni oddelek), Združeno kraljestvo) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>Ali so storitve upravljanja, ki jih za skrbnike opravijo (a) zavarovalnice in/ali (b) družbe, ki niso zavarovalnice, <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>zavarovalne transakcije<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="2018" ID="QE0023"/> v smislu člena 135(1)(a) Direktive [2006/112] (prej člen 13(B)(a) Šeste direktive)?<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="6"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložile pritožnici iz postopka v glavni stvari, vlada Združenega kraljestva in Evropska komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Na obravnavi <DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE> so vse predstavile ustna stališča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Spor se nanaša na vprašanje, ali so storitve upravljanja pokojninskega sklada, ki jih opravljajo skrbniki, ki nimajo dovoljenja kot zavarovalnice na podlagi nacionalne zakonodaje, lahko opredeljene kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>zavarovalne transakcije<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> v smislu člena 13(B)(a) Šeste direktive in člena 135(1)(a) Direktive 2006/112 ter so na tej podlagi oproščene DDV. Pred kakršno koli vsebinsko analizo je treba navesti nekaj uvodnih ugotovitev o predmetu spora in načelih, ki jim sledita zadevni določbi (razdelek A). Dalje, spomniti je treba na merila iz sodne prakse v zvezi s področjem uporabe zadevne oprostitve in jih preučiti (razdelek B), nato pa analizirati povezavo med določbami o DDV in direktivami o zavarovanjih (razdelek C). Nazadnje je treba zavrniti možnost uporabe načel enakosti in nevtralnosti v tej zadevi (razdelek D).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uvodne ugotovitve</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Navesti moram nekaj uvodnih ugotovitev o obsegu vprašanja za predhodno odločanje (podrazdelek 1), preden bom opozoril na nekatere točke v zvezi z oprostitvami iz člena 135(1)(a) Direktive 2006/112 (podrazdelek 2).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Obseg vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Na prvem mestu je treba ugotoviti, kot je razvidno iz predložitvene odločbe, da se spor o glavni stvari nanaša na obdavčitev storitev upravljanja pokojninskih skladov, ki sta jih pritožnici iz postopka v glavni stvari opravljali v obdobju med 1. januarjem 1978 in 30. septembrom 2013.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Zato je treba vprašanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, preučiti hkrati z vidika člena 13(B)(a) Šeste direktive in člena 135(1)(a) Direktive 2006/112, saj oba določata, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>države članice […] oprostijo<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami, ki jih opravljajo zavarovalni posredniki in zavarovalni zastopniki<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>. Res je, da uvodni stavek člena 13(B) Šeste direktive v vseh različicah vsebuje dodatno pojasnilo, v skladu s katerim države članice uporabijo tako oprostitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>[b]rez poseganja v druge določbe Skupnosti<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih utaj, izogibanj ali zlorab<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>. Vendar po mojem mnenju to pojasnilo ne spremeni obsega oprostitve iz te določbe v primerjavi z oprostitvijo iz člena 135(1)(a) Direktive 2006/112 in torej ne spreminja spodnje analize. Zato se naslednji preudarki uporabljajo za obe določbi. Vendar se je treba za lažje razumevanje teh sklepnih predlogov sklicevati na najnovejšo določbo, to je člen 135(1)(a) Direktive 2006/112.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Na drugem mestu je treba spomniti, da člen 135(1)(a) Direktive 2006/112 določa, da države članice uporabljajo oprostitev DDV za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami, ki jih opravljajo zavarovalni posredniki in zavarovalni zastopniki<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Ker pa se besedilo vprašanja za predhodno odločanje nanaša posebej na pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>zavarovalne transakcije<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> in ker pritožnici iz postopka v glavni stvari pred predložitvenim sodiščem in Sodiščem trdita, da so storitve upravljanja pokojninskih skladov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>zavarovalne transakcije<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>, je treba to vprašanje preučiti z vidika tega prvega dela člena 135(1)(a) Direktive 2006/112. Tako se ti sklepni predlogi ne bodo nanašali na drugi del te določbe, v skladu s katerim so DDV oproščene <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>z zavarovalnimi<?PAGE NO="7"?> transakcijami povezan[e] storitv[e], ki jih opravljajo zavarovalni posredniki in zavarovalni zastopniki<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Sodišče je v točki 44 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031120">20. novembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Taksatorringen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑8/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:621">EU:C:2003:621</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), presodilo, da se izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>povezan[e] storitv[e], ki jih opravljajo zavarovalni posredniki in zavarovalni zastopniki<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, iz člena 13(B)(a) Šeste direktive nanaša le na storitve, ki jih opravijo ponudniki, ki so povezani hkrati z zavarovalnico in zavarovancem.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Po tej opredelitvi obsega vprašanja za predhodno odločanje je potrebnih nekaj opozoril v zvezi z oprostitvami iz prvega dela člena 135(1)(a) Direktive 2006/112.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Načela razlage člena 135(1) Direktive 2006/112</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Na prvem mestu je iz ustaljene sodne prakse razvidno, da so oprostitve iz člena 135(1) Direktive 2006/112 samostojni pojmi prava Unije, katerih namen je izogniti se razlikam pri uporabi ureditve DDV v posameznih državah članicah in ki jih je treba umestiti nazaj v splošni okvir skupnega sistema DDV.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151209">9. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Fiscale Eenheid X</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑595/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:801">EU:C:2015:801</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Na drugem mestu je treba opozoriti, da se izrazi, uporabljeni za opis oprostitev iz člena 135(1) Direktive 2006/112, razlagajo ozko, saj te oprostitve pomenijo odstopanja od splošnega načela, po katerem se DDV plača za vsako storitev, ki jo davčni zavezanec opravi za plačilo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej zlasti sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101028">28. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Axa UK</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑175/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:646">EU:C:2010:646</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130117">17. januarja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Woningstichting Maasdriel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑543/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:20">EU:C:2013:20</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140612">12. junija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Granton Advertising</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑461/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:1745">EU:C:2014:1745</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160317">17. marca 2016</DATE>, <NAME.CASE>Aspiro</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑40/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:172">EU:C:2016:172</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171116">16. novembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Kozuba Premium Selection</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑308/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:869">EU:C:2017:869</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>DPAS</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑5/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:592">EU:C:2018:592</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181219">19. decembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Mailat</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑17/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:1038">EU:C:2018:1038</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Iz tega sledi, da je storitev, če ni zajeta z oprostitvami, določenimi s to direktivo, obdavčena z DDV v skladu z njenim členom 2(1)(c).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190410">10. aprila 2019</DATE>, <NAME.CASE>PSM <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>K<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/></NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑214/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:301">EU:C:2019:301</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Vendar mora biti razlaga zgoraj navedenih izrazov v skladu s cilji, ki se uresničujejo z oprostitvami iz člena 135(1) Direktive 2006/112, in mora spoštovati zahteve načela davčne nevtralnosti, ki je neločljivo povezano s skupnim sistemom DDV. Iz tega načela izhaja, da morajo imeti subjekti možnost izbrati organizacijsko obliko, ki jim s strogo gospodarskega vidika najbolj ustreza, ne da bi tvegali, da so njihove transakcije izključene iz oprostitve iz navedene določbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060504">4. maja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Abbey National</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑169/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:289">EU:C:2006:289</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0068">68</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130307">7. marca 2013</DATE>, <NAME.CASE>GfBk</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑275/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:141">EU:C:2013:141</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Merila iz sodne prakse v zvezi s členom 135(1)(a) Direktive 2006/112</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Področje uporabe pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>zavarovalne transakcije<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Glede stvarnega področja uporabe člena 135(1)(a) Direktive 2006/112 ta določba kljub zakonodajnemu predlogu, naj se pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>zavarovalne transakcije<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> opredeli,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Komisija je leta 2007 Svetu predložila predlog direktive o spremembi Direktive 2006/112, v katerem je bila pojasnjena obravnava zavarovalnih in finančnih storitev (COM(2007) 747 final). Med drugim je predlagala vstavitev novega člena 135a, ki bi vseboval opredelitve. <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>Zavarovanje in pozavarovanje<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> sta bila opredeljena kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>obvez[a], na podlagi katere je oseba v primeru nastanka zavarovalnega primera drugi osebi dolžna v zameno za plačilo zagotoviti odškodnino ali ugodnost, kot to določa obveza<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>. Svet ni sprejel predloga, ki je bil leta 2016 umaknjen.</P></NOTE> zdaj ne vsebuje take opredelitve. Tako je treba navedeno določbo razlagati ob upoštevanju sobesedila, v katero je umeščena, ter namena in sistematike te direktive, upoštevajoč zlasti <HT TYPE="ITALIC">ratio legis</HT> oprostitve, ki jo<?PAGE NO="8"?> določa.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140313">13. marca 2014</DATE>, <NAME.CASE>ATP PensionService</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑464/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:139">EU:C:2014:139</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Kateri so torej materialni elementi, ki sestavljajo zavarovalno transakcijo? V skladu z opredelitvijo, ki je zdaj ustaljena v sodni praksi Sodišča,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990225">25. februarja 1999</DATE>, <NAME.CASE>CPP</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑349/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:93">EU:C:1999:93</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010308">8. marca 2001</DATE>, <NAME.CASE>Skandia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑240/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:140">EU:C:2001:140</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031120">20. novembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Taksatorringen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑8/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:621">EU:C:2003:621</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061207">7. decembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑13/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:765">EU:C:2006:765</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0010">10</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091022">22. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Swiss Re Germany Holding</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑242/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:647">EU:C:2009:647</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130117">17. januarja 2013</DATE>, <NAME.CASE>BGŻ Leasing</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑224/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:15">EU:C:2013:15</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Mapfre asistencia in Mapfre warranty</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑584/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:488">EU:C:2015:488</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160317">17. marca 2016</DATE>, <NAME.CASE>Aspiro</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑40/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:172">EU:C:2016:172</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> je za zavarovalne transakcije značilno, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>da se zavarovatelj zaveže, da bo za zavarovanca v zameno za plačilo premije ob nastopu škodnega dogodka opravil storitev, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi pogodbe<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990225">25. februarja 1999</DATE>, <NAME.CASE>CPP</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑349/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:93">EU:C:1999:93</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031120">20. novembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Taksatorringen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑8/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:621">EU:C:2003:621</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160317">17. marca 2016</DATE>, <NAME.CASE>Aspiro</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑40/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:172">EU:C:2016:172</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Torej je <HT TYPE="ITALIC">prevzem tveganja</HT> proti plačilu tisti, ki omogoča opredelitev dejavnosti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>zavarovalne transakcije<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sklepni predlogi generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Aspiro</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑40/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:850">EU:C:2015:850</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Bistvo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>zavarovalne transakcije<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> je v tem, da se zavarovanec z denarnim zneskom, katerega plačilo je sicer gotovo, vendar omejeno, zavaruje pred tveganjem finančnih izgub, ki so negotove, vendar potencialno velike.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Mapfre asistencia in Mapfre warranty</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑584/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:488">EU:C:2015:488</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Sodišče je zlasti v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091022">22. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Swiss Re Germany Holding</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑242/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:647">EU:C:2009:647</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), menilo, da odplačni odstop portfelja pogodb o življenjskem pozavarovanju ni zavarovalna transakcija v smislu člena 135(1)(a) Direktive 2006/112 in torej ni zajet z oprostitvijo iz te določbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>zavarovalne transakcije<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> razumeti ozko. V zvezi s tem se določba člena 135(1)(a) Direktive 2006/112, kot je opozorila že generalna pravobranilka J. Kokott, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>ne nanaša na splošno na transakcije <HT TYPE="ITALIC">zavarovalnih poslov</HT> […] ali <HT TYPE="ITALIC">upravljanje zavarovanj</HT> […], temveč, kot izhaja iz njenega besedila, zgolj na zavarovalne transakcije v njihovem dejanskem pomenu<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sklepni predlogi generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Aspiro</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑40/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:850">EU:C:2015:850</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160317">17. marca 2016</DATE>, <NAME.CASE>Aspiro</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑40/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:172">EU:C:2016:172</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zato je Sodišče odločilo, da je treba razlikovati med finančnimi storitvami in zavarovalnimi transakcijami, ker obstaja razlika v besedilu med členom 135(1)(a) Direktive 2006/112, ki se nanaša le na zavarovalne transakcije v ozkem smislu, in členom 135(1)(d) in (f) te direktive, ki se nanaša na transakcije, ki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>se nanašajo na<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> določene bančne transakcije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031120">20. novembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Taksatorringen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑8/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:621">EU:C:2003:621</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Poleg tega zavarovalne transakcije po svoji naravi vključujejo obstoj pogodbenega razmerja med zavarovateljem in osebo, katere tveganja so pokrita z zavarovanjem, namreč zavarovancem.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010308">8. marca 2001</DATE>, <NAME.CASE>Skandia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑240/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:140">EU:C:2001:140</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160317">17. marca 2016</DATE>, <NAME.CASE>Aspiro</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑40/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:172">EU:C:2016:172</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Drugače povedano, v skladu z zgoraj navedeno sodno prakso oprostitev iz člena 135(1)(a) Direktive 2006/112 ne zajema vseh transakcij, temveč samo tiste, ki ustrezajo tem posebnim zavarovalnim merilom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Iz zgoraj navedene sodne prakse izhaja, da vsaka zavarovalna transakcija vključuje naslednje elemente: tveganje, premijo in jamstvo v primeru nastanka zavarovalnega primera. Drugače povedano, oprostitev iz člena 135(1)(a) Direktive 2006/112 ne zajema vseh transakcij, temveč samo tiste, ki ustrezajo tem merilom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Glede osebnega področja uporabe je Sodišče odločilo, da je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>zavarovalne transakcije<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> dovolj širok, da zajema tudi to, da zavarovalno kritje zagotovi davčni zavezanec, ki sam ni zavarovatelj, ampak ki v okviru kolektivnega zavarovanja svojim strankam priskrbi tako kritje z uporabo storitev zavarovatelja, ki prevzame zavarovano tveganje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990225">25. februarja 1999</DATE>, <NAME.CASE>CPP</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑349/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:93">EU:C:1999:93</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031120">20. novembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Taksatorringen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑8/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:621">EU:C:2003:621</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130117">17. januarja 2013</DATE>, <NAME.CASE>BGŻ Leasing</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑224/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:15">EU:C:2013:15</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Mapfre asistencia in Mapfre warranty</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑584/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:488">EU:C:2015:488</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Uradni status družbe torej ne more zadostovati za<?PAGE NO="9"?> ugotovitev, ali njena dejavnost spada na področje uporabe zadevne oprostitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Sodišče je moralo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160317">17. marca 2016</DATE>, <NAME.CASE>Aspiro</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑40/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:172">EU:C:2016:172</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), preučiti, ali je za dejavnost, ki vključuje likvidacijo škode v imenu in za račun zavarovalnice, mogoče šteti, da jo opravljajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>zavarovalni posredniki in zavarovalni zastopniki<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> v smislu člena 135(1)(a) Direktive 2006/112.</P></NOTE> Torej sta obstoj pogodbenega razmerja med zavarovateljem in osebo, katere tveganja so krita z zavarovanjem, in vsebina zadevnih dejavnosti glede na pogoje, navedene v točkah od 40 do 42 teh sklepnih predlogov, odločilna za uporabo člena 135(1)(a) Direktive 2006/112.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160317">17. marca 2016</DATE>, <NAME.CASE>Aspiro</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑40/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:172">EU:C:2016:172</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uporaba meril iz sodne prakse v tej zadevi</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>V tej zadevi se mi ob upoštevanju preverjanja, ki ga mora opraviti predložitveno sodišče, zdi, da storitve, ki sta jih kupili pritožnici, ne izpolnjujejo meril, omenjenih v točkah od 40 do 42 teh sklepnih predlogov. V predlogu za sprejetje predhodne odločbe je namreč navedeno, da gre <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>[p]ri storitvah upravljanja, ki so bile opravljene za [pritožnici], […] za upravljanje naložb v njunem imenu<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> in da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>[n]aložbeni upravitelji […] s skrbniki ne dogovorijo, da zagotavljajo kakršno koli odškodnino v primeru nastopa zavarovalnega primera<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>. Ko sta bili pritožnici o tem vprašani na obravnavi, sta potrdili, da gre za upravljanje pokojninskih skladov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da sporne storitve upravljanja pokojninskih skladov ne vključujejo nobenega prevzema tveganja s strani naložbenih upraviteljev proti plačilu. Nasprotno, kot poudarja Komisija, je očitno, da gre pri teh storitvah za upravljanje finančnih sredstev v lasti pritožnic. Upravljanje sredstev pa samo po sebi ne pripelje do prevzema tveganja, temveč pomeni ločeno storitev, ki je potrebna za dobro delovanje pokojninskega sklada, ki ga upravljata pritožnici. Poleg tega je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da pritožnici iz postopka v glavni stvari nimata nobenega zavarovalnega pogodbenega razmerja z upravičenci pokojninskega sklada. Čeprav med skrbniki in naložbenimi upravitelji obstajajo pravna razmerja, ki so seveda lahko pomembna za izvajanje transakcij v korist poklicnih pokojninskih skladov, dejavnosti, ki jih opravljajo skrbniki, same po sebi niso oproščene zavarovalne transakcije v smislu člena 135(1)(a) Direktive 2006/112.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Zato, kot izhaja iz predloga za sprejetje predhodne odločbe, se naložbeni upravitelji s skrbniki niso pogodbeno dogovorili, da zagotovijo kakršno koli odškodnino v primeru nastopa zavarovalnega primera, tako da sporne storitve upravljanja pokojninskih skladov ne vključujejo nobenega prevzema tveganja s strani naložbenih upraviteljev proti plačilu. Iz tega sledi, da taka dejavnost ne spada med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>zavarovalne transakcije<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> v smislu člena 135(1)(a) Direktive 2006/112, kar mora predložitveno sodišče preveriti na podlagi dejanskih in pravnih elementov, ki so mu bili predloženi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Poleg tega predložitveno sodišče navaja, da je poklicni pokojninski sklad z izplačili, ki se obravnava v postopku v glavni stvari, tak, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>kakršnega je obravnavalo Sodišče v sodbi Wheels Common Investment Fund Trustees Ltd in drugi<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130307">7. marca 2013</DATE> (<NO.CASE>C‑424/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:144">EU:C:2013:144</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče je v tej sodbi presodilo, da storitve upravljanja pokojninskega sklada niso oproščene DDV kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>upravljanje posebnega investicijskega sklada<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> v smislu člena 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive in člena 135(1)(g) Direktive 2006/112. V navedeni zadevi pa ni bilo postavljeno nobeno vprašanje v zvezi z uporabo oprostitve za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>zavarovalno transakcijo<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>, na katero se nanaša obravnavana zadeva. Iz tega sledi, da je s to sodbo sicer mogoče razumeti zadevni poklicni pokojninski sklad, vendar se v obravnavani zadevi ni mogoče sklicevati nanjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Skratka, zadevne storitve, ki jih opravljajo naložbeni upravitelji, niso zajete v opredelitvi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>zavarovalnih transakcij<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>, ki jo je do zdaj izoblikovalo Sodišče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="10"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Povezava člena 135(1)(a) Direktive 2006/112 z direktivami o zavarovanjih</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Pritožnici iz postopka v glavni stvari ne izpodbijata tega, da upravljanje skladov ne izpolnjuje meril iz sodne prakse v zvezi s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>zavarovalna transakcija<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>, na katera sem spomnil v točkah od 39 do 44 teh sklepnih predlogov. Vendar menita, da mora biti razlaga tega pojma v različnih pravnih instrumentih Unije skupna, zato se mora v okviru Direktive 2006/112 razlagati enako kot v okviru Prve direktive o življenjskem zavarovanju, ki sta ji sledili Direktiva 2002/83 in Direktiva Solventnost II (v nadaljevanju skupaj: direktive o zavarovanjih). Izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>zavarovanje<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> naj bi imel v pravu Unije pomen <HT TYPE="ITALIC">sui generis</HT>, ki je ločen od pojmov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>kritja tveganja<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> v nacionalnem pravu, in naj bi bil torej samostojen pojem. Tako naj bi bilo treba ta pojem razlagati z vidika direktiv o zavarovanjih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Pritožnici iz postopka v glavni stvari sta med drugim opozorili, da so storitve upravljanja naložb in sredstev pokojninskih skladov izrecno urejene z direktivami o zavarovanjih ter da so opisane kot zavarovalna vrsta. Zato menita, da je treba dejavnosti, obravnavane v postopku v glavni stvari, razlagati kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>zavarovalne transakcije<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/> v smislu člena 135(1)(a) Direktive 2006/112 in da morajo biti na tej podlagi oproščene DDV. Svoje razlogovanje opirata na točko 18 sodbe CPP,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990225">25. februarja 1999</DATE> (<NO.CASE>C‑349/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:93">EU:C:1999:93</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> v kateri je Sodišče menilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>ni razloga, da se izraz <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>zavarovanje<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="2018" ID="QE0059"/> razlaga različno glede na to, ali se pojavlja v besedilu [Prve direktive o neživljenjskem zavarovanju] ali v besedilu Šeste direktive<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Posledično je treba za potrebe te zadeve preučiti, ali je opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>zavarovalna transakcija<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/> v smislu člena 135(1)(a) Direktive 2006/112 mogoče razširiti, kot priporočata pritožnici.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Neobstoj navzkrižnega sklicevanja med Direktivo 2006/112 in direktivami o zavarovanjih</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Najprej ugotavljam, da ni v nobeni določbi v direktivah o zavarovanjih ali Direktivi 2006/112 izrecno navedeno, da mora pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>zavarovalna transakcija<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/> imeti skupen pomen v smislu teh dveh sklopov pravil. Možnost prekrivanja nekaterih pojmov, ki so skupni obema predpisoma sekundarne zakonodaje, izhaja iz sodne prakse. Med drugim je Sodišče v sodbi CPP, v kateri je pripravilo teren, presodilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>ni razloga, da se izraz <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>zavarovanje<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="2018" ID="QE0063"/> razlaga različno glede na to, ali se pojavlja v besedilu [Prve direktive o neživljenjskem zavarovanju] ali v besedilu Šeste direktive<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990225">25. februarja 1999</DATE> (<NO.CASE>C‑349/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:93">EU:C:1999:93</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> tako da je zadevna storitev <HT TYPE="ITALIC">lahko</HT> sestavljena iz dejavnosti zavarovanja, navedenih v Prilogi k Prvi direktivi o neživljenjskem zavarovanju. Poleg tega je Sodišče v sodbi Skandia<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010308">8. marca 2001</DATE> (<NO.CASE>C‑240/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:140">EU:C:2001:140</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> razširilo obseg te formulacije, pri čemer se ni sklicevalo le na Prvo direktivo o neživljenjskem zavarovanju, temveč tudi na direktive o zavarovanjih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010308">8. marca 2001</DATE> (<NO.CASE>C‑240/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:140">EU:C:2001:140</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zato mora Sodišče v okviru te zadeve, ne da bi se razpravljalo o tem, ali so storitve upravljanja naložb in sredstev pokojninskih skladov zajete s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>zavarovalna transakcija<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/> v smislu člena 135(1)(a) Direktive 2006/112, kot se razlaga v ustaljeni sodni praksi, odločiti o tem, ali bi ta pojem moral imeti enak pomen kot pojem, ki se pojavlja v direktivah o zavarovanjih, tako da bi bile storitve upravljanja naložb za upravljanje pokojninskega načrta neke družbe vključene v navedeni pojem v smislu tega člena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba, ker ni izrecnega pojasnila o tem vprašanju, poudariti, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>je v skladu s sodno prakso Sodišča, da se pri razlagi posameznih pojmov [Direktive 2006/112] uporabijo uredbe [Unije], upoštevne zunaj davčnega prava, če zasledujejo skladne <HT TYPE="ITALIC">cilje</HT><QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Sklepni predlogi generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>TNT Post UK</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑357/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:7">EU:C:2009:7</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Moj poudarek. Takrat se je sklicevanje nanašalo na Šesto direktivo.</P></NOTE> Tako je treba na eni strani preučiti razloge, iz katerih upravljanje naložb spada na področje uporabe direktiv o zavarovanjih, ter na drugi strani cilj in namen oprostitve DDV za zavarovalne transakcije v smislu Direktive 2006/112.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="11"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Razlogi za vključitev upravljanja naložb na področje uporabe direktiv o zavarovanjih</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Pritožnici poudarjata, da Prva direktiva o življenjskem zavarovanju, s katero se uvaja ureditev za dejavnost dolgoročnega zavarovanja, na svojem področju uporabe v skladu s členom 1(2)(c) vključuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>upravljanje skupinskih pokojninskih skladov<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>. Podobno naj bi bili na to področje uporabe kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>zavarovanja<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> vključeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>življenjsko zavarovanje<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/> (člen 1(1)(a) in točka I Priloge k tej direktivi), <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>rente<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/> (člen 1(1)(b) in točka I Priloge k tej direktivi) in tontine (člen 1(2)(a)). Nobena od teh dejavnosti pa naj ne bi spadala v <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>tradicionalno<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/> opredelitev iz sodne prakse, omenjeno v točkah od 40 do 44 teh sklepnih predlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>V zvezi s tem želim takoj poudariti, da pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>upravljanje skupinskih pokojninskih skladov<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/> ni mogoče prepustiti presoji vsake države članice, ker niti člen 1(2)(c) Prve direktive o življenjskem zavarovanju, niti Priloga k tej direktivi, niti nobena določba Direktive 2002/83 ali Direktive Solventnost II v zvezi s tem pojmom ne napotuje na pravo držav članic. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pa tako iz zahtev po enotni uporabi prava Unije kot iz načela enakosti izhaja, da je treba izraze določbe prava Unije, ki se za opredelitev svojega smisla in pomena ne sklicuje posebej na pravo držav članic, običajno razlagati samostojno in enotno v celotni Evropski uniji, in sicer ne le ob upoštevanju izrazov te določbe, ampak tudi njenega okvira ter ciljev, ki jim sledi ureditev, katere del je ta določba.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140904">4. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Vnuk</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑162/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2146">EU:C:2014:2146</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Na prvem mestu, v zvezi z izrazi, uporabljenimi v Prvi direktivi o življenjskem zavarovanju, je iz besedila člena 1(2)(c) te direktive razvidno, da je treba razlikovati med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>zavarovanji<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/> iz odstavka 1 tega člena<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Gre za življenjsko zavarovanje, rente, dodatna zavarovanja, ki jih izvajajo življenjske zavarovalnice, in vrsto zavarovanja, ki obstaja na Irskem in v Združenem kraljestvu, tako imenovano <HT TYPE="ITALIC">permanent health insurance</HT>. Ugotavljam, da so vse te vrste v direktivi opredeljene kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>zavarovanja<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/>.</P></NOTE> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>posli<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/> oziroma transakcijami iz njegovega odstavka 2.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>V Direktivi so omenjene tontine, zavarovanje s kapitalizacijo, ki temelji na zavarovalno‑tehničnih izračunih, upravljanje skupinskih pokojninskih skladov in posli, ki jih opravljajo zavarovalnice, kot so posli iz poglavja 1 naslova 4 knjige IV francoskega zakona o zavarovalništvo.</P></NOTE> Tudi če prvo navedena pomenijo dejavnosti zavarovanja v običajnem pomenu besede, so posli oziroma transakcije dejavnosti, ki so blizu in tesno povezane s temi dejavnostmi zavarovanja. Torej gre za pomožne transakcije, ki so zajete s Prvo direktivo o življenjskem zavarovanju in zakonodajo, ki jo nadomešča, ne da bi pomenile dejavnosti zavarovanja v pravem pomenu besede.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Poleg tega ugotavljam, da ta delitev med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>zavarovanji<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>transakcijami<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/> izhaja iz člena 8(1)(b) Prve direktive o življenjskem zavarovanju v vseh njenih različicah, ki določa, da podjetje, ki potrebuje dovoljenje, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>omeji svoj namen poslovanja na dejavnosti, navedene v tej direktivi, in posle, ki iz njih neposredno izvirajo<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/>. Razlikovanje med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>zavarovanji<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>posli<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/> oziroma transakcijami je ohranjeno tudi v Direktivi 2002/83 in Direktivi Solventnost II,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej člen 2(3)(b) in (c) Direktive Solventnost II.</P></NOTE> ki napotujeta na pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>upravljanje skupinskih pokojninskih skladov<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/> kot na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>posel<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej člen 2(2) Direktive 2002/83 in člen 2(3)(b)(iii) Direktive Solventnost II.</P></NOTE> omenjen v prejšnji točki. Navedena delitev je tudi razlog, da se preudarki iz sodbe González Alonso,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120301">1. marca 2012</DATE> (<NO.CASE>C‑166/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:119">EU:C:2012:119</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> na katero se sklicujeta pritožnici iz postopka v glavni stvari, ne uporabljajo v tej zadevi. Ta sodba se je namreč nanašala na pogodbe o življenjskem zavarovanju, ki lahko spadajo v člen 1(1)(a) Prve direktive o življenjskem zavarovanju in točko III Priloge k tej direktivi kot vrsta življenjskega zavarovanja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej zlasti točki 29 in 30 te sodbe.</P></NOTE> medtem ko se v obravnavani zadevi pritožnici opirata na transakcijo iz odstavka 2 tega člena.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Poleg tega glede trditve pritožnic, ki temelji na besedilu člena 7(2) Prve direktive o življenjskem zavarovanju v povezavi s Prilogo k tej direktivi, iz primerjave jezikovnih različic, v katerih je bila ta direktiva sprejeta,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Gre za naslednje jezike: danščino, nemščino, angleščino, francoščino, italijanščino in nizozemščino.</P></NOTE> izhaja, da je upravljanje naložb samo v danski in angleški različici opisano kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0082" REF.END="QE0082"/>zavarovalna vrsta<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Člen 7(2) Prve direktive o življenjskem zavarovanju se sklicuje na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0083" REF.END="QE0083"/>forsikringsklasse<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/> v danščini in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0084" REF.END="QE0084"/>class of insurance<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/> v angleščini. Priloga k tej direktivi je naslovljena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0085" REF.END="QE0085"/>Inddeling efter klasse<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/> oziroma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0086" REF.END="QE0086"/>Classes of Insurance<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/>.</P></NOTE> Nasprotno pa se ta člen 7(2) in naslov Priloge k navedeni direktivi v nemški, francoski, italijanski in nizozemski različici sklicujeta le na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0087" REF.END="QE0087"/>vrste<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="201C" ID="QE0087"/> dejavnosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Člen 7(2) Prve direktive o življenjskem zavarovanju in Priloga k njej se namreč sklicujeta na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0088" REF.END="QE0088"/>Einteilung nach Zweigen<QUOT.END REF.START="QS0088" CODE="201C" ID="QE0088"/> v nemščini, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0089" REF.END="QE0089"/>Classification par branche<QUOT.END REF.START="QS0089" CODE="201C" ID="QE0089"/> v francoščini, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0090" REF.END="QE0090"/>Lassificazione per ramo<QUOT.END REF.START="QS0090" CODE="201C" ID="QE0090"/> v italijanščini in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0091" REF.END="QE0091"/>Indeling per branche<QUOT.END REF.START="QS0091" CODE="201C" ID="QE0091"/> v nizozemščini.</P></NOTE> kar kaže, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0092" REF.END="QE0092"/>upravljanje skupinskih pokojninskih skladov<QUOT.END REF.START="QS0092" CODE="201C" ID="QE0092"/> iz točke VII te priloge pomeni vrsto dejavnosti, in ne zavarovalne vrste.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Seznam <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0093" REF.END="QE0093"/>zavarovalnih vrst<QUOT.END REF.START="QS0093" CODE="201C" ID="QE0093"/> je ohranjen v direktivah, ki so nasledile Prvo direktivo o življenjskem zavarovanju (glej Prilogo I, točka VII, k Direktivi 2002/83 in Prilogo II, točka VII, k Direktivi Solventnost II).</P></NOTE> Priznam, da je v drugem stavku navedenega člena 7(2), prvi pododstavek, omenjena možnost, da pritožnici zaprosita za dovoljenje, da bosta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0094" REF.END="QE0094"/>kri[li] le nekatere nevarnosti, ki se nanašajo na navedeno zavarovalno vrsto<QUOT.END REF.START="QS0094" CODE="201C" ID="QE0094"/>, zato se zdi, da se nanaša na zavarovalno vrsto. Vendar iz tega ni mogoče sklepati, da so v navedenem členu 7(2) vse zadevne dejavnosti opredeljene kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0095" REF.END="QE0095"/>dejavnosti zavarovanja<QUOT.END REF.START="QS0095" CODE="201C" ID="QE0095"/>. Nasprotno, kot je poudarila Komisija, sklicevanje na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0096" REF.END="QE0096"/>nevarnosti<QUOT.END REF.START="QS0096" CODE="201C" ID="QE0096"/> kaže prav na to, da je predvsem kritje nevarnosti tisto, ki je dejavnost zavarovanja. Iz tega po mojem mnenju izhaja, da trditev, ki temelji na besedilu člena 7(2) Prve direktive o življenjskem zavarovanju v povezavi s Prilogo k tej direktivi, ni upoštevna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Vsekakor je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso v primeru razlike med jezikovnimi različicami zakonodajnega besedila Unije zadevno določbo razlagati glede na splošno sistematiko in namen pravil, katerih del je.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061123">23. novembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>ZVK</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑300/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:735">EU:C:2006:735</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131024">24. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Haasová</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑22/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:692">EU:C:2013:692</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131024">24. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Drozdovs</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑277/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:685">EU:C:2013:685</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, glede splošne sistematike in namena predpisov Unije o zavarovanjih se mi torej zdi, da je treba pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0097" REF.END="QE0097"/>upravljanje skupinskih pokojninskih skladov<QUOT.END REF.START="QS0097" CODE="201C" ID="QE0097"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0098" REF.END="QE0098"/>posel<QUOT.END REF.START="QS0098" CODE="201C" ID="QE0098"/> oziroma transakcija na eni strani razumeti z vidika cilja uskladitve zakonodaj držav članic o dejavnostih življenjskega zavarovanja, navedenih v prvi uvodni izjavi Prve direktive o življenjskem zavarovanju, ter na drugi z vidika ciljev razvrstitve dejavnosti po vrstah za določitev dejavnosti, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0099" REF.END="QE0099"/>za katere je potrebno obvezno dovoljenje<QUOT.END REF.START="QS0099" CODE="201C" ID="QE0099"/>, in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0100" REF.END="QE0100"/>določit[ve] pogoje[v] za izdajo ali odvzem takega dovoljenja<QUOT.END REF.START="QS0100" CODE="201C" ID="QE0100"/>, določenih v drugi in peti uvodni izjavi te direktive. Vse te cilje je treba po mojem mnenju razlagati v povezavi s členom 1(2) navedene direktive, ki določa, da transakcije iz te določbe spadajo na področje uporabe iste direktive, le če naštete dejavnosti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0101" REF.END="QE0101"/>nadzirajo upravni organi, pristojni za nadzor zasebnega zavarovanja<QUOT.END REF.START="QS0101" CODE="201C" ID="QE0101"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Glede zakonodaje, s katero je bila nadomeščena Prva direktiva o življenjskem zavarovanju, se ta določba glasi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0102" REF.END="QE0102"/><HT TYPE="ITALIC">kolikor jih nadzirajo upravni organi, pristojni za nadzor zasebnega zavarovanja</HT><QUOT.END REF.START="QS0102" CODE="201C" ID="QE0102"/> (člen 2(2) Direktive 2002/83) in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0103" REF.END="QE0103"/><HT TYPE="ITALIC">kolikor jih nadzirajo organi, pristojni za nadzor zasebnega zavarovanja</HT><QUOT.END REF.START="QS0103" CODE="201C" ID="QE0103"/> (člen 2(3)(b) Direktive Solventnost II).</P></NOTE> Očitno namerne uporabe take formulacije ni mogoče obravnavati kot nepomembno. Ta izraz namreč pomeni, da Prva direktiva o življenjskem zavarovanju zajema le transakcije, ki jih dovolijo ti organi. Iz tega sledi, da ta, ki je usklajevalna direktiva, za dosego zgoraj navedenih ciljev vključuje tako dejavnosti življenjskega zavarovanja, ki so glavne za življenjske zavarovalnice, kot pomožne transakcije, ki niso dejavnosti zavarovanja v strogem pomenu besede.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Zato kot vmesno ugotovitev navajam, da dejstvo, da je transakcija, kot je upravljanje skupinskih pokojninskih skladov, navedena v Prvi direktivi o življenjskem zavarovanju in zakonodaji, s katero je bila ta nadomeščena, ne pomeni, da gre za dejavnost življenjskega zavarovanja v smislu predpisov Unije s področja zavarovanja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="13"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Cilj oprostitve DDV za zavarovalne transakcije v smislu Direktive 2006/112</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Kot sta poudarila že generalna pravobranilca M. Poiares Maduro<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca M. Poiaresa Madura v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Arthur Andersen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑472/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:8">EU:C:2005:8</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in P. Mengozzi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca P. Mengozzija v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Swiss Re Germany Holding</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑242/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:300">EU:C:2009:300</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, oprostitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0104" REF.END="QE0104"/>zavarovalnih in pozavarovalnih transakcij<QUOT.END REF.START="QS0104" CODE="201C" ID="QE0104"/> v členu 135 Direktive 2006/112 ni izrecno ali očitno upravičena v okviru te direktive, pa tudi ne v okviru Šeste direktive, ki je veljala pred njo. Po njunem mnenju je odločitev zakonodajalca, da take transakcije oprosti DDV, povezana z družbenimi in političnimi dejavniki ter z upravnimi preudarki.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca M. Poiaresa Madura, predstavljeni <DATE ISO="20050612">12. junija 2005</DATE> v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050303">3. marca 2005</DATE>, <NAME.CASE>Arthur Andersen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑472/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:135">EU:C:2005:135</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in generalnega pravobranilca P. Mengozzija v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Swiss Re Germany Holding</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑242/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:300">EU:C:2009:300</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Na prvem mestu, v zvezi z družbenimi in političnimi dejavniki je dovolj ugotoviti, da je v členu 401 Direktive 2006/112 (in prej v členu 33 Šeste direktive) določeno, da se državam članicam na splošno dovoljuje, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0105" REF.END="QE0105"/>ohrani[jo] ali uvede[jo] davke na zavarovalne pogodbe<QUOT.END REF.START="QS0105" CODE="201C" ID="QE0105"/>. Ob upoštevanju te predpostavke dvojne obdavčitve, to je obdavčitve istih transakcij z DDV in davki na zavarovalne pogodbe, je Sodišče v sodbi CPP menilo, da če bi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0106" REF.END="QE0106"/>končni potrošnik […] plačal ne le ta davek, temveč – v primeru kolektivnih zavarovanj – tudi DDV<QUOT.END REF.START="QS0106" CODE="201C" ID="QE0106"/>, bi bil <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0107" REF.END="QE0107"/>[t]ak izid […] v nasprotju s ciljem oprostitve, ki je določena v členu [135(1)(a)]<QUOT.END REF.START="QS0107" CODE="201C" ID="QE0107"/> te direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990225">25. februarja 1999</DATE> (<NO.CASE>C‑349/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:93">EU:C:1999:93</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Komisija je na obravnavi ob opiranju na pripravljalno gradivo za Šesto direktivo pojasnila, da zgodovina nastanka člena 135(1)(a) in zgodovina nastanka člena 401 Direktive 2006/112 sicer nista neposredno povezani, vendar to ne spremeni dejstva, da je prva določba posledica druge. Davčna oprostitev zavarovalnih transakcij in povezanih storitev zavarovalnih posrednikov in zastopnikov naj bi zato v teh primerih preprečevala dvojno obdavčitev v breme končnega potrošnika.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Sklepni predlogi generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Aspiro</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑40/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:850">EU:C:2015:850</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, v zvezi s preudarki, povezanimi z upravnimi težavami – kot sta poudarila Komisija v pisnem stališču v tej zadevi in generalni pravobranilec N. Fennelly v zadevi CPP –<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca N. Fennellyja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>CPP</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑349/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:281">EU:C:1998:281</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> je težko vnaprej določiti znesek, ki se obdavči pri vsakem plačilu zavarovalne premije, čeprav je to potrebno za uporabo sedanjega sistema DDV.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Kot je Komisija pojasnila v točki 30 stališča, je premija, ki jo plača zavarovanec, namreč sestavljena iz dveh elementov: prvič, iz plačila za storitev, ki jo je opravila zavarovalnica, in drugič, iz prispevka v kapitalsko rezervo, ki se nato vloži in uporabi za zavarovanje tveganj, kadar nastanejo, vendar ta prispevek ni plačan v zameno za storitev in torej ne more biti obdavčen z DDV. Komisija priznava, da je skupni znesek plačanih premij mogoče analizirati in razčleniti glede na zgoraj omenjena elementa, vendar se na splošno to lahko stori šele naknadno. Obdavčljivi znesek se torej ne more določiti vnaprej za vsako plačilo zavarovalne premije, kar bi bilo potrebno za uporabo sedanjega sistema DDV.</P></NOTE> Kot je Komisija poudarila na obravnavi, je to razlog za obstoj zadevne oprostitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Strinjam se z zgoraj navedenimi stališči generalnih pravobranilcev M. Poiaresa Madura in P. Mengozzija v zvezi s cilji zadevne oprostitve. Nasprotno pa se mi v postopku v glavni stvari zdi, da se dejavnosti, ki jih opravljata zadevna skrbnika, kot je bilo ugotovljeno že v točkah od 46 do 48 teh sklepnih predlogov, niti ne opravljajo v okviru zavarovalne pogodbe niti zaradi njih ne nastane znesek, ki bi ustrezal zavarovalni premiji. Tako je očitno, da pritožnici iz postopka v glavni stvari nosita breme DDV, ki izhaja iz tega in ki ga je sicer mogoče količinsko oceniti ob upoštevanju narave storitev upravljanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Vsekakor je na splošnejši ravni ta dvojni cilj oprostitve iz člena 135(1)(a) Direktive 2006/112 ločen od ciljev, ki ju uresničujejo direktive o zavarovanjih in sta navedena v točkah od 62 do 66 teh sklepnih predlogov, to je uskladiti zakonodaje držav članic o dejavnosti življenjskega zavarovanja ter določiti razvrstitev dejavnosti po vrstah za določitev dejavnosti, za katere je potrebno obvezno dovoljenje, in podrobna pravila. Čeprav se v zvezi s tem direktive o zavarovanjih nanašajo na dejavnosti zavarovanja v pravem pomenu besede in pomožne dejavnosti, kot so naložbene dejavnosti, se člen 135(1)(a)<?PAGE NO="14"?> Direktive 2006/112 nanaša le na dejavnost zavarovanja v strogem pomenu besede v smislu, da taka dejavnost vključuje le prevzem tveganj v pogodbenem okviru. Poleg tega so storitve upravljanja naložb zajete z direktivami o zavarovanjih le takrat, kadar jih opravlja pooblaščena zavarovalnica, kar pa, kot se zdi, v primeru iz postopka v glavni stvari ne velja. Glede sistema DDV se zdi, da status davčnega zavezanca – to je, ali gre za zavarovalnico ali družbo, ki ni zavarovalnica – ki je izvedel zadevno transakcijo, ne vpliva na pravico do oprostitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Poleg tega praktični argumenti govorijo v prid razlagi, v skladu s katero se razlikuje med storitvami upravljanja naložb v smislu direktiv o zavarovanjih in zavarovalnimi transakcijami v smislu člena 135(1)(a) Direktive 2006/112. Prvo navedene storitve namreč spadajo na področje uporabe direktiv o zavarovanjih, le če se država članica odloči, da jih bo urejala enako kot zavarovalne transakcije. To pomeni, da če je logika trditev pritožnic gnana do skrajnosti, bi se pomen izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0108" REF.END="QE0108"/>zavarovanje<QUOT.END REF.START="QS0108" CODE="201C" ID="QE0108"/> v smislu DDV lahko razlikoval med posameznimi državami članicami, kar je v nasprotju z načelom enotne uporabe Direktive 2006/112.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Zato je ob upoštevanju različnih ciljev, ki jih uresničujejo direktive o zavarovanjih in Direktiva 2006/112, obseg v njih uporabljenih pojmov različen. Nobeden od elementov ne upravičuje razširitve oprostitve na pomožne storitve, ki so urejene v povezavi in skupaj s storitvami zavarovanja. Menim, da sodna praksa Sodišča taki ugotovitvi ne nasprotuje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">4.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Upoštevnost sodne prakse, ki izhaja iz sodb CPP in Skandia</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Res je, da je Sodišče v sodbah CPP<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990225">25. februarja 1999</DATE> (<NO.CASE>C‑349/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:93">EU:C:1999:93</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in Skandia<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010308">8. marca 2001</DATE>, <NAME.CASE>Skandia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑240/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:140">EU:C:2001:140</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> pojasnilo, da ni razloga, da se izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0109" REF.END="QE0109"/>zavarovanje<QUOT.END REF.START="QS0109" CODE="201C" ID="QE0109"/> razlaga različno glede na to, ali se pojavlja v besedilu direktiv o zavarovanjih ali v besedilu Šeste direktive. Čeprav bi se ob hitrem branju tega odlomka lahko sklepalo, da mora imeti izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0110" REF.END="QE0110"/>zavarovanje<QUOT.END REF.START="QS0110" CODE="201C" ID="QE0110"/> enak pomen, naj gre za direktive o zavarovanjih ali direktive o DDV, temeljitejša preučitev ne dopušča take razlage.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Prvič, v zvezi s tem je treba preudarek v točki 18 sodbe CPP<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990225">25. februarja 1999</DATE> (<NO.CASE>C‑349/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:93">EU:C:1999:93</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> umestiti v njegovo sobesedilo. Sodišče je moralo v navedeni zadevi pojasniti, ali so različne storitve, vključene v izvajanje načrta zaščite kreditnih kartic, ki jih je izvajala družba Card Protection Plan Ltd (CPP), zajete z oprostitvijo iz člena 13(B)(a) Šeste direktive in so torej lahko v celoti ali delno upravičene do oprostitve na tej podlagi. Ta točka 18 se je posebej nanašala na vprašanje, ali so v okviru <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0111" REF.END="QE0111"/>zavarovanja<QUOT.END REF.START="QS0111" CODE="201C" ID="QE0111"/> v primeru zavarovalnega primera določena povračila v naravi namesto izplačila denarnega zneska. Ob upoštevanju tega okvira je Sodišče ob sklicevanju na Prvo direktivo o neživljenjskem zavarovanju pojasnilo, da ni nujno, da je storitev, ki se jo je zavarovalnica zavezala opraviti ob nastopu zavarovalnega primera, plačilo denarnega zneska, saj je ta storitev lahko zagotovljena tudi kot pomoč v obliki povračila v denarju ali naravi, kot je določeno v Prilogi k tej direktivi. Zdi se mi, da Sodišče s tem ni poskušalo omiliti opredelitve, predstavljene v točki 17 navedene sodbe, v skladu s katero je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0112" REF.END="QE0112"/>za pojem zavarovalne transakcije glede na splošno razumevanje značilno, da se zavarovatelj zaveže, da bo za zavarovanca v zameno za vnaprejšnje plačilo premije ob nastopu zavarovanega tveganja opravil storitev, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi pogodbe<QUOT.END REF.START="QS0112" CODE="201C" ID="QE0112"/>. Zato je očitno, da če se točka 18 sodbe CPP<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990225">25. februarja 1999</DATE> (<NO.CASE>C‑349/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:93">EU:C:1999:93</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> razlaga v celoti in v povezavi s točko, ki ji sledi, njen namen ni podvomiti o tej opredelitvi ali namigovati, da imajo skupni izrazi Direktive 2006/112 in direktiv o zavarovanjih v vseh primerih popolnoma enak obseg.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Sodišče je v točki 18 sodbe CPP<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990225">25. februarja 1999</DATE> (<NO.CASE>C‑349/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:93">EU:C:1999:93</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> priznalo, da lahko v nekaterih primerih uporabi medbesedilno razlago, tako da imajo lahko pojmi, ki so uporabljeni v različnih direktivah, enak pomen. Vendar se na eni strani ta metoda razlage uporabi le takrat, kadar so cilji, ki jih uresničujejo zadevne direktive, skupni, kar pa očitno ne velja v tem primeru, kot je razvidno iz točk od 66 do 70 teh sklepnih predlogov. Na drugi strani iz točke 18 navedene sodbe nikakor ne izhaja, da Sodišče meni, da so vse dejavnosti ali transakcije, na katere se nanašata Prva direktiva o življenjskem zavarovanju in zakonodaja, s katero je bila nadomeščena, zajete z oprostitvijo iz člena 135(1)(a) Direktive 2006/112. Nasprotno, točka 18 sodbe CPP<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990225">25. februarja 1999</DATE> (<NO.CASE>C‑349/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:93">EU:C:1999:93</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> se je posebej nanašala na Prvo direktivo o neživljenjskem zavarovanju. Ugotoviti pa je treba, da ta direktiva ni zajemala pomožnih transakcij, kot je storitve upravljanja naložb, tako da se vprašanje vključitve dejavnosti, pri katerih ne gre za zavarovanje (v običajnem pomenu besede), ni postavljalo. Zato obsega te točke 18 ni mogoče razširiti na pojme, uporabljene v drugih direktivah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Drugič, v sodbi Skandia<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010308">8. marca 2001</DATE> (<NO.CASE>C‑240/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:140">EU:C:2001:140</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> je moralo Sodišče presoditi, ali zaveza zavarovalnice, da bo v zameno za plačilo, izračunano na podlagi tržnih cen, opravljala dejavnosti druge zavarovalnice, ki je njena stoodstotna hčerinska družba in še naprej sklepa zavarovalne pogodbe v svojem imenu, pomeni zavarovalno transakcijo v smislu člena 13(B)(a) Šeste direktive. Sodišče je v točki 31 te sodbe zlasti pojasnilo, da vsaka dejavnost, ki jo opravlja zavarovalnica, ni nujno dejavnost zavarovanja. Zdi se mi, da iz tega sledi, da dejavnost tudi ob domnevi, da je zajeta z direktivami o zavarovanjih, ne spada samodejno v okvir pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0113" REF.END="QE0113"/>dejavnost zavarovanja<QUOT.END REF.START="QS0113" CODE="201C" ID="QE0113"/> v smislu teh direktiv.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Tretjič, v nobeni sodbi Sodišča se ni podvomilo o ustaljeni opredelitvi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0114" REF.END="QE0114"/>zavarovalne transakcije<QUOT.END REF.START="QS0114" CODE="201C" ID="QE0114"/>, kot je določena v sodbi CPP<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990225">25. februarja 1999</DATE> (<NO.CASE>C‑349/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:93">EU:C:1999:93</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in omenjena v točki 39 teh sklepnih predlogov, s sklicevanjem bodisi na direktive o zavarovanjih bodisi na druge akte. Nasprotno pa je Sodišče v točkah 40 in 41 sodbe Skandia<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010308">8. marca 2001</DATE> (<NO.CASE>C‑240/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:140">EU:C:2001:140</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> uporabilo merila, ki so bila v sodbi CPP določena za opredelitev zavarovalne transakcije, in poudarilo, da zavarovalna transakcija po svoji naravi vključuje obstoj pogodbenega razmerja med zavarovateljem in osebo, katere tveganja so pokrita z zavarovanjem, namreč zavarovancem. Če je torej zavarovalnica opravljala vse naloge druge zavarovalnice, vendar ni prevzela tveganja za izplačilo, ki izhaja iz dejavnosti zavarovanja, zadevne transakcije niso bile zavarovalne transakcije za potrebe oprostitve DDV.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">D.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Načelo enakosti in načelo nevtralnosti</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Nazadnje je treba pojasniti, da ločena razlaga zadevnih pojmov ni v nasprotju z načelom enakega obravnavanja ali načelom davčne nevtralnosti, ki imata v sodni praksi Sodišča poseben pomen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso načelo davčne nevtralnosti nasprotuje temu, da se podobne storitve, ki si tako konkurirajo, z vidika DDV obravnavajo različno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121115">15. novembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Zimmermann</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑174/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:716">EU:C:2012:716</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> V zvezi s tem je treba spomniti, da je načelo davčne nevtralnosti poseben izraz načela enakosti na ravni sekundarne zakonodaje Unije in v posebnem davčnem sektorju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091029">29. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>NCC Construction Danmark</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑174/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:669">EU:C:2009:669</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>V tem zadnjem pomenu je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0115" REF.END="QE0115"/>nevtralnost<QUOT.END REF.START="QS0115" CODE="201C" ID="QE0115"/> upošteven v obravnavani zadevi, ker pritožnici iz postopka v glavni stvari trdita, da je treba storitve upravljanja pokojninskih skladov, ki ji opravljajo zavarovalnice in družbe, ki niso zavarovalnice, obravnavati enako, ker so storitve enake.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Ta utemeljitev pa temelji na napačni premisi, v skladu s katero je vsaka storitev, ki jo opravi zavarovalnica, samodejno zajeta z oprostitvijo iz člena 135(1)(a) Direktive 2006/112. Transakcije, ki niso zavarovalne in pozavarovalne transakcije, čeprav jih opravljajo zavarovalnice, namreč s to oprostitvijo niso zajete.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Zdi se, da je v sporu o glavni stvari odločilno dejstvo, da je Združeno kraljestvo več kot štirideset let storitve upravljanja skladov oproščalo DDV, če so jih opravljale zavarovalnice. Glede na spis, predložen Sodišču, je davčna uprava svojo prakso spremenila <DATE ISO="20190401">1. aprila 2019</DATE>. Od takrat take storitve, ki jih opravljajo zavarovalnice, ne morejo biti več oproščene DDV. Vendar dejstvo, da je Združeno kraljestvo oprostitev navedenih storitev odobrilo glede na status davčnega zavezanca, ne da bi te storitve izpolnjevale merila iz sodne prakse v zvezi z razlago člena 135(1)(a) Direktive 2006/112, na katera sem spomnil v točkah od 39 do 45 teh sklepnih predlogov, ne more biti argument za spremembo razlage teh meril iz prava Unije. Iz tega sledi, da domnevno neenako obravnavanje ne pomeni, da so dejavnosti nezavarovanja lahko zajete s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0116" REF.END="QE0116"/>zavarovalne transakcije<QUOT.END REF.START="QS0116" CODE="201C" ID="QE0116"/>, ki je oproščena na podlagi te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Poleg tega ob upoštevanju sodne prakse, navedene v točki 77 teh sklepnih predlogov, načelo davčne nevtralnosti nasprotuje temu, da se podobne storitve, ki si tako konkurirajo, z vidika DDV obravnavajo različno. Vendar se v skladu s členom 135(1)(a) Direktive 2006/112 podobne storitve, zajete s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0117" REF.END="QE0117"/>zavarovalna transakcija<QUOT.END REF.START="QS0117" CODE="201C" ID="QE0117"/> v smislu te določbe, kot je opredeljen v točkah od 39 do 45 teh sklepnih predlogov, obravnavajo enako. V nasprotju s tem, kar trdita pritožnici, bi bilo to načelo davčne nevtralnosti kršeno, če bi bile storitve, ki ne izpolnjujejo meril tega pojma, lahko upravičene do oprostitve iz te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Vsekakor je treba spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso načelo davčne nevtralnosti ni pravilo primarnega prava, ki bi lahko določalo veljavnost oprostitve iz člena 135 Direktive 2006/112. To načelo tudi ne dopušča razširitve področja uporabe take oprostitve brez nedvoumne določbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120719">19. julija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Bank</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑44/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:484">EU:C:2012:484</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Tako niti načelo enakosti niti načelo nevtralnosti ne omogočata razširitve področja uporabe oprostitve iz člena 135(1)(a) Direktive 2006/112.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju vsega navedenega Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je predložilo Court of Appeal (England &amp; Wales (civilni oddelek)) (pritožbeno sodišče Anglije in Walesa (civilni oddelek), Združeno kraljestvo), odgovori:</TXT><P>Člen 13(B)(a) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne <DATE ISO="19770517">17. maja 1977</DATE> o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero in člen 135(1)(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da storitve upravljanja naložb, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, ki jih opravlja tretja oseba, niso zajete z oprostitvijo iz teh določb.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>