<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>T‑264/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015TJ0264</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:290">EU:T:2017:290</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>8</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>8</PAGE.TOTAL><AUTHOR>T</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SODBA Z DNE <DATE ISO="20170428">28. 4. 2017</DATE> – ZADEVA T‑264/15</P><P>GAMEART/KOMISIJA</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba splošnega sodišča</HT> (četrti senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20170428">28. aprila 2017</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: poljščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Dostop do dokumentov</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (ES) št. 1049/2001</KEYWORD><KEYWORD>Dokumenti v zvezi s postopkom zaradi neizpolnitve obveznosti</KEYWORD><KEYWORD>Dokumenti, ki jih pripravi država članica</KEYWORD><KEYWORD>Prošnja za dostop do dokumentov, ki je naslovljena na državo članico</KEYWORD><KEYWORD>Prenos prošnje za dostop na Komisijo</KEYWORD><KEYWORD>Zavrnitev dostopa</KEYWORD><KEYWORD>Pristojnost Komisije</KEYWORD><KEYWORD>Dokument, ki izvira iz institucije</KEYWORD><KEYWORD>Člen 5 Uredbe (ES) št. 1049/2001</KEYWORD></INDEX><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi T‑264/15,</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Gameart sp. z o.o</HT>. s sedežem v Bielsko-Białi (Poljska), ki jo zastopa P. Hoffman, odvetnik,</P><PARTY.STATUS>pritožnik,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Evropski komisiji</HT>, ki jo zastopajo J. Hottiaux, A. Buchet in M. Konstantinidis, agenti,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS><P>ob intervenciji</P><INTERVENERS><P><HT TYPE="BOLD">Republike Poljske</HT>, ki jo zastopajo B. Majczyna, M. Kamejsza in M. Pawlicka, agenti,</P><P>in</P><P><HT TYPE="BOLD">Evropskega parlamenta</HT>, ki ga zastopata D. Warin in A. Pospíšilová Padowska, agenta,</P><P>ter</P><P><HT TYPE="BOLD">Sveta Evropske unije</HT>, ki so ga najprej zastopali J.‑B. Laignelot, K. Pleśniak in E. Rebasti in nato J.‑B. Laignelot in E. Rebasti, agenti,</P><PARTY.STATUS>intervenienti,</PARTY.STATUS></INTERVENERS></PARTIES><P>zaradi predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti sklepa Komisije z dne <DATE ISO="20150218">18. februarja 2015</DATE> v delu, v katerem je ta zavrnila prošnjo za dostop do dokumentov, ki jih je pripravila Republika Poljska, ki ji jo je zadnja posredovala v skladu s členom 5, drugi odstavek, Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20010530">30. maja 2001</DATE> v zvezi z javnim dostopom do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije,</P><?PAGE NO="2"?><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),</P><P>v sestavi H. Kanninen, predsednik, J. Schwarcz (poročevalec) in C. Iliopoulos, sodniki,</P><P>sodni tajnik: L. Grzegorczyk, upravni uslužbenec,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20161130">30. novembra 2016</DATE>,</VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Dejansko stanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Tožeča stranka, družba Gameart sp. z o.o., je podjetje, ki deluje v razvedrilnem sektorju in ki je bilo ustanovljeno na Poljskem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20141110">10. novembra 2014</DATE> na podlagi polskie przepisy o dostępie do informacji publicznej (poljski predpisi, ki se nanašajo na informacije javnega značaja) na poljsko ministrstvo za zunanje zadeve (v nadaljevanju: MAE) vložila prošnjo za dostop do dokumentov, ki se nanašajo na postopke, ki jih je Evropska komisija vodila v zvezi s kršitvijo prava Evropske unije, ki izhaja iz poljskega zakona z dne <DATE ISO="20091119">19. novembra 2009</DATE> o igrah na srečo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Po eni strani je tožeča stranka zlasti prosila za dostop do kopij dopisov, ki jih je Komisija naslovila na Republiko Poljsko v okviru teh postopkov. Po drugi strani je prosila za dostop do kopij dopisov, ki so v posesti MAE in ki jih je Republika Poljska naslovila na Komisijo glede teh istih postopkov (v nadaljevanju: sporni dokumenti).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>MAE je <DATE ISO="20141118">18. novembra 2014</DATE> po elektronski pošti posredovalo prošnjo tožeče stranke na Komisijo v skladu s členom 5, drugi odstavek, Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20010530">30. maja 2001</DATE> o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, zvezek 145, str. 43).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>MAE je <DATE ISO="20141119">19. novembra 2014</DATE> tožečo stranko obvestilo, da se njena prošnja nanaša na dokumente institucij Unije, da se zanjo uporabljajo določbe Uredbe št. 1049/2001 in da jo je zato v skladu s členom 5, drugi odstavek, te uredbe posredovalo Komisiji, da jo preuči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20141215">15. decembra 2014</DATE> dostop do zahtevanih dokumentov zavrnila, pri čemer se je oprla na izjemo, ki je določena v členu 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001, ki se nanaša na zaščito namena inšpekcij, preiskav in revizij, ter na dejstvo, da je postopek glede kršitve prava Unije s strani Republike Poljske še vedno v teku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20150102">2. januarja 2015</DATE> na Komisijo naslovila potrdilno prošnjo za dostop do dokumentov v skladu s členom 7(2) Uredbe št. 1049/2001. Zlasti je v njej navedla, da Komisija ni bila pristojna za sprejetje odločitve glede prošnje za dostop do spornih dokumentov, ki ne spadajo na področje uporabe Uredbe št. 1049/2001. Zlasti je zatrjevala, da se člen 5, drugi odstavek, te uredbe za te dokumente ne bi smel uporabiti, ker je ta določba zadevala izključno dokumente, ki izvirajo iz institucij Unije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Komisija je s sklepom z dne <DATE ISO="20150218">18. februarja 2015</DATE> (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) zavrnila potrdilno prošnjo in zlasti zavrnila dostop do spornih dokumentov, pri čemer se je ponovno oprla na izjemo, ki je določena v členu 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001, in na dejstvo, da je postopek glede kršitve prava Unije s strani Republike Poljske še vedno v teku.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Postopek in predlogi strank</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20150508">8. maja 2015</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Republika Poljska, Svet Evropske unije in Evropski parlament so 8., 11. in <DATE ISO="20150918">18. septembra 2015</DATE> vložili predloge za intervencijo v tej zadevi v podporo predlogom Komisije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Predsednik petega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne <DATE ISO="20151019">19. oktobra 2015</DATE> te intervencije dovolil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Po spremembi sestave senatov je bil sodnik poročevalec razporejen v četrti senat, zato je bila ta zadeva dodeljena temu senatu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Tožeča stranka predlaga Splošnemu sodišču, naj:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>izpodbijani sklep razglasi za ničen v delu, v katerem je z njim potrjena zavrnitev dostopa do spornih dokumentov;</P></ITEM><ITEM><P>podredno, ugotovi, da v skladu s členom 277 PDEU člen 5, drugi odstavek, Uredbe št. 1049/2001 v tej zadevi ne more biti uporabljen;</P></ITEM><ITEM><P>Komisiji naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Komisija, ki jo podpirajo Republika Poljska, Svet in Parlament, Splošnemu sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>tožbo zavrne;</P></ITEM><ITEM><P>tožeči stranki naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Pravni interes</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Komisija – ne da bi formalno podala ugovor nedopustnosti – navaja, da je mogoče, da tožeča stranka nima pravnega interesa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>V zvezi s tem navaja, da tožeča stranka ne prereka izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je z njim zavrnjen dostop do spornih dokumentov, ampak zgolj izpodbija njeno pristojnost za sprejetje tega sklepa. Zavrnitev dostopa naj torej ne bi sama po sebi pomenila neugodnega akta za tožečo stranko in ničnost izpodbijanega sklepa naj nanjo ne bi vplivala. Komisija meni, da če bi Splošno sodišče menilo, da ni bila pristojna za preučitev celovite prošnje, ki so ji jo posredovali poljski organi, to ne bi spremenilo pravnega položaja tožeče stranke, saj ji razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa ne bi omogočila dostopa do spornih dokumentov in ne bi zavezovala poljskih organov, da bi te dokumente razkrili.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Tožeča stranka odgovarja, da je bil s stališča poljskih organov postopek, ki je bil začet na podlagi vložitve njene prošnje pri teh organih, v skladu s poljsko zakonodajo končan s sprejetjem izpodbijanega sklepa. Zato naj bi ji ta sklep preprečeval dostop do spornih dokumentov. Poleg tega dodaja, da če<?PAGE NO="4"?> njena prošnja ne bi bila posredovana Komisiji v skladu s členom 5 Uredbe št. 1049/2001, bi jo moralo MAE preučiti na osnovi poljske zakonodaje glede dostopa do informacij javnega značaja in ji odobriti dostop do spornih dokumentov, ker poljski zakon ne določa možnosti zavrnitve razkritja informacij javnega značaja z razlogom, da je postopek pred institucijami Unije v teku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Opozoriti je treba, da je Komisija s sprejetjem izpodbijanega sklepa menila, da je pristojna, da se izreče glede prošnje za dostop do spornih dokumentov v skladu s členom 5 Uredbe št. 1049/2001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Če bi moral biti izpodbijani sklep razglašen za delno ničen, ker Komisija ni bila pristojna za sprejetje tega sklepa, kot to zatrjuje tožeča stranka, zadnja zaradi tega zagotovo ne bi imela dostopa do spornih dokumentov. Vendar to ne pomeni, da tožeča stranka nima pravnega interesa, da predlaga razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Prvič, v skladu z ustaljeno sodno prakso ima tožeča stranka pravni interes, da predlaga razglasitev ničnosti akta institucije zato, da bi tako preprečila ponovitev domnevne nezakonitosti iz zadevnega akta v prihodnosti. Tak pravni interes izhaja iz člena 266(1) PDEU, v skladu s katerim mora institucija, katere akt je bil razglašen za ničen, sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča. Vendar pa takšen pravni interes obstaja le, če lahko domnevna nezakonitost v prihodnje nastane neodvisno od okoliščin zadeve, v kateri je tožnik vložil tožbo (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070607">7. junija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Wunenburger proti Komisiji</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑362/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:322">EU:C:2007:322</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 50 do 52, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110909">9. septembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>LPN proti Komisiji</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑29/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2011:448">EU:T:2011:448</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>V tej zadevi je tako. Po eni strani domnevna nezakonitost po mnenju tožeče stranke temelji na razlagi člena 5 Uredbe št. 1049/2001, za katero je verjetno, da jo bo Komisija uporabila pri preučitvi nove prošnje. Po drugi strani bo tožeča stranka lahko v prihodnje vložila podobne prošnje za dostop, k čemur jo Komisija v svojih aktih pravzaprav tudi poziva. Zato obstaja tveganje, ki je dovolj konkretno in ki je neodvisno od okoliščin te zadeve, da bo v prihodnosti v podobnih primerih tožeča stranka izpostavljena enaki domnevni nezakonitosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Glede zadnjega je namreč pomembno ugotoviti, da je Komisija pred Splošnim sodiščem navedla, da bi se tožeča stranka lahko neodvisno od izpodbijanega sklepa znova obrnila na poljske organe, da bi od njih zahtevala dostop do spornih dokumentov. Vendar pa je – kot pravilno trdi tožeča stranka – treba ugotoviti, da tudi če bi bilo mogoče vložiti novo prošnjo za dostop do teh dokumentov, ne bi nič preprečevalo poljskim organom, če razglasitve ničnosti izpodbijanega sklepa ne bi bilo, da to novo prošnjo posredujejo Komisiji v skladu s členom 5 Uredbe št. 1049/2001, in Komisiji, da jo znova zavrne iz enakih razlogov, kot so ti iz izpodbijanega sklepa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Drugič, izpodbijani sklep je edini sklep, ki je bil tožeči stranki vročen do tega trenutka, in z njim se posega v njen položaj, ker ji ne omogoča zahtevanega dostopa in ker je bil z njim končan postopek pred poljskimi organi, kot to Republika Poljska v bistvu tudi prizna v svoji intervencijski vlogi. Na obravnavi je Republika Poljska kot odgovor na vprašanje Splošnega sodišča navedla, da bi razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa privedla nacionalni organ do tega, da bi ponovno začel postopek in bi preučil prošnjo tožeče stranke z vidika nacionalne zakonodaje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Iz navedenega izhaja, da tožeča stranka ima pravni interes, da doseže delno razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Vsebinska obravnava</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Tožeča stranka v podporo svoji tožbi v vlogi navaja štiri tožbene razloge. Prvi tožbeni razlog se nanaša na nepristojnost Komisije glede člena 5, drugi odstavek, Uredbe št. 1049/2001. Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 4(4) in (5) Uredbe št. 1049/2001, ker je bil izpodbijani sklep sprejet brez posvetovanja z državo, iz katere sporni dokumenti izvirajo, in kljub dejstvu, da ta ni nasprotovala<?PAGE NO="5"?> razkritju. Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 296 PDEU zaradi pomanjkanja ustrezne obrazložitve izpodbijanega sklepa, četrti, podredni tožbeni razlog pa se nanaša na neveljavnost člena 5, drugi odstavek, Uredbe št. 1049/2001 na podlagi člena 277 PDEU. Poleg tega tožeča stranka v repliki navaja peti tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev pravice do dobrega upravljanja in člena 6(2) Uredbe št. 1049/2001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Prvi tožbeni razlog ima dva dela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>V prvem delu prvega tožbenega razloga tožeča stranka navaja, da se člen 5 Uredbe št. 1049/2001 ne uporablja za sporne dokumente, ker ta določba zadeva izključno dokumente, ki jih izdajajo institucije Unije. Glede tega naj ne bi bilo upoštevno, da je tudi Komisija razpolagala s temi dokumenti v smislu člena 2(3) Uredbe št. 1049/2001, ker nanjo ni naslovila prošnje za dostop. Tožeča stranka meni, da samo posredovanje prošnje za dostop do dokumentov na Komisijo s strani države članice v skladu s členom 5, drugi odstavek, Uredbe št. 1049/2001, Komisiji ne podeljuje pristojnosti, če se prošnja ne nanaša na dokumente, ki jih je ta izdala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Komisija, Republika Poljska in Svet utemeljenost tega dela izpodbijajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Prvič, Komisija priznava, da ji MAE na podlagi člena 5 Uredbe št. 1049/2001 ni bilo dolžno predložiti prošnje za dostop do spornih dokumentov in da bi lahko na podlagi nacionalne zakonodaje samostojno odločilo, ali bi bili ti dokumenti lahko predloženi tožeči stranki. Poudarja namreč, da člen 5 Uredbe št. 1049/2001 omejuje obveznost države članice, na katero je naslovljena prošnja za dostop do dokumentov v njeni lasti, da se posvetuje z institucijo Unije ali da nanjo naslovi prošnjo, samo na primer, v katerem dokumenti izhajajo iz te institucije. Vendar ker je po eni strani prošnja za dostop do dokumentov zadevala tako dokumente, ki izvirajo iz te institucije, kot tudi sporne dokumente in ker ji je, po drugi strani, MAE posredovalo celotno prošnjo, je ta odločila, da bo odgovorila na celotno prošnjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Drugič, Komisija meni, da ni najmanjšega dvoma glede dejstva, da sporni dokumenti predstavljajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>dokumente institucij, […] [ki] so v njihovi lasti<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> v smislu določb člena 2(3) v povezavi s členom 3(a) Uredbe št. 1049/2001. Vendar je jasno izhajalo iz uvodne izjave 10 in člena 2(3) Uredbe št. 1049/2001 ter iz ustaljene sodne prakse, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>vsi dokumenti, ki so v lasti institucij, spadajo na področje uporabe te uredbe, vključno s tistimi, ki izvirajo iz držav članic, tako da določbe te uredbe načeloma urejajo dostop do takih dokumentov, zlasti določbe o vsebinskih izjemah pravice dostopa<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071218">18. decembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Švedska proti Komisiji</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑64/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:802">EU:C:2007:802</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Komisija poudarja, da so te določbe in ta sodna praksa tiste, ki jih običajno navaja, kadar v celoti zavrne prošnje tretjih oseb, ki zahtevajo dostop do dokumentov, ki jih je država članica ali pa Komisija izdala v okviru postopka zaradi kršitve. Ugotavlja, da je torej razpolagala s pravnim temeljem, ki ji je omogočal sprejetje izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na sporne dokumente.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Opozoriti je treba, da člen 2, od (1) do (4), Uredbe št. 1049/2001 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Vsi državljani Unije in vse fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic imajo pravico do dostopa do dokumentov institucij ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih s to uredbo.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="002.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Ta uredba se uporablja za vse dokumente institucij, to je za dokumente, ki jih institucije pripravijo ali prejmejo in so v njihovi lasti, na vseh področjih delovanja Evropske unije.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="002.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Brez poseganja v člena 4 in 9 so dokumenti dostopni javnosti na pisno prošnjo ali neposredno v elektronski obliki ali prek registra […].<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Člen 5 Uredbe št. 1049/2001 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Kadar država članica prejme zahtevo za dokument, ki je v njeni lasti, izvira pa iz institucije, razen če je že jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne, se država članica posvetuje z institucijo, da bi sprejela odločitev, ki ne ogroža doseganja ciljev te uredbe.</ALINEA><ALINEA>Država članica lahko namesto tega naslovi zahtevo na institucijo.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Kot izhaja zlasti iz člena 6(1) iste uredbe, se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>[p]rošnje za dostop do dokumenta […] dajo v kakršni koli pisni obliki […] in dovolj natančno, da lahko institucija ugotovi, za kateri dokument gre[; p]rosilec ni dolžan navesti razlogov za prošnjo.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Glede domnevne pristojnosti Komisije na podlagi člena 5 Uredbe št. 1049/2001 je treba ugotoviti, da ta določba vzpostavlja usklajevalni mehanizem med institucijami Unije in državami članicami, kadar je na zadnje naslovljena prošnja za dostop do dokumentov v njihovi lasti, ki izvirajo iz ene od institucij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Razen v primerih, ki so natančno opredeljeni s to določbo, in kadar to izhaja iz zahtev obveznosti lojalnega sodelovanja, določene s členom 4(3) PEU, se prošnje za dostop do dokumentov, ki so v lasti nacionalnih organov, tudi kadar taki dokumenti izvirajo iz institucij Unije, obravnavajo po nacionalnih pravilih, ki veljajo za te organe, ne da bi ta pravila nadomestile določbe Uredbe št. 1049/2001 (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071218">18. decembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Švedska proti Komisiji</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑64/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:802">EU:C:2007:802</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0070">70</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Vendar je treba opozoriti, da člen 5 Uredbe št. 1049/2001 ne določa možnosti posredovanja prošnje za dostop do dokumentov, ki izvirajo iz ene od držav članic, na Komisijo. Iz besedila te določbe namreč izrecno izhaja, da se njeno materialno področje uporabe omejuje na dokumente, ki izvirajo iz institucij Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Zaključiti je treba torej, da Komisija ni bila pristojna, da se izreče glede prošnje za dostop do spornih dokumentov, ki jih je posredovalo MAE na podlagi člena 5 Uredbe št. 1049/2001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Tega zaključka ne morejo omajati trditve Komisije niti trditve intervenientov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Prvič, Republika Poljska zatrjuje, da pristojnost Komisije za preučitev prošnje za dostop do spornih dokumentov izhaja iz smisla člena 5 Uredbe št. 1049/2001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Namreč, kot zatrjuje Republika Poljska, so izmenjani dokumenti v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>mešani<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> akti, ker je vsebina dokumentov, ki jih je pripravila Komisija med tem postopkom, tesno vezana na vsebino dokumentov, ki jih je pripravila zadevna država članica, in posledično, ker razkritje vsebine prvih sočasno povzroči tudi razkritje vsebine drugih in obratno. Kot zatrjuje Republika Poljska, so lahko dokumenti, pripravljeni v tem okviru s strani ene države članice, torej opredeljeni kot dokumenti, ki izvirajo iz Komisije, v smislu člena 5 Uredbe št. 1049/2001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Poleg tega Republika Poljska navaja, da tako iz člena 3(a) Uredbe št. 1049/2001 kot tudi iz sodne prakse izhaja, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>dokument<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> v bistvu ne pomeni vsebine, temveč informacije, ki so v njem vsebovane.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>V zvezi s tem je dovolj, da se poudari, da razlaga člena 5 Uredbe št. 1049/2001, ki jo je predlagala Republika Poljska in ki nima nobenega temelja v Uredbi št. 1049/2001, ni skladna z besedilom te določbe (glej točko 36 spodaj). Te razlage torej ni mogoče sprejeti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Drugič, Republika Poljska in Svet zatrjujeta, da je bila Komisija pristojna za odločanje o prošnji za dostop do spornih dokumentov na podlagi načela lojalnega sodelovanja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Vendar pa to načelo, opredeljeno v uvodni izjavi 15 Uredbe št. 1049/2001 kot načelo, ki ureja odnose med institucijami in državami članicami, samo ne more vzpostaviti pristojnosti Komisije za preučitev prošnje za dostop, kakršna je ta v tej zadevi, brez kakršne koli pravne podlage, določene z Uredbo št. 1049/2001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Zato je treba dodati, da je nekaj trditev, ki jih je navedla sama Komisija, v nasprotju z navedeno utemeljitvijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Komisija namreč trdi, da bi se MAE lahko ob upoštevanju nacionalne zakonodaje samostojno odločilo, ali so bili dokumenti, ki so jih poljski organi naslovili na Komisijo v okviru postopka kršitve, lahko posredovani tožeči stranki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Komisija poleg tega navaja, da izpodbijani sklep ne preprečuje poljskim organom, da sprejmejo enako stališče, kot je njeno. V zvezi s tem pravilno navaja, da se sodna praksa Sodišča glede vlog, ki so predložene sodiščem Unije, iz katerih izhaja, da razen v izjemnih primerih, v katerih bi razkritje dokumentov lahko ogrozilo dobro delovanje sodnega organa, nobeno pravilo ali določba ne dovoljuje ali prepoveduje strankam postopka, da razkrijejo svoje lastne vloge tretjim (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070912">12. septembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>API proti Komisiji</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑36/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2007:258">EU:T:2007:258</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0088">88</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000403">3. aprila 2000</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija proti Komisiji</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑376/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:181">EU:C:2000:181</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0010">10</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), uporablja za akte, ki so izdani v okviru določenega upravnega postopka, kot je ta v obravnavani zadevi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Tretjič, treba je zavrniti trditev Komisije in intervenientk, v skladu s katerimi je bila Komisija pristojna za preučitev prošnje za dostop do dokumentov, ki izvirajo iz Republike Poljske, če so bili ti dokumenti v lasti Komisije v smislu člena 2(3) Uredbe št. 1049/2001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba najprej poudariti, da tožeča stranka ne izpodbija pristojnosti Komisije za preučitev prošenj za dostop do dokumentov, ki izvirajo iz poljskih organov in so v lasti Komisije, če bi bile te prošnje neposredno naslovljene na Komisijo. Jasno je, da so takšni dokumenti v lasti institucij Unije v smislu člena 2(3) Uredbe št. 1049/2001. Tožeča stranka ne prereka niti dejstva, da načeloma Komisija lahko zavrne dostop do takšnih dokumentov, če se nanašajo na postopek zaradi kršitve, ki je v teku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Vendar pa je treba ugotoviti – tako kot tožeča stranka ter v nasprotju s trditvami Komisije in intervenientk – da dejstvo, da so takšni dokumenti v lasti institucij Unije v smislu člena 2(3) Uredbe št. 1049/2001, ne bi smelo na Komisijo prenesti pooblastila, da se izreče – po uradni dolžnosti ali v vseh okoliščinah – glede določene prošnje za dostop do teh dokumentov in po potrebi tudi zavrne dostop.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>Kot pravilno navaja tožeča stranka, je za to, da bi bila Komisija pristojna za sprejetje sklepa, s katerim odobri ali zavrne dostop do določenega dokumenta, ki ga poseduje, potrebno tudi, da prejme prošnjo za dostop do tega dokumenta, veljavno oddano v skladu s pogoji iz členov 2(4) in 6 Uredbe št. 1049/2001 s strani fizičnih ali pravnih oseb iz člena 2(1) in (2) te uredbe ali veljavno posredovano s strani ene od držav članic v skladu s pogoji, navedenimi v členu 5 te uredbe. V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da na Komisijo takšne prošnje ni veljavno naslovila niti tožeča stranka niti Republika Poljska.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Zato je treba ugotoviti, da v nasprotju s tem, kar menijo zlasti Komisija, Svet oziroma Republika Poljska, člen 2(3) Uredbe št. 1049/2001 glede na okoliščine v tem primeru ne bi smel biti pravna podlaga za sklep, s katerim se zavrne dostop do spornih dokumentov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>Četrtič, treba je zavrniti trditev, da je posredovanje MAE Komisijo zavezovalo. Ugotoviti je treba, da ni nikakršnega pravnega temelja, ki bi omogočil oceniti, da bi Komisija bila vezana na odločitev ene od držav članic, da ji posreduje prošnjo za dostop do dokumentov, ki ne izvirajo iz nje, na podlagi člena 5 Uredbe št. 1049/2001, če pogoji uporabe tega člena niso bili izpolnjeni. Kot to tudi pravilno<?PAGE NO="8"?> poudarja tožeča stranka, čeprav je lahko dejansko ocenjeno, da je odločitev ene države članice, da posreduje prošnjo za dostop do dokumentov, ki jo je prejela, zavezujoča v tem, da Komisija ne more šteti, da ne obstaja, ni mogoče šteti, da takšno posredovanje samo po sebi Komisijo pooblašča, da sprejme sklep glede utemeljenosti, s katerim zavrne oziroma odobri dostop do zaprošenih dokumentov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>Glede na predhodno navedeno je treba zaključiti, da je Komisija, ki ni bila pristojna, da se izreče glede prošnje za dostop do spornih dokumentov, kršila člen 5 Uredbe št. 1049/2001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>Treba je torej ugoditi prvemu delu prvega tožbenega razloga in zato razglasiti delno ničnost izpodbijanega sklepa, ne da bi bilo treba preučiti druge dele in tožbene razloge, ki jih je navedla tožeča stranka.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Stroški</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker Komisija ni uspela, se ji v skladu s predlogi tožeče stranke naloži plačilo stroškov. Nazadnje, v skladu s členom 138(1) Poslovnika države članice in institucije, ki se kot intervenientke udeležijo postopka, nosijo svoje stroške. Iz tega izhaja, da Republika Poljska, Svet in Parlament nosijo svoje stroške.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je</P><P>SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)</P><P>razsodilo:</P></INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Sklep Evropske komisije z dne <DATE ISO="20150218">18. februarja 2015</DATE> se razglasi za ničen v delu, v katerem je Komisija z njim zavrnila prošnjo za dostop do dokumentov, ki jih je pripravila Republika Poljska, ki ji jo je zadnja posredovala na podlagi člena 5, drugi odstavek, Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20010530">30. maja 2001</DATE> o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Komisiji se naloži plačilo stroškov.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Republika Poljska, Svet Evropske unije in Evropski parlament nosijo svoje stroške.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>H. Kanninen</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>J. Schwarcz</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>C. Iliopoulos</P></SIGNATORY><P>Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, <DATE ISO="20170428">28. aprila 2017</DATE>.</P><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>