<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.10-->
  <head>
    <title>2023-07-202307C113202201340-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0134-22-202302237-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="20/07/2023 14:09:39" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="0sKtJfxec1S1M8zKV1sqIIKJkD3xOmIiaLcIim2uVnfOcFZY4mG59gtGQE6Hdfux1B2GiV0G1Ls6BhEoRE0Y+S0dpqqUbQhitFluSXt2fltBpiiAKqtNh5GG9D1sULmb7iorCUovdEblaGCzwgivoSbO2sX6ylhgT/rOccLnEOM=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="nardija" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0134" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2022" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="nardija" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 24/03/2023 13:32:35" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="7ec1de804ee7457785dd7784fd46d1db" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0134" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sklepni predlogi P. Pikamäeja – Zadeva C‑134/22</div>
      <div id="rId21" style="default">G GmbH</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      PRIITA PIKAMÄEJA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 30. marca 2023 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>) 
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C‑134/22
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      MO
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      SM kot stečajnemu upravitelju družbe G GmbH
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-8" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče, Nemčija))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-9" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Socialna politika – Kolektivni odpusti – Direktiva 98/59/ES – Informiranje predstavnikov delavcev in posvetovanje z njimi – Vloga pristojnega organa javne oblasti – Obveznost delodajalca, da temu organu predloži kopijo podatkov iz pisnega obvestila predstavnikom delavcev – Namen te obveznosti – Posledice neizpolnitve te obveznosti“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-1">
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče, Nemčija) pri Sodišču vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na razlago člena 2(3), drugi pododstavek, Direktive 98/59/ES. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>) Natančneje, z vprašanjem za predhodno odločanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, se Sodišču ponuja priložnost, da pojasni obseg obveznosti, naložene delodajalcu, ki namerava izvesti kolektivne odpuste, da v postopku informiranja predstavnikov delavcev in posvetovanja z njimi informira pristojni organ javne oblasti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi so upoštevni členi od 2 do 4 in 6 Direktive 98/59.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nemško pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 134 Bürgerliches Gesetzbuch (civilni zakonik, v nadaljevanju: BGB) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-3">
      „Pravni posel, ki je v nasprotju z zakonsko prepovedjo, je ničen, če zakon ne določa drugače.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 17 Kündigungsschutzgesetz (zakon o varstvu pred nezakonito odpovedjo), kakor je bil nazadnje spremenjen z zakonom z dne 17. julija 2017 (BGBl. 2017 I, str. 2509) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-20" title="page-3">
      „(1) Delodajalec mora obvestiti zavod za zaposlovanje pred odpustom:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-21" title="page-3">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-22" title="page-3">
      2. v podjetjih, ki običajno zaposlujejo najmanj 60 in manj kot 500 delavcev: 10 % običajno zaposlenih delavcev ali več kot 25 delavcev,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-23" title="page-3">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-24" title="page-3">
      v 30 koledarskih dneh. Druge oblike prenehanja pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca se obravnavajo kot odpusti.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-25" title="page-3">
      (2) Kadar delodajalec namerava izvesti odpuste, za katere velja obveznost obvestitve na podlagi odstavka 1, mora svetu delavcev pravočasno predložiti vse koristne podatke in ga pisno obvestiti zlasti o:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-26" title="page-4">
      1. razlogih za načrtovane odpuste;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-27" title="page-4">
      2. številu in poklicnih skupinah delavcev, ki jih bo odpustil;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-28" title="page-4">
      3. številu in poklicnih skupinah delavcev, ki so običajno zaposleni;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-29" title="page-4">
      4. obdobju, v katerem bo izvedel načrtovane odpuste;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-30" title="page-4">
      5. predvidenih merilih za izbiro delavcev, ki bodo odpuščeni;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-31" title="page-4">
      6. predvidenih merilih za izračun morebitnih nadomestil.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-32" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-33" title="page-4">
      (3) Delodajalec mora zavodu za zaposlovanje sočasno posredovati kopijo obvestila svetu delavcev; ta mora vsebovati vsaj podatke, predpisane v odstavku 2, prvi stavek, točke od 1 do 5. Obvestilo iz odstavka 1 mora biti pisno, priložiti pa mu je treba stališče sveta delavcev o odpustih. Če stališče sveta delavcev ni predloženo, obvestilo učinkuje, če delodajalec verodostojno izkaže, da je svet delavcev obvestil najmanj dva tedna pred predložitvijo obvestila v skladu z odstavkom 2, prvi stavek, in pojasni stanje posvetovanj. Obvestilo mora vsebovati podatke o imenu delodajalca, sedežu in vrsti podjetja, razloge za načrtovane odpuste, število in poklicne skupine delavcev, ki bodo odpuščeni in ki so običajno zaposleni, obdobje, v katerem naj bi bili odpusti izvedeni, in predvidena merila za izbiro delavcev, ki bodo odpuščeni. Obvestilo naj poleg tega v soglasju s svetom delavcev za namene posredovanja dela vsebuje tudi podatke o spolu, starosti, poklicu in državljanstvu delavcev, ki bodo odpuščeni. Delodajalec mora svetu delavcev posredovati prepis obvestila. Svet delavcev lahko zavodu za zaposlovanje predloži dodatna stališča. Delodajalcu mora posredovati prepis stališč.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-34" title="page-4">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje, postopek in vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">MO je bil pri družbi G Gmbh zaposlen od leta 1981. Sodišče, pristojno za vodenje postopkov zaradi insolventnosti, je s sklepom z dne 1. oktobra 2019 zoper to družbo uvedlo postopek zaradi insolventnosti. SM je bil imenovan za stečajnega upravitelja in je kot tak opravljal funkcijo delodajalca.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dne 17. januarja 2020 je bil sprejet sklep o prenehanju družbe G najpozneje do 30. aprila 2020, pri čemer je bil za obdobje od 28. do 31. januarja 2020 načrtovan odpust več kot 10 % od 195 v njej zaposlenih delavcev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek posvetovanja s svetom delavcev kot predstavnikom delavcev se je začel 17. januarja 2020. V tem okviru je ta svet prejel pisno obvestilo, ki je vsebovalo podatke iz člena 2(3), prvi pododstavek, točka (b), Direktive 98/59, katerega določbe so bile prenesene v člen 17(2) zakona o varstvu pred nezakonito odpovedjo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar v nasprotju z obveznostjo iz člena 17(3) tega zakona, s katerim je bil prenesen člen 2(3), drugi pododstavek, te direktive, nobena kopija pisnega obvestila, predloženega svetu delavcev, ni bila poslana pristojnemu organu javne oblasti, to je Agentur für Arbeit Osnabrück (zavod za zaposlovanje v Osnabrücku, Nemčija).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet delavcev je v stališču z dne 22. januarja 2020 izjavil, da ne vidi nobene možnosti, da bi se izognili načrtovanim odpustom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zavodu za zaposlovanje v Osnabrücku je bil 23. januarja 2020 predložen načrtovani kolektivni odpust. Z dopisom z dne 28. januarja 2020 je bila pogodba MO odpovedana z učnikom od 30. aprila istega leta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">MO je vložil tožbo pri delovnem sodišču, s katero je predlagal, naj se ugotovi, da mu delovno razmerje z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni prenehalo. Zlasti je trdil, da je to, da se zavodu za zaposlovanje predložijo informacije, o katerih je bil svet delavcev pisno obveščen, predpogoj za veljavnost odpovedi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je bila ta tožba zavrnjena na prvi in drugi stopnji, je MO vložil revizijo pri Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je to sodišče 27. januarja 2022 prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-45" title="page-5">
      „Kakšen je namen člena 2(3), drugi pododstavek, [Direktive 98/59], v skladu s katerim mora delodajalec pristojnim organom javne oblasti predložiti kopijo pisnega obvestila, ki ga je poslal predstavnikom delavcev, pri čemer mora to obvestilo vsebovati vsaj podatke iz prvega pododstavka, točka (b), podtočke od (i) do (v) [odstavka 3]?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek pred Sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stališča so predložile stranke iz postopka v glavni stvari in Evropska komisija.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravna analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodne ugotovitve</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče želi z edinim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu izvedeti, kakšen je namen člena 2(3), drugi pododstavek, Direktive 98/59 v delu, v katerem ta določba delodajalcu nalaga, da pristojnemu organu javne oblasti predloži kopijo pisnega obvestila, ki ga je poslal predstavnikom delavcev, pri čemer mora to obvestilo vsebovati vsaj podatke iz prvega pododstavka, točka (b), podtočke od (i) do (v), tega odstavka 3. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem predložitveno sodišče ugotavlja, da morajo države članice, ker Direktiva 98/59 ne vsebuje posebnega pravila, izbrati sankcijo, ki se uporablja v primeru kršitve te obveznosti. Vendar to sodišče navaja, da ne more opredeliti, ali je treba kršitev navedene obveznosti v nemškem pravu sankcionirati z ničnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pri tem zlasti ugotavlja, da bi se taka ničnost uporabljala, če bi se štelo, da se določbe člena 17(3) zakona o varstvu pred nezakonito odpovedjo, s katerim je v nacionalni pravni red prenesen člen 2(3), drugi pododstavek, Direktive 98/59, obravnavajo kot zakonska prepoved v smislu člena 134 BGB.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče dodaja, da je treba za to, da se preveri, ali je taka opredelitev mogoča, določiti, kaj je po naravi namen, ki se uresničuje z določbami člena 17(3) zakona o varstvu pred nezakonito odpovedjo, in torej namen, ki se uresničuje z določbami člena 2(3), drugi pododstavek, Direktive 98/59. Natančneje, to sodišče se sprašuje, ali je zadnjenavedeni člen z vidika svojega namena po naravi takšen, da se z njim zaposlenim, ki so predmet kolektivnih odpustov, zagotovi individualno varstvo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz teh elementov izhaja, da želi predložitveno sodišče prek ugotavljanja namena tega člena opredeliti, kako ga razložiti, da bi tako določilo pravne posledice, ki jih je treba v nacionalnem pravu pripisati kršitvi obveznosti, določeni z navedenim členom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju tako zastavljenega vprašanja menim, da je treba – da bi predložitvenemu sodišču omogočili, da se izreče ob poznavanju vseh dejstev – ne samo analizirati namen člena 2(3), drugi pododstavek, Direktive 98/59, ampak tudi pojasniti okvir, določen s pravom Unije za to, da se zagotovi izpolnjevanje obveznosti iz tega člena, in torej polje proste presoje, ki je na voljo nacionalnim organom za določitev sankcije, ki se uporablja v primeru kršitve te obveznosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Namen člena 2(3), drugi pododstavek, Direktive 98/59</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodoma je treba ugotoviti, da zgolj jezikovna analiza člena 2(3), drugi pododstavek, Direktive 98/59, ker je v tej določbi določena samo obveznost, da se organu javne oblasti predložijo nekateri podatki iz pisnega obvestila, predloženega predstavnikom delavcev, sama zase ne omogoča razumevanja predmeta in namena te določbe. Vendar je treba opozoriti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi sobesedilo, v katero se umešča, in cilje, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako menim, da je treba v skladu s to razlagalno metodo opisati cilje, ki se večinoma uresničujejo z Direktivo 98/59, in analizirati obveznosti, naložene delodajalcu za uresničitev teh ciljev, med katerimi je tista iz člena 2(3), drugi pododstavek, te direktive.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Cilji Direktive 98/59</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem iz uvodne izjave 2 Direktive 98/59 izhaja, da je njen namen zagotoviti boljše varstvo delavcev v primeru kolektivnih odpustov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) Natančneje, v skladu z uvodnima izjavama 3 in 7 te direktive bi bilo treba s približevanjem zakonodaje nasloviti predvsem dejstvo, da se veljavni predpisi glede ukrepov za ublažitev posledic odpustov za delavce še vedno razlikujejo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je poleg tega razvidno iz uvodne izjave 4 navedene direktive, lahko neravnovesja med ravnmi varstva, ki se v primeru kolektivnega odpusta zagotavljajo z nacionalnimi zakonodajami, neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. Tako je namen varstvenih pravil, določenih z Direktivo 98/59, tudi uskladiti stroške, ki jih nosijo podjetja v Uniji zaradi teh pravil. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>) V tem smislu navedena direktiva pripomore k zagotavljanju lojalne konkurence z zmanjšanjem tveganja, da bi se delodajalec odločil izkoristiti to, da je v nekaterih državah članicah zaposlenim zagotovljeno slabše varstvo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po tem pojasnilu je treba poudariti, da Direktiva 98/59 določa le delno harmonizacijo pravil o varstvu delavcev v primeru kolektivnega odpusta in se nanaša le na postopek, ki ga je treba uporabiti pri takih odpustih. Iz tega med drugim izhaja, da namen te direktive ni vzpostaviti mehanizem splošnega finančnega nadomestila v primeru izgube zaposlitve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>) Istočasno daje člen 5 te direktive državam članicam možnost, da uporabijo ali sprejmejo zakone in druge predpise, ki so za delavce ugodnejši, ali da spodbujajo ali omogočajo uporabo kolektivnih pogodb, ki so za delavca ugodnejše. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glavni cilj Direktive 98/59 je, natančneje, da se pred kolektivnimi odpusti izvede posvetovanje s predstavniki delavcev in obvestijo pristojni javni organi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>) Tako navedena direktiva delodajalcu nalaga dva dodatna sklopa postopkovnih obveznosti. Po eni strani mora ta v skladu s členom 2 te direktive informirati predstavnike delavcev in se posvetovati z njimi. Po drugi strani mora delodajalec na podlagi člena 2(3), drugi pododstavek, in člena 3(1) navedene direktive uradno pisno obvestiti pristojni organ javne oblasti o načrtovanih kolektivnih odpustih ter mu predložiti elemente in podatke, navedene v teh določbah.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obveznost informiranja predstavnikov delavcev in posvetovanja z njimi</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s to prvo obveznostjo iz člena 2(2) Direktive 98/59 izhaja, da je glavni namen posvetovanja izogniti se kolektivnim odpustom ali, če to ni mogoče, zmanjšati število odpuščenih delavcev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>) Le če bi bili ti odpusti neizogibni, bi se morala posvetovanja usmeriti k uporabi spremljajočih socialnih ukrepov, usmerjenih predvsem v prezaposlitev ali preusposabljanje odpuščenih delavcev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem okviru člen 2 Direktive 98/59 nalaga obveznost pogajanj. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>) Iz besedila te določbe namreč izhaja, da je treba posvetovanja izvesti, da se doseže sporazum, pri čemer je treba predstavnikom delavcev omogočiti dajanje konstruktivnih predlogov na podlagi informacij, ki jim jih mora delodajalec dati na voljo. V ta namen sta v navedeni direktivi opredeljena tako trenutek, ko se je treba posvetovati s predstavniki delavcev, kot tudi vsebina informacij, ki jim jih je treba predložiti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu je treba postopek posvetovanja v skladu s členom 2(1) navedene direktive začeti takoj, ko delodajalec predvidi kolektivno odpuščanje delavcev. Tako v skladu s sodno prakso Sodišča obveznost posvetovanja s predstavniki delavcev nastane pred odločitvijo o odpovedi pogodb o zaposlitvi (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>), pri čemer je ta nastanek pogojen z obstojem namena delodajalca, da izvede kolektivne odpuste (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>). Delodajalec lahko odpove te pogodbe šele po koncu tega postopka, to je po tem, ko je izpolnil obveznosti iz člena 2 iste direktive. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu mora delodajalec v skladu s členom 2(3) Direktive 98/59 predstavnikom delavcev pravočasno zagotoviti vse ustrezne podatke in jih vsekakor pisno obvestiti o razlogih za odpust, številu in kategorijah delavcev, ki jih bo odpustil, številu in kategorijah običajno zaposlenih delavcev, obdobju, v katerem bodo odpusti izvedeni, in merilih, predvidenih za izbiro delavcev, ki jih bo odpustil.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Povedano drugače, popolnost teh informacij in trenutek, ko jih je treba predložiti predstavnikom delavcev, morata tem omogočiti razpolaganje z upoštevnimi podatki, na podlagi katerih so dovolj obveščeni, da lahko polno sodelujejo v dialogu z delodajalcem in, če se to izkaže za mogoče, dosežejo sporazum z njim.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obveznost informiranja pristojnega organa javne oblasti</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar zadeva obveznost informiranja pristojnega organa javne oblasti, določeno z Direktivo 98/59, je treba ugotoviti, da ni zgolj v njenem členu 2(3), drugi pododstavek, določeno, da mora delodajalec pristojnemu organu predložiti nekatere podatke iz pisnega obvestila, predloženega predstavnikom delavcev. V skladu s členom 3(1) te direktive mora namreč delodajalec pristojni organ javne oblasti uradno pisno obvestiti o načrtovanih kolektivnih odpustih. Kot poudarja Komisija v pisnih stališčih (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>), ti obveznosti zajemata dve postopkovni fazi z različno časovnico (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>). Medtem ko je treba obveznost iz člena 2(3) Direktive 98/59 izpolniti, ko delodajalec šele namerava izvesti kolektivne odpuste ter v zvezi s tem informira predstavnike delavcev in se z njimi posvetuje, se obveznost iz člena 3(1) te direktive uporablja, ko je delodajalec že pripravil načrtovani kolektivni odpust, in spada v postopek odpuščanja v pravem pomenu besede. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz člena 3(1), četrti pododstavek, Direktive 98/59 izhaja, da mora obvestilo o načrtovanih odpustih vsebovati vse pomembne podatke o načrtovanih kolektivnih odpustih in o posvetovanju s predstavniki delavcev, kakor je določeno v členu 2 te direktive, predvsem pa razloge za odpuščanje, število delavcev, ki bodo odpuščeni, število običajno zaposlenih in obdobje, v katerem bodo odpusti izvedeni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zakonodajalec Unije je želel učinkovitost te obveznosti obveščanja zagotoviti tako, da je v členu 4(1) Direktive 98/59 določil, da se lahko načrtovani kolektivni odpusti, o katerih je uradno obveščen pristojni organ javne oblasti, izvedejo šele po preteku 30 dni od tega uradnega obvestila. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>) Vsekakor je iz sodne prakse Sodišča razvidno, da pogodb o zaposlitvi ni mogoče odpovedati pred uradno obvestitvijo tega organa javne oblasti o načrtovanem kolektivnem odpustu. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V členu 4(3) Direktive 98/59 je pojasnjen namen obveznosti obveščanja o načrtovanem odpustu, saj mora pristojni organ javne oblasti ta najmanj 30-dnevni rok v bistvu izkoristiti za iskanje rešitev za težave, ki so posledica odpustov. V zvezi s tem menim, da je mogoče naravo poskusov iskanja rešitev, ki jih mora opraviti ta organ, opredeliti ob upoštevanju področja, zajetega s to direktivo, ki se v skladu s sodno prakso Sodišča nanaša na socialno-ekonomske učinke, ki bi jih lahko povzročili kolektivni odpusti na posameznem lokalnem in socialnem področju. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>) Iz tega izhaja, da je namen obveznosti obveščanja organa javne oblasti o načrtovanem kolektivnem odpustu temu organu omogočiti, da na podlagi vseh informacij, ki mu jih predloži delodajalec, razišče možnosti, da z ukrepi, prilagojenimi podatkom glede trga dela in gospodarske dejavnosti, katerih del so kolektivni odpusti, omeji njihove negativne posledice.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da zgornje ugotovitve omogočajo razjasnitev namena določb člena 2(3), drugi pododstavek, Direktive 98/59.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mojem mnenju ima namreč obveznost, da se pristojnemu organu javne oblasti predložijo nekateri podatki iz obvestila predstavnikom zaposlenih, kot je določena v tem členu, podoben namen kot obveznost obveščanja o načrtovanem odpustu, naložena s členom 3 te direktive. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se informacije, ki jih predloži delodajalec, večinoma nanašajo na razloge za načrtovani odpust, njegov obseg in obdobje, v katerem bodo predvideni odpusti izvedeni. Zdi se mi, da se s takimi podatki o značilnostih kolektivnih odpustov organu javne oblasti omogoči ocena posledic teh odpustov in izoblikovanje ustreznih ukrepov. Drži sicer, da so ti podatki organu javne oblasti predloženi v času, ko delodajalec, ker so kolektivni odpusti šele predvideni, začne pogajanja s predstavniki delavcev. Vendar nič manj ne drži, da so lahko odpusti že v tej fazi zelo verjetni ali celo neizogibni, zato lahko ob taki predpostavki zgodnje informiranje organa javne oblasti temu omogoči, da svoj poseg pripravi pred predložitvijo obvestila o načrtovanem odpustu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot poudarja Komisija, je taka razlaga podprta tudi z analizo pripravljalnih dokumentov za Direktivo 75/129/EGS, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>) katere člen 2(3) je v bistvu določal podobno obveznost predložitve pristojnemu organu javne oblasti pisnega obvestila, naslovljenega na predstavnike delavcev. Ta obveznost je bila vpeljana na predlog Kraljevine Nizozemske z obrazložitvijo, da bi pristojnim organom omogočila takojšnjo seznanitev s položajem, ki bi lahko ključno vplival na trg dela, in pripravo na ukrepe, ki bi bili lahko potrebni. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar menim, da je treba namen člena 2(3), drugi pododstavek, Direktive 98/59 razjasniti še z dodatnim vidikom obveznosti, določene v tem členu. Ta direktiva sicer res določa ločeni obveznosti, ki sta delodajalcem naloženi v odnosu do predstavnikov delavcev in pristojnega organa javne oblasti. Vendar ti obveznosti, ki obe pripomoreta k varstvu zaposlenih v primeru kolektivnih odpustov, nista neprepustno ločeni. Nasprotno, obstajajo povezave med njima, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>) iz katerih je razvidno, da je vloga pristojnega organa javne oblasti odvisna od poteka in izida postopka informiranja predstavnikov delavcev in posvetovanja z njimi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta povezava izhaja zlasti iz analize določb navedene direktive, ki v členu 3(1) določa, da mora obvestilo pristojnemu organu javne oblasti vsebovati vse pomembne podatke o posvetovanjih s predstavniki delavcev, v odstavku 2 istega člena pa še, da delodajalec vroči kopijo uradnega obvestila načrtovanega odpusta predstavnikom delavcev, ki lahko pristojnemu organu javne oblasti tudi pošljejo morebitne pripombe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako iz navedenih določb izhaja, da poseg organa javne oblasti temelji zlasti na vsebini in izidu postopka informiranja predstavnikov delavcev in posvetovanja z njimi ter na pripombah, ki jih ti lahko pošljejo ob koncu pogajanj, ki jih mora izpeljati delodajalec.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je mogoče iz preučitve določb člena 2(3) Direktive 98/59 izpeljati, da je pred predložitvijo obvestila o načrtovanem kolektivnem odpustu to razmerje vzpostavljeno tudi med procesom informiranja predstavnikov delavcev in posvetovanja z njimi. V zvezi s tem je treba opozoriti, da obveznost, da se pristojnemu organu javne oblasti predložijo nekateri podatki iz pisnega obvestila, predloženega predstavnikom delavcev, spada v postopek informiranja teh predstavnikov in posvetovanja z njimi. Kot sem že navedel, je namen tega postopka navedenim predstavnikom zagotoviti, da imajo pravočasno na voljo upoštevne podatke, da lahko polno sodelujejo v dialogu z delodajalcem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S tega vidika delodajalec svoje obveznosti informiranja predstavnikov delavcev in posvetovanja z njimi ne izpolni že samo z začetkom postopka, ampak se ta izpolnjuje postopoma skozi čas. V zvezi s tem iz sodne prakse Sodišča izhaja, da nastanek obveznosti delodajalca, da začne posvetovanja o načrtovanih kolektivnih odpustih, ni odvisen od tega, ali lahko ta predstavnikom delavcev že predloži vse zahtevane podatke iz člena 2(3), prvi pododstavek, točka (b), Direktive 98/59, tako da se lahko ti podatki predložijo med posvetovanji, in ne nujno ob začetku postopka. Logika člena 2(3) te direktive je namreč, da delodajalec predstavnikom delavcev zagotavlja upoštevne podatke ves čas posvetovanj. Ker so podatki lahko na voljo v različnih trenutkih posvetovalnega procesa, ima delodajalec možnost in obveznost, da jih med posvetovanji dopolni, vse nove upoštevne podatke pa je treba zagotavljati do konca navedenega postopka. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je pristojni upravni organ naslovnik podatkov iz pisnega obvestila, predloženega predstavnikom delavcev, iz tega izhaja, da je ta organ v obdobju informiranja in posvetovanja obveščen o vsebini in kakovosti informacij, na podlagi katerih se ti predstavniki pogajajo z delodajalcem. To pomeni, da je navedeni organ na ta način seznanjen s potekom in razvojem postopka informiranja predstavnikov delavcev in posvetovanja z njimi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dober potek pogajanj kot odločilni element za to, da se delodajalcu in predstavnikom delavcev omogoči, da dosežejo sporazum, pa odločilno vpliva na usodo predvidenih kolektivnih odpustov ter s tem na obseg in naravo rešitev, ki jih bo moral organ javne oblasti začeti iskati za odpravo njihovih negativnih posledic.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju vseh teh preudarkov menim, da je namen člena 2(3), drugi pododstavek, Direktive 98/59, na podlagi katerega je pristojni organ javne oblasti obveščen o značilnostih kolektivnih odpustov, ki jih predvideva delodajalec, ter o poteku postopka informiranja predstavnikov delavcev in posvetovanja z njimi, temu organu omogočiti, da pred obvestilom o načrtovanem kolektivnem odpustu oceni morebitne posledice teh odpustov in se po potrebi pripravi na ukrepe, potrebne za njihovo odpravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po tej razlagi je treba za odgovor predložitvenemu sodišču še pojasniti okvir, določen s pravom Unije, da se zagotovi izpolnitev obveznosti iz tega člena, in torej polje proste presoje, ki je na voljo nacionalnim organom za določitev sankcije, ki se uporablja v primeru kršitve te obveznosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">C.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Določitev ukrepov, ki se uporabijo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi se predložitveno sodišče sprašuje, ali člen 2(3), drugi pododstavek, Direktive 98/59 glede na svoj namen delavcem zagotavlja individualno varstvo, tako da je treba v skladu z nemškim pravom kršitev teh določb sankcionirati z ničnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem velja, da ker ta člen delodajalcu nalaga obveznost, morajo države članice v skladu s členom 6 te direktive zagotoviti, da so za uveljavljanje obveznosti iz te direktive predstavnikom delavcev in/ali delavcem dostopni sodni in/ali upravni postopki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je najprej iz ustaljene sodne prakse Sodišča razvidno, da člen 6 Direktive 98/59 državam članicam ne nalaga vnaprej določenih ukrepov v primeru kršitve obveznosti iz te direktive, temveč jim prepušča, da glede na različne položaje, ki lahko nastanejo, izberejo med različnimi rešitvami, primernimi za doseganje cilja navedene direktive. Vendar morajo ti ukrepi zagotavljati dejansko in učinkovito sodno varstvo v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter imeti dejanski odvračilni učinek. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje je treba poudariti, da člen 6 te direktive državam članicam nikakor ne nalaga sankcioniranja kršitve ene od obveznosti, določenih z navedeno direktivo, z ničnostjo odpusta. Iz pripravljalnih dokumentov za Direktivo 92/56 je namreč razvidno, da je Komisija državam članicam predlagala, naj izrecno določijo, da ukrepi za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, naloženih delodajalcem, med drugim vključujejo postopke razveljavitve kolektivnih odpustov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>) Vendar je zakonodajalec Unije ta predlog zavrnil in v člen 5a Direktive 92/56 vključil določbe, katerih besedilo, ki se ujema z besedilom člena 6 Direktive 98/59, ne vsebuje nobenega napotila na razveljavitev kolektivnih odpustov. Čeprav v zadnjenavedenem členu ni nikjer napoteno na postopke razveljavitve kolektivnih odpustov, pa imajo države članice v skladu s členom 5 Direktive 98/59 še vedno možnost sprejeti zakone in druge predpise, ki so za delavce ugodnejši.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar zadeva naravo varstva, podeljenega delavcem s členom 2(3), drugi pododstavek, te direktive, je iz navedenega razvidno, da je namen obveznosti iz tega člena upravnemu organu omogočiti, da pred obvestilom o načrtovanem kolektivnem odpustu oceni morebitne posledice teh odpustov in se po potrebi pripravi na ukrepe, potrebne za njihovo odpravo. V fazi, ko delodajalec odpovedi šele predvideva, namen ukrepanja pristojnega organa javne oblasti ni obravnava individualnega položaja vsakega od delavcev, ampak splošno razumevanje kolektivnih odpustov in ocena sredstev za odpravo njihovih negativnih posledic. Menim, da iz tega sledi, da je z navedenim členom delavcem podeljeno kolektivno, ne pa individualno varstvo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba opozoriti, da se v skladu s sodno prakso Sodišča pravica do informiranja in posvetovanja, ki je uvedena v korist delavcev kot skupnosti in ima torej kolektivno naravo, izvršuje prek predstavnikov delavcev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>) Ker obveznost, da se organu javne oblasti predložijo nekateri podatki iz pisnega obvestila, predloženega predstavnikom delavcev, spada v postopek informiranja teh predstavnikov in posvetovanja z njimi, je logično šteti, da s to obveznostjo nastane pravica s podobnimi značilnostmi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako menim, da kolektivna narava varstva, podeljenega s členom 2(3), drugi pododstavek, Direktive 98/59, pomeni, da države članice v svojem nacionalnem pravu prednostno določijo možnost, da predstavniki delavcev vložijo tožbe, s katerimi se omogoči nadzor nad tem, ali je delodajalec izpolnil obveznost iz tega člena. Vendar zato nič manj ne drži, da niso države članice zaradi te kolektivne narave nikakor prikrajšane za možnost, da na podlagi polja proste presoje, ki jim je na voljo, ta mehanizem dopolnijo in delavcem zagotovijo individualne tožbe za uresničitev istega cilja in/ali sklicevanje na posledice, ki jih ima kršitev tega člena za prekinitev pogodbe o zaposlitvi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot pa sem že navedel, o točni opredelitvi ustreznih ukrepov, s katerimi se zagotovi izpolnitev obveznosti iz člena 2(3), drugi pododstavek, Direktive 98/59, v delu, ki presega te usmeritve, prosto odločijo države članice in se v veliki meri navezuje na posebnosti nacionalnega delovnega prava vsake od njih. Iz tega sledi, da ni mogoče – in po mojem mnenju niti zaželeno – podrobno opredeliti posebnih postopkov, ki bi jih države članice morale vključiti v svoje nacionalno pravo. Zadostuje že to, da se z navedenimi ukrepi zagotovi učinkovito sodno varstvo in da povzročijo dejanski odvračilni učinek.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">VI.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno predlagam, naj se na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče, Nemčija), odgovori:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-97" title="page-15">
      Člen 2(3), drugi pododstavek, Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-98" title="page-15">
      je treba razlagati tako, da
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-99" title="page-15">
      je namen obveznosti, da se pristojnemu organu javne oblasti predloži kopija pisnega obvestila, ki vsebuje vsaj podatke iz člena 2(3), prvi pododstavek, točka (b), podtočke od (i) do (v), te direktive, temu organu omogočiti, da oceni morebitne posledice kolektivnih odpustov z vidika položaja zadevnih delavcev in se po potrebi pripravi na ukrepe, potrebne za njihovo odpravo. Države članice morajo v svojem nacionalnem pravu določiti ukrepe, ki predstavnikom delavcev omogočajo nadzor nad izpolnjevanjem te obveznosti. Ti ukrepi morajo zagotavljati dejansko in učinkovito sodno varstvo v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter imeti dejanski odvračilni učinek.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: francoščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Direktiva Sveta z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 327).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Ti elementi vključujejo (i) razloge za načrtovano odpuščanje; (ii) število in kategorije delavcev, ki bodo odpuščeni; (iii) število in kategorije običajno zaposlenih delavcev; (iv) obdobje, v katerem bodo izvedeni načrtovani odpusti, in (v) predlagana merila za izbor delavcev, ki bodo odpuščeni, če ima delodajalec po nacionalni zakonodaji in/ali praksi to pristojnost. Poleg tega mora delodajalec v skladu s točko (vi) člena 2(3)(b) predstavnike delavcev obvestiti o načinu izračuna odpravnin, ki niso določene v nacionalni zakonodaji in/ali praksi.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) Sodba z dne 22. decembra 2022, Les Entreprises du Médicament (C‑20/22, EU:C:2022:1028, točka 18 in navedena sodna praksa). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) Ugotoviti je treba, da pojem „kolektivni odpusti“ ne zajema zgolj prekinitve pogodbe o zaposlitvi iz ekonomskega razloga. V skladu s členom 1 Direktive 98/59 namreč „kolektivni odpusti“ pomenijo odpuste zaradi enega ali več razlogov, ki niso povezani s posameznimi delavci, če se nanašajo na določeno število zaposlenih, ki se razlikuje glede na to, ali se države članice odločijo za referenčno obdobje 30 ali 90 dni.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Sodba z dne 21. decembra 2016, AGET Iraklis (C‑201/15, EU:C:2016:972, točka 27 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbi z dne 13. maja 2015, Lyttle in drugi (C‑182/13, EU:C:2015:317, točka 43 in navedena sodna praksa), in z dne 21. decembra 2016, AGET Iraklis (C‑201/15, EU:C:2016:972, točka 41).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 17. marca 2021, Consulmarketing (C‑652/19, EU:C:2021:208, točka 41 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Sodba z dne 30. aprila 2015, USDAW in Wilson (C‑80/14, EU:C:2015:291, točka 65). Kljub vsemu je treba k temu še dodati, da imajo države članice sicer res možnost določiti ukrepe za zagotovitev okrepljene ravni varstva pravic delavcev pred kolektivnimi odpusti, vendar s temi ukrepi ni mogoče določbam Direktive 98/59 odvzeti polnega učinka. Tako bi bilo, če bi bila z nacionalno zakonodajo delodajalcu odvzeta vsaka dejanska možnost za izvedbo kolektivnih odpustov. Glej v tem smislu sodbo z dne 21. decembra 2016, AGET Iraklis (C‑201/15, EU:C:2016:972, točke od 35 do 38).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 17. marca 2021, Consulmarketing (C‑652/19, EU:C:2021:208, točka 40 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 21. septembra 2017, Ciupa in drugi (C‑429/16, EU:C:2017:711, točka 32 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 21. decembra 2016, AGET Iraklis (C‑201/15, EU:C:2016:972, točke od 35 do 40).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 21. septembra 2017, Ciupa in drugi (C‑429/16, EU:C:2017:711, točka 32 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Sodba z dne 10. septembra 2009, Akavan Erityisalojen Keskusliitto AEK in drugi (C‑44/08, EU:C:2009:533, točka 39).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) Sodba z dne 10. septembra 2009, Akavan Erityisalojen Keskusliitto AEK in drugi (C‑44/08, EU:C:2009:533, točka 70 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) Napotujem na točko 23 pisnega stališča, ki ga je predložila Komisija.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) Glej v zvezi s tem Rodière, P., „L'influence du droit communautaire et du droit international“, Droit social, 2008, str. 895. </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) V zvezi s tem je treba poudariti, da je člen 3 Direktive 98/59 v oddelku III, naslovljenem „Postopek pri kolektivnih odpustih“, medtem ko je postopek posvetovanja s predstavniki delavcev v oddelku II te direktive, naslovljenem „Informiranje in posvetovanje“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) Člen 4(3) Direktive 98/59 daje državam članicam možnost, da pristojni organ javne oblasti pooblastijo, da začetno obdobje podaljša na 60 dni po uradnem obvestilu o načrtovanih kolektivnih odpustih, če v skladu s tem členom „kaže, da težav, ki so posledica načrtovanih kolektivnih odpustov, ne bo mogoče rešiti v začetnem obdobju“. Simetrično lahko države članice na podlagi člena 4(1) te direktive to obdobje skrajšajo za 30 dni. Čeprav v navedeni direktivi ni pojasnjeno, v katerih primerih bi se lahko določilo tako skrajšanje, menim, da bi bilo tako, če bi delodajalec in predstavniki delavcev v okviru postopka informiranja in posvetovanja lahko dosegli sporazum.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 27. januarja 2005, Junk (C‑188/03, EU:C:2005:59, točka 53).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) Sodba z dne 13. maja 2015, Lyttle in drugi (C‑182/13, EU:C:2015:317, točka 32 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Direktiva Sveta z dne 17. februarja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (UL 1975, L 48, str. 29). Ta direktiva je bila spremenjena z Direktivo Sveta 92/56/EGS z dne 24. junija 1992 (UL 1992, L 245, str. 3) in nato prenovljena z Direktivo 98/59.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) V zvezi s tem je Komisija predložila zapisnik seje Sveta z dne 22. aprila 1974 o predlogu direktive Sveta o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (dokument Sveta 754/74).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) V zvezi s tem ugotavljam, da je Komisija v spremenjenem predlogu, ki je privedel do sprejetja Direktive 75/129, menila „da je skupno sistematično ukrepanje vodstva podjetja, organov in predstavnikov delavcev najboljše zagotovilo za to, da se z zakonodajo Skupnosti o kolektivnih odpustih kar najbolje uresničujeta njena dva cilja: funkcija socialne zaščite in ekonomske regulacije“ (COM(73) 1980 final).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) Sodba z dne 10. septembra 2009, Akavan Erityisalojen Keskusliitto AEK in drugi (C‑44/08, EU:C:2009:533, točke od 51 do 53).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Sodba z dne 17. marca 2021, Consulmarketing (C‑652/19, EU:C:2021:208, točka 43 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) Glej v zvezi s tem predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 75/129/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (COM(91) 292 final) (UL 1991, C 310, str. 5).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 16. julija 2009, Mono Car Styling (C‑12/08, EU:C:2009:466, točki 41 in 42 ter navedena sodna praksa).</p>
</body>
</html>
