<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑337/15 P</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CC0337</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:823">EU:C:2016:823</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>21</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>21</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI N. WAHLA – ZADEVA C‑337/15 P</P><P>EVROPSKI VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC/STAELEN</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Nilsa Wahla,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20161027">27. oktobra 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑337/15 P</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Evropski varuh človekovih pravic</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Claire Staelen</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Pritožba</KEYWORD><KEYWORD>Nepogodbena odgovornost</KEYWORD><KEYWORD>Obravnavanje pritožbe, ki jo je varuh človekovih pravic vložil v zvezi z vodenjem seznama primernih kandidatov za javni natečaj</KEYWORD><KEYWORD>Preiskovalna pooblastila</KEYWORD><KEYWORD>Dolžnost skrbnega ravnanja</KEYWORD><KEYWORD>Nepremoženjska škoda</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Državljani Unije imajo na podlagi člena 41 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije (v nadaljevanju: Listina) pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije dobro upravljajo zadeve, ki se nanašajo nanje. Dolžnost skrbnega ravnanja ali, jasneje povedano, dolžnost skrbne in nepristranske preučitve vseh upoštevnih vidikov posamezne zadeve (v nadaljevanju: načelo TUM)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19911121">21. novembra 1991</DATE>, <NAME.CASE>Technische Universität München</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑269/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1991:438">EU:C:1991:438</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Kot je navedeno spodaj, to načelo ni vedno poimenovano enako, zaradi česar uporabljam nevtralnejši pristop.</P></NOTE> je vgrajena v načelo dobrega upravljanja. Uporablja se na splošno pri delovanju uprave Unije v njenih odnosih z javnostjo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Masdar (UK)/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑47/07 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:726">EU:C:2008:726</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0092">92</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Toda ali je lahko kršitev pravice do dobrega upravljanja podlaga za odškodnino? Konkretno, ali lahko to, da evropski varuh človekovih pravic krši načelo TUM, vodi do dovolj resne kršitve prava Unije, katerega namen je podeljevanje pravic posameznikom? To je, na kratko, tisto, o čemer mora Sodišče razsoditi po več kot 12 letih od izdaje temeljne sodbe Lamberts.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040323">23. marca 2004</DATE>, <NAME.CASE>Evropski varuh človekovih pravic/Lamberts</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑234/02 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:174">EU:C:2004:174</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, izdana v sestavi občne seje (v nadaljevanju: Lamberts)).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je v bistvu razsodilo, da je že kršitev načela TUM dovolj resna kršitev prava Unije in da evropski varuh pri obravnavanju pritožbe C. Staelen ali v povezanih zadevah ob štirih ločenih priložnostih ni upošteval tega načela.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150429">29. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Staelen/Evropski varuh človekovih pravic</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑217/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:238">EU:T:2015:238</NO.ECLI></REF.DOC.ECR> (v nadaljevanju: izpodbijana sodba)).</P></NOTE> Poleg tega je Splošno sodišče štelo, da evropski varuh na njene dopise ni odgovoril v razumnem roku. Zaradi teh kršitev je to sodišče C. Staelen dodelilo 7000 EUR odškodnine zaradi izgube zaupanja v urad evropskega varuha ter zaradi občutka izgube časa in energije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Ne strinjam se s Splošnim sodiščem in v teh sklepnih predlogih bom pojasnil, zakaj. Zato Sodišču predlagam, naj razveljavi izpodbijano sodbo in o prvostopenjski tožbi razsodi tako, da tožbo C. Staelen v postopku zavrne kot neutemeljeno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>S sklepoma z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160629">29. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Evropski varuh človekovih pravic/Staelen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑337/15 P</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:670">EU:C:2016:670</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <DATE ISO="20160720">20. julija 2016</DATE>, Staelen/Evropski varuh človekovih pravic (C‑338/15 P, <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>neobjavljen</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:599">EU:C:2016:599</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), je Sodišče zavrnilo pritožbo C. Staelen in njeno nasprotno pritožbo zoper izpodbijano sodbo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 3 Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Sklep Evropskega parlamenta z dne <DATE ISO="19940309">9. marca 1994</DATE> o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 283).</P></NOTE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="003.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Evropska [varuhinja]<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Čeprav se večina obravnavanih dogodkov nanaša na njenega predhodnika, se bom zaradi konsistentnosti skliceval na sedanjo nosilko funkcije varuha – namreč Emily O’Reilly – ki je varuhinja od <DATE ISO="20131001">1. oktobra 2013</DATE>.</P></NOTE> človekovih pravic na lastno pobudo ali po prejemu pritožbe izvede vse preiskave, ki se [ji] zdijo utemeljene, da bi [pojasnila] vse domnevne nepravilnosti v dejavnostih institucij in organov [Unije] […]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Institucije in organi [Unije] morajo [varuhinji] človekovih pravic posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, in [ji] omogočiti dostop do zadevnih spisov […] Uradniki in drugi uslužbenci institucij in organov [Unije] morajo na zahtevo [varuhinje] človekovih pravic pričati […]<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Ozadje postopkov</HT><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Dejansko stanje v tem postopku je v celoti navedeno v točkah od 1 do 42 od skupaj 339 točk izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>C. Staelen je <DATE ISO="20061114">14. novembra 2006</DATE> pri varuhinji vložila pritožbo v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi Evropskega parlamenta pri vodenju seznama primernih kandidatov za javni natečaj EUR/A/151/98, na katerem je bila navedena kot uspešna kandidatka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Varuhinja je po koncu preiskave (v nadaljevanju: začetna preiskava) <DATE ISO="20071022">22. oktobra 2007</DATE> izdala odločbo, v kateri je ugotovila, da Parlament ni storil nepravilnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Varuhinja je <DATE ISO="20100629">29. junija 2010</DATE> sklenila, da na lastno pobudo opravi preiskavo za ponovno preučitev, ali je Parlament storil nepravilnosti (v nadaljevanju: preiskava na lastno pobudo).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Varuhinja je <DATE ISO="20110331">31. marca 2011</DATE> sprejela odločbo o končanju zgoraj navedene preiskave in ponovno ugotovila, da Parlament ni storil nepravilnosti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Splošnim sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>C. Staelen je <DATE ISO="20110420">20. aprila 2011</DATE> vložila odškodninsko tožbo proti varuhinji, s katero je skušala doseči odškodnino za škodo, ki jo je domnevno utrpela zaradi tega, kako je varuhinja obravnavala njeno pritožbo iz točke 6 zgoraj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je po obravnavi z dne <DATE ISO="20140409">9. aprila 2014</DATE> z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbi C. Staelen in varuhinji naložilo, naj ji plača 7000 EUR. V preostalem je Splošno sodišče tožbo zavrnilo in vsaki stranki naložilo plačilo polovice stroškov nasprotne stranke.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem in predlogi strank</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Varuhinja s pritožbo, vloženo pri Sodišču <DATE ISO="20150706">6. julija 2015</DATE>, Sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>razveljavi izpodbijano sodbo, prvič, v delu, v katerem je bilo ugotovljeno, (a) da je varuhinja storila več nezakonitosti, ki pomenijo dovolj resno kršitev prava Unije, (b) da je dejansko nastala nepremoženjska škoda in (c) da med nezakonitostmi, ki jih je ugotovilo Splošno sodišče, in to nepremoženjsko škodo obstaja vzročna zveza, in drugič, v delu, v katerem je bilo varuhinji naloženo plačilo odškodnine v znesku 7000 EUR;</P></ITEM><?PAGE NO="3"?><ITEM><P>v primeru razveljavitve izpodbijane sodbe zavrne tožbo kot neutemeljeno;</P></ITEM><ITEM><P>podredno, v primeru razveljavitve izpodbijane sodbe vrne zadevo v razsojanje Splošnemu sodišču;</P></ITEM><ITEM><P>pravično odloči o stroških.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>C. Staelen v odgovoru na tožbo, vloženem pri Sodišču <DATE ISO="20151008">8. oktobra 2015</DATE>, Sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>tožbo zavrže kot deloma nedopustno, vsekakor pa kot neutemeljeno;</P></ITEM><ITEM><P>varuhinji naloži plačilo zneska 50.000 EUR za nepremoženjsko škodo;</P></ITEM><ITEM><P>varuhinji naloži plačilo vseh stroškov tega postopka in postopka na prvi stopnji.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Na obravnavi <DATE ISO="20160906">6. septembra 2016</DATE> je le varuhinja podala ustna stališča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uvodna pojasnila</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Povsem na začetku ugotavljam, da drugi del zahtevka v odgovoru C. Staelen na pritožbo varuhinje, s katerim Sodišču predlaga, naj varuhinji naloži plačilo zneska 50.000 EUR za nepremoženjsko škodo, v skladu s členom 174 Poslovnika Sodišča očitno ni dopusten, saj presega predloge, ki so dovoljeni v odgovoru na pritožbo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej v zvezi z veljavnim Poslovnikom sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Watheleta v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Andersen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑303/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:340">EU:C:2015:340</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0008">8</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in v zvezi s prejšnjim Poslovnikom sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110705">5. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Edwin/UUNT</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑263/09 P</NO.CASE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:452">EU:C:2011:452</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0083">83</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0084">84</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V zadevi C‑338/15 P je C. Staelen predlagala Sodišču, naj varuhinji naloži plačilo enakega zneska.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Kar zadeva pritožbo varuhinje, je v njej pet razlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Varuhinja izrecno trdi, da je Splošno sodišče s tem, da je štelo, da (i) že kršitev načela TUM zadostuje za ugotovitev obstoja dovolj resne kršitve, napačno uporabilo pravo; (ii) verodostojna razlaga, ki jo poda institucija med preiskavo varuhinje, slednje ne odvezuje dolžnosti, da ugotovi, ali so dejstva, na katerih temelji ta razlaga, dokazana; (iii) nerazumno pozni odgovori na dopisa C. Staelen pomenijo dovolj resno kršitev prava Unije, zaradi katere nastane nepogodbena odgovornost Unije; (iv) je mogoče izgubo zaupanja C. Staelen v urad varuhinje opredeliti kot nepremoženjsko škodo, ne da bi bila za to podana ustrezna razlaga; (v) obstaja vzročna zveza med izgubo zaupanja in nepravilnostjo, ki naj bi jo domnevno storil njen urad.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Kot se je izkazalo na obravnavi, varuhinja z drugim, tretjim in četrtim delom prvega pritožbenega razloga, drugim delom drugega pritožbenega razloga ter tretjim in četrtim pritožbenim razlogom izpodbija tako vsebino ugotovitev izpodbijane sodbe kot tudi to, ali je Splošno sodišče izpolnilo svojo obveznost obrazložitve. Vsekakor je vprašanje, ali je obrazložitev sodbe Splošnega sodišča protislovna ali nezadostna, pravno vprašanje, ki se lahko uveljavlja v okviru pritožbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Masdar (UK)/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑47/07 P</NO.CASE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:726">EU:C:2008:726</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0076">76</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Poleg tega lahko zaradi svoje posebne narave formalna napaka, ki izhaja iz tega, da odločba na prvi stopnji ni dovolj ali sploh ni obrazložena, Sodišču, ko odloča na pritožbeni stopnji, oteži izključitev vsebinske napake, pri čemer se lahko ta dva razloga prekrivata.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050712">12. julija 2005</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/CEVA in Pfizer</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑198/03 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:445">EU:C:2005:445</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 67 do 69). Glej tudi sodbo z dne <DATE ISO="20080909">9. septembra 2008</DATE>, FIAMM in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>drugi/Svet in Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑120/06 P in C‑121/06 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:476">EU:C:2008:476</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0089">89</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Menim, da je v teh okoliščinah za namen teh sklepnih predlogov najprimerneje obravnavati obrazložitev izpodbijane sodbe ločeno po preučitvi vsebine vsakega pritožbenega razloga. To bom storil zdaj.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Prvi pritožbeni razlog: nastanek odgovornosti Unije za kršitev načela TUM, ki jo je varuhinja storila med začetno preiskavo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Trditve strank</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Prvi pritožbeni razlog varuhinje je razdeljen na štiri dele: uvodni del, ki se nanaša na to, da je Splošno sodišče s tem, da je v splošnem razsodilo, da kršitev načela TUM pomeni dovolj resno kršitev prava Unije, napačno uporabilo pravo, in tri dele, ki se nanašajo na tri primere, v katerih je Splošno sodišče razsodilo, da je varuhinja tako kršila to načelo med začetno preiskavo. Ti trije deli se nanašajo: (i) na to, da je varuhinja v odločbi z dne <DATE ISO="20071022">22. oktobra 2007</DATE> izkrivila vsebino mnenja Evropskega parlamenta z dne <DATE ISO="20070327">27. marca 2007</DATE>; (ii) na to, da varuhinja domnevno ni preučila, ali je Parlament obvestil druge institucije o vključitvi C. Staelen na seznam uspešnih kandidatov za javni natečaj EUR/A/151/98 (v nadaljevanju: zadevne informacije); in (iii) na to, da domnevno ni bilo preverjeno, ali so bile zadevne informacije posredovane generalnim direktoratom Parlamenta (v nadaljevanju: GD).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Varuhinja meni, da splošni pristop Splošnega sodišča, zlasti v točki 86 izpodbijane sodbe, ni združljiv s pravom Unije. Trdi, da navajana sodna praksa ne podpira ugotovitev Splošnega sodišča. Poleg tega meni, da je Splošno sodišče v točkah od 141 do 145 izpodbijane sodbe napačno štelo, da trije posamezni obravnavani primeri pomenijo dovolj resne kršitve prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>C. Staelen trdi, da varuhinja zamenjuje diskrecijsko pravico za začetek preiskave, ki ji je podeljena s členom 3 Sklepa 94/262, z načinom opravljanja te preiskave, ter da varuhinja napačno trdi, da izpodbijana sodba pomeni, da vsakršna napaka pomeni kršitev načela TUM in vodi do njene odgovornosti. V nadaljevanju C. Staelen trdi, da je vprašanje, ali je varuhinja izkrivila mnenje Parlamenta z dne <DATE ISO="20070327">27. marca 2007</DATE>, vprašanje dejanske presoje, ki na pritožbeni stopnji ne more biti predmet nadzora. Trdi, da varuhinja Sodišču predlaga, naj ublaži pogoje, ki veljajo za nepogodbeno odgovornost pritožnice, kar pa bi bilo v nasprotju s sodbo Lamberts. C. Staelen poleg tega v odgovoru na drugi in četrti del prvega pritožbenega razloga trdi, da Splošno sodišče ni napačno uporabilo prava.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Presoja</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>Dopustnost</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Trditev C. Staelen, da sta prvi in tretji del prvega pritožbenega razloga nedopustna zaradi svoje dejanske narave, ni utemeljena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Dejansko gre pri prvem delu prvega razloga za popolnoma pravno vprašanje v delu, v katerem se nanaša na to, ali kršitev načela TUM pomeni dovolj resno kršitev prava Unije, katerega namen je podeljevanje pravic posameznikom. V zvezi z drugimi deli prvega pritožbenega razloga – pa čeprav so v resnici povezani z dejansko presojo, namreč s posredovanjem zadevnih informacij – je ugovor varuhinje pravne narave: ali je to, da ni preučila tega posredovanja (oziroma neposredovanja), dovolj resna kršitev prava Unije. Kot je v odgovoru navedla varuhinja, vsebuje to vsaj preučitev pravne opredelitve dejanskega stanja, ki jo je opravilo Splošno sodišče, in pravih posledic, ki jih je izvedlo iz tega, za kar pa je Sodišče v okviru pritožbenega postopka povsem jasno pristojno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej med drugim sodbo z dne <DATE ISO="20120719">19. julija 2012</DATE>, Alliance One International in Standard Commercial Tobacco/Komisija in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Alliance One International in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑628/10 P in C‑14/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:479">EU:C:2012:479</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0084">84</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>Prvi del prvega pritožbenega razloga: merilo, ki se uporabi pri presoji, ali je varuhinja kršila načelo TUM, zaradi česar je nastala nepogodbena odgovornost Unije</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P>i)</NO.P><TXT>Splošni razmisleki o področju uporabe načela TUM</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Dolžnost skrbne in nepristranske preučitve vseh upoštevnih vidikov posamezne zadeve je v upravnem pravu Unije nekaj ustaljenega. Čeprav ne gre za pojem z natančnimi pravnimi obrisi, je bistvena za dobro delovanje uprave.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Za pritrdilno mnenje glej Craig, P., komentar člena 41 Listine, v Peers, S., in drugi. (ur.), <HT TYPE="ITALIC">The EU Charter of Fundamental Rights</HT>. <HT TYPE="ITALIC">A Commentary</HT>, Hart Publishing, Oxford, 2014, str. 1078, točka 41.28.</P></NOTE> Morda načelo TUM zato včasih omenjajo kot načelo ali dolžnost <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>skrbnega ravnanja<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>skrbnosti<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> ali <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>skrbi<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, in morda je zato tudi služila za oporo sorodnim temeljnim načelom upravnega prava, kot so nepristranskost in hitro obravnavanje zadeve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej glede tega vprašanja Mihaescu Evans, B., <HT TYPE="ITALIC">The right to good administration at the crossroads of the various sources of fundamental rights in the EU integrated administrative system</HT>, Luxembourg Legal Studies, zv. 7, Nomos Verlagsgesellschaft, Baden-Baden, 2015, str. 392 in naslednje (v zvezi s taksonomskimi nedoslednostmi pri obravnavi te problematike glej zlasti strani od 394 do 401).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Vidik tega načela (ali dolžnosti), ki je v ospredju v tej zadevi, je obseg, ki ga mora uprava izpolniti, da pojasni in preuči dejansko podlago posamezne zadeve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Posebnost te zadeve ni v tem, ali je Splošno sodišče pravilno štelo, da je varuhinja večkrat kršila načelo TUM. Ampak je predvsem v tem, ali je Splošno sodišče pravilno presodilo, da so bile zadevne kršitve tako hude, da je zaradi njih prišlo do nepogodbene odgovornosti Unije. Ta vprašanja so me navedla k temu, da bom v nadaljevanju na kratko predstavil področje uporabe načela TUM.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Načelo TUM se vse od začetka odraža na dveh različnih ravneh: v okviru notranjega upravnega sistema Unije in na ravni države članice, kadar nacionalna uprava uporablja pravila Unije. Ti sklepni predlogi so osredotočeni na prvi primer.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>V zvezi s slednjim glej za švedske primere Reichel, J., <HT TYPE="ITALIC">God förvaltning i EU och i Sverige</HT>, Jure Publishing, Stockholm, 2006, str. 489 in naslednje.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Na kratko, načelo TUM obsega dve nasprotujoči si stališči: upoštevanje vidikov uprave in vidikov posameznikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Po eni strani uprava očitno ni vsevedna. Zahtevati od nje, da izvede preiskovalne ukrepe, ki se nanašajo na povsem nepomembna vprašanja, v primerih, ko je lahko rezultat le malo pomemben za njeno obravnavanje posamezne zadeve, bi se lahko zdelo nesorazmerno in v nasprotju z učinkovito uporabo javnih sredstev. Poleg tega je, odvisno od okoliščin, očitno, da bo včasih bolj smiselno, da se od posameznikov, katerih zadeve se obravnavajo, zahteva, naj priskrbijo potrebne informacije, če jih lahko priskrbijo zlahka –<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19861111">11. novembra 1986</DATE>, <NAME.CASE>Irish Grain Board</NAME.CASE> (<NO.CASE>254/85</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1986:422">EU:C:1986:422</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Hoffmann, H.,<QUOT.START CODE="2018" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>Inquisitorial Procedures and General Principles of Law: The Duty of Care in the Case Law of the European Court of Justice<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="2019" ID="QE0005"/>, v Jacobs, L.in Baglay, S (ur.), <HT TYPE="ITALIC">The Nature of Inquisitorial Processes in Administrative Regimes</HT>: Global Perspectives, Ashgate, Farnham, 2013, str. 165.</P></NOTE> to zlasti velja za zadeve, ki se nanašajo na pritožbe. Poleg tega lahko medsebojni odnos z drugimi pravnimi pravili, kakršna so pravila o zaupnosti, omeji možnost uprave za zbiranje nadaljnjih informacij. Nazadnje, načelo TUM ni čudežna rešitev. Čeprav se z njim od uprave zahteva skrbno in preudarno ravnanje, pa se z njim od nje ne zahteva, da varuje gospodarske subjekte pred vsakršno škodo, ki izhaja iz običajnih poslovnih tveganj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Masdar (UK)/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑47/07 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:726">EU:C:2008:726</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0093">93</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Po drugi strani je značilno, da je javna uprava velika in dobro opremljena ter zato bolje usposobljena od posameznikov za obravnavanje zadev, nudenje nasvetov in zbiranje upoštevnih informacij.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070628">28. junija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Internationaler Hilfsfonds/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑331/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:390">EU:C:2007:390</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Tako mora uprava – čeprav se od posameznikov lahko zahteva sodelovanje v preiskavi v smislu posredovanja informacij, ki jih lahko priskrbijo – kljub temu opraviti preiskavo kar najbolj<?PAGE NO="6"?> skrbno, da razblini obstoječe dvome.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19861111">11. novembra 1986</DATE>, <NAME.CASE>Irish Grain Board</NAME.CASE> (<NO.CASE>254/85</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1986:422">EU:C:1986:422</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Dejansko mora uprava po uradni dolžnosti izčrpati vsa možna sredstva za ugotovitev dejstev, od katerih je odvisna uporaba določb Unije v konkretni zadevi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>V zvezi z dolžnostjo nacionalnih organov, da pri uporabi prava Unije ugotavljajo dejansko stanje, glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19830921">21. septembra 1983</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Milchkontor in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od 205/82 do 215/82</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1983:233">EU:C:1983:233</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zato je vprašljivo, ali je mogoče načelo TUM popraviti zato, da bi se olajšalo breme uprave, ali zaradi zmanjšanja javnih izdatkov, razen če bi nasprotno ravnanje jasno pomenilo, da bi breme ali izdatki presegali meje tega, kar je mogoče razumno zahtevati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>V zvezi z omejitvijo možnosti nacionalnih organov, da se sklicujejo na člen 36 Pogodbe EGS (zdaj člen 36 PDEU), glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760520">20. maja 1976</DATE>, <NAME.CASE>de Peijper</NAME.CASE> (<NO.CASE>104/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:67">EU:C:1976:67</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Nazadnje, nobenega razloga ni za to, da bi omilili obveznosti, ki izhajajo iz načela TUM, kadar lahko izid preiskave uprave v posamezni zadevi vodi do naložitve kazni.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>V zvezi s tem primerjaj s pravili, ki veljajo za sorodno - čeprav drugačno - vprašanje dokaznega bremena, kakršen je člen 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne <DATE ISO="20021216">16. decembra 2002</DATE> o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205), kakor je bila spremenjena, in na primer s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140403">3. aprila 2014</DATE>, <NAME.CASE>Francija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑559/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:217">EU:C:2014:217</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), o medsebojnem vplivu načela TUM in dokaznih pravil.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Glede na navedeno je v Uniji, ki temelji na vladavini prava, izjemno pomembno, da si uprava Unije vseskozi prizadeva za sprejemanje vsebinsko pravilnih odločitev v skladu s splošnim načelom, da morajo upravni organi ravnati v skladu z zakonom. Zato morajo organi Unije pri obravnavanju posamezne zadeve čim ugodneje in čim hitreje zbrati informacije, ki so glede na okoliščine za to potrebne in zadostne ter ki lahko omogočijo, da bo načrtovani rezultat uspešno prestal morebitni sodni nadzor. Informacije, ki jih zbira uprava, morajo najmanj omogočati rezultat, ki ga namerava dati odprti zadevi, da bo primeren in razumen.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19911022">22. oktobra 1991</DATE>, <NAME.CASE>Nölle</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑16/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1991:402">EU:C:1991:402</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zato nikakor ni mogoče izključiti tega, da je lahko organ primoran porabiti več sredstev, kot je bilo sprva predvideno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Kljub vsemu pa še vedno velja, da je, ker v členu 41 Listine ali drugje v primarnem pravu ni mogoče najti nobenih napotkov, presoja, ali je uprava zadovoljivo izpolnila svojo dolžnost za preučitev vseh upoštevnih vidikov posamezne zadeve, nujno kazuistična. Natančneje, odvisna bo predvsem od dveh elementov: prvič, od <HT TYPE="ITALIC">dejanskih okoliščin</HT> v zadevi, in drugič, od razlage <HT TYPE="ITALIC">konkretnih pravil Unije</HT>, s katerimi je urejen zadevni postopek, ter s tem povezanega ravnanja uprave.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej primeroma sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081106">6. novembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Nizozemska/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑405/07 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:613">EU:C:2008:613</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 56, 57, 66 in 67).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Nazadnje, v zvezi z vprašanjem odškodnine iz sodne prakse izhaja, da je lahko kršitev načela TUM načeloma vzrok za plačilo odškodnine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Masdar (UK)/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑47/07 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:726">EU:C:2008:726</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0091">91</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zlasti je (zdajšnje) Splošno sodišče navedlo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>ugotovitev napake, ki bi je običajno skrbna in vestna uprava v podobnih okoliščinah ne storila, podpira sklep, da je bilo ravnanje institucije [Unije] tako nezakonito, da je zaradi tega [Unija] odgovorna na podlagi [člena 340 PDEU]<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej sodbi z dne <DATE ISO="20010712">12. julija 2001</DATE>, Comafrica in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Dole Fresh Fruit Europe/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑198/95, T‑171/96, T‑230/97, T‑174/98 in T‑225/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2001:184">EU:T:2001:184</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0134">134</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <DATE ISO="20050317">17. marca 2005</DATE>, Agraz in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑285/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2005:109">EU:T:2005:109</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) (po pritožbi razveljavljena s sodbo z dne <DATE ISO="20061109">9. novembra 2006</DATE>, Agraz in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑243/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:708">EU:C:2006:708</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v delu, ki se nanaša na vprašanje škode; Komisija se ni pritožila zoper ugotovitev o dovolj resni kršitvi prava Unije).</P></NOTE> Dejstvo, da Splošno sodišče uporablja izraz <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>podpirati<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, očitno kaže na to, da<?PAGE NO="7"?> s tem testom niso nadomeščena tradicionalna merila za ugotovitev nepogodbene odgovornosti Unije; vendar so v sodni praksi uporabljeni različni izrazi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>(Zdajšnje) Splošno sodišče je na primer v sodbi z dne <DATE ISO="20010712">12. julija 2001</DATE>, Comafrica in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Dole Fresh Fruit Europe/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑198/95, T‑171/96, T‑230/97, T‑174/98 in T‑225/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2001:184">EU:T:2001:184</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0144">144</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), dodalo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>ugotovitev napake ali nepravilnosti na strani institucije sama po sebi ne zadostuje za nastanek nepogodbene odgovornosti [Unije], <HT TYPE="ITALIC">razen če je do te napake ali nepravilnosti prišlo zaradi pomanjkanja skrbnosti ali malomarnosti</HT><QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> (moj poudarek). V sodbi z dne <DATE ISO="19950918">18. septembra 1995</DATE>, Nölle/Svet in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑167/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:1995:169">EU:T:1995:169</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0089">89</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> (v nadaljevanju: Nölle II)), je (zdajšnje) Splošno sodišče razlikovalo med popolnim neupoštevanjem načela TUM in tem, da ni bil pravilno ocenjen zgolj obseg obveznosti, ki iz njega izhajajo.</P></NOTE> Sodišče s sodno prakso ni vzpostavilo podobnega primerljivega testa,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Primerjaj s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070628">28. junija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Internationaler Hilfsfonds/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑331/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:390">EU:C:2007:390</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v kateri je bilo mimogrede v okviru postopka za plačilo odškodnine omenjeno ravnanje <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>z vso skrbnostjo, ki jo velika, dobro opremljena organizacija dolguje pritožnikom<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>.</P></NOTE> ampak se je sklicevalo na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>malomarnost, ki je postala zelo očitna<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodbi z dne <DATE ISO="19651209">9. decembra 1965</DATE>, Société anonyme des laminoirs, <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>hauts fourneaux, forges, fonderies in usines de la Providence in drugi/Visoka oblast</NAME.CASE> (<NO.CASE>29/63, 31/63, 36/63, od 39/63 do 47/63, 50/63 in 51/63</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1965:120">EU:C:1965:120</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0937">937</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> (prisojena odškodnina)), in z dne <DATE ISO="19920130">30. januarja 1992</DATE>, Finsider in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑363/88 in C‑364/88</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:44">EU:C:1992:44</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> (neprisojena odškodnina)). Glej tudi sodbo z dne <DATE ISO="19950315">15. marca 1995</DATE>, COBRECAF in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑514/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:1995:49">EU:T:1995:49</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0070">70</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v kateri je (zdajšnje) Splošno sodišče navajalo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>očitno malomarnost<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P>ii)</NO.P><TXT>Vsebina</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Po teh uvodnih navedbah se bom zdaj posvetil pristopu Splošnega sodišča v izpodbijani sodbi, s katerim se varuhinja ne strinja, zlasti točkam od 85 do 88 te sodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>V točki 86 izpodbijane sodbe je Splošno sodišče navedlo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>kršitev [načela TUM] zadostuje za ugotovitev obstoja dovolj resne kršitve<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Izraz, uporabljen v francoski različici sodbe – v jeziku postopka – je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>suffit<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> (zadostuje).</P></NOTE> Kot je navedla varuhinja, se s tem odstopa od sodne prakse: Sodišče je večkrat razsodilo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>[č]e je diskrecijska pravica [zadevnega organa Unije] znatno omejena ali če je celo ni, potem <HT TYPE="ITALIC">lahko</HT> za dovolj resno kršitev zadošča navadna kršitev prava<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej na primer sodbe z dne <DATE ISO="20000704">4. julija 2000</DATE>, Bergaderm in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Goupil/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑352/98 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:361">EU:C:2000:361</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), z dne <DATE ISO="20050712">12. julija 2005</DATE>, Komisija/CEVA in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Pfizer</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑198/03 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:445">EU:C:2005:445</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0065">65</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070419">19. aprila 2007</DATE>, <NAME.CASE>Holcim (Deutschland)/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑282/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:226">EU:C:2007:226</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> (moj poudarek)).</P></NOTE> To res ni presenetljivo. Z odgovornostjo Unije se predpostavlja, da je zadevni organ Unije <HT TYPE="ITALIC">očitno in hudo</HT> prekoračil meje svoje diskrecijske pravice; splošnost ali posamičnost ukrepa tega organa ni odločilno merilo za ugotovitev teh meja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20000704">4. julija 2000</DATE>, Bergaderm in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Goupil/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑352/98 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:361">EU:C:2000:361</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070419">19. aprila 2007</DATE>, <NAME.CASE>Holcim (Deutschland)/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑282/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:226">EU:C:2007:226</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ali bo nastala odgovornost, bo odvisno od številnih primeroma navedenih meril, med katerimi je tudi – a ne zgolj – obseg diskrecijske pravice organa Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960305">5. marca 1996</DATE>, <NAME.CASE>Brasserie du pêcheur in Factortame</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑46/93 in C‑48/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:79">EU:C:1996:79</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 55 do 57).</P></NOTE> Drugače povedano, ni vsaka napaka dovolj za nastanek nepogodbene odgovornosti Unije; zahteva se nekaj več. To je potrjeno s sodno prakso, navedeno zgoraj v točki 33, ki se nanaša na načelo TUM: malomarnost mora biti <HT TYPE="ITALIC">očitna</HT>. Če ne bi bilo tako, med ničnostno tožbo na podlagi člena 263 PDEU in odškodninsko tožbo na podlagi člena 268 PDEU praktično ne bi bilo razlike.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Ne le, da sodba Schneider Electric, na katero se sklicuje Splošno sodišče, ne podpira stališča iz izpodbijane sodbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070711">11. julija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Schneider Electric/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑351/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2007:212">EU:T:2007:212</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0117">117</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0118">118</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>): <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>Če je diskrecijska pravica te institucije bistveno omejena ali če je celo ni, potem <HT TYPE="ITALIC">lahko</HT> za dovolj resno kršitev zadošča navadna kršitev prava Skupnosti […] Prav tako velja, če tožena institucija ni izpolnila splošne dolžnosti skrbnega ravnanja (glej v tem smislu [sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900327">27. marca 1990</DATE>, <NAME.CASE>Grifoni/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑308/87</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:134">EU:C:1990:134</NO.ECLI>], točki <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>)), ali če nepravilno uporabi upoštevne materialne ali postopkovne določbe<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> (moj poudarek). Poleg tega Sodišče v tej zadnji sodbi ni štelo, da kakršna koli kršitev načela TUM zadostuje za nastanek nepogodbene odgovornosti Unije.</P></NOTE> Še huje, navedba v točki 86 te sodbe ni v skladu s pravilnim povzetkom sodne prakse o pogojih za nastanek nepogodbene odgovornosti Unije iz točk 71 in 72 sodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Poleg tega Splošno sodišče z navedbami iz točk pred točko 86 izpodbijane sodbe ni utemeljilo sklepa iz te točke.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Prvič, Splošno sodišče je v točki 86 izpodbijane sodbe navedlo, da varuhinja nima diskrecijske pravice glede spoštovanja načela skrbnega ravnanja v konkretnem primeru. Tudi če je ta navedba pravilna, je vzeta iz konteksta. Res je, da diskrecijska pravica varuhinje te ne osvobodi spoštovanja načela TUM, saj je to splošno pravno načelo, ki ga mora uprava Unije vedno spoštovati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej Hoffmann, H., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. 153 in 154, ki trdi, da se <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>pravila in načela [upravnega prava Unije], ki se uporabijo, nanašajo na vse vidike upravnega delovanja, pa naj gre za podzakonske predpise in sprejemanje splošnih upravnih aktov ali pa za odločanje v posameznih zadevah (upravno odločanje). Uporabljajo se ne glede na to, ali mora odločba temeljiti na objektivnih merilih ali pa uprava uživa določeno polje proste presoje<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, in, natančneje, na str. 158, da se <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>načelo dolžnosti skrbnega ravnanja nanaša na vse faze v upravnem postopku<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.</P></NOTE> Kljub temu pa bo glede na to, kar sem navedel zgoraj v točki 32, spoštovanje tega načela najprej in zlasti odvisno od tega, ali in kako se uprava odloči, da bo vodila preiskavo. Skladnost z načelom TUM je torej odvisna od okoliščin. Tako bo, kar zadeva delovanje varuhinje, spoštovanje načela TUM načeloma odvisno od konkretnih okoliščin, te pa so spet odvisne od tega, kako je varuhinja izvrševala svojo široko diskrecijsko pravico.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Pomenljivo je, da se Splošno sodišče očitno zaveda te slabosti. Takoj namreč poskuša omejiti domet splošne navedbe iz točke 86 izpodbijane sodbe s tem, da v točki 87 doda, da vsaka nepravilnost varuhinje še ne pomeni kršitve načela TUM, ampak samo tista, zaradi katere ne more skrbno in nepristransko preučiti vseh upoštevnih elementov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Kot navaja varuhinja, je enako zgovorno dejstvo, da je Splošno sodišče v točki 205 izpodbijane tožbe štelo, da je varuhinja kršila načelo TUM v okviru preiskave na lastno pobudo, v delu II.C.2 te sodbe, v katerem so obravnavane očitne napake pri presoji.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Drugič, poglavitni argument, na podlagi katerega je Splošno sodišče ugotovilo, da to, da je varuhinja kršila načelo TUM, zadostuje za ugotovitev obstoja dovolj resne kršitve prava Unije, izhaja iz zadnje povedi točke 85. V njej je Splošno sodišče navedlo, da je to, da varuhinja spoštuje načelo TUM, še posebej pomembno glede na njene naloge iz člena 228(1) PDEU in člena 3(1) Sklepa 94/262.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Enostavno povedano, s to izjavo je Splošno sodišče od varuhinje zahtevalo, da je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>bolj papeška od papeža<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>. Vendar je ta pojem v nasprotju s sklepom Sodišča v zadevi Lamberts, v katerem je bil evropski varuh glede nepogodbene odgovornosti Unije izenačen z drugimi organi Unije. Posebna narava funkcije evropskega varuha, kot je bilo poudarjeno v zadevi Lamberts, ne zahteva uporabe strožjega standarda. Prej bi lahko trdili, da bi bil tak pristop poguben za način delovanja evropskega varuha, ki je v zagotavljanju, da organi Unije prostovoljno spoštujejo načelo dobrega upravljanja, kadar pa ne ravnajo tako, pa v uporabi neprisilnih ukrepov (ukrepov <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>mehkega prava<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070628">28. junija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Internationaler Hilfsfonds/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑331/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:390">EU:C:2007:390</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zlasti ima široko diskrecijsko pravico za opravljanje preiskav po lastni presoji, pri čemer ima samo obveznost prizadevanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Lamberts (točka 50).</P></NOTE> V nasprotju s trditvami C. Staelen se ta diskrecijska pravica ne nanaša samo na to, ali naj začne preiskavo, ampak tudi na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>način obravnavanja [pritožb]<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Lamberts (točka 52).</P></NOTE> – vključno s primernostjo uporabe preiskovalnega ukrepa v skladu s členom 3(2) in (3) Sklepa 94/262. S tem je pojasnjeno, zakaj je Sodišče razsodilo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>lahko državljan v <HT TYPE="ITALIC">popolnoma izjemnih okoliščinah</HT> dokaže, da je varuh človekovih pravic pri izvajanju svojih nalog storil dovolj resno kršitev prava [Unije], s čimer je bila zadevnemu državljanu povzročena škoda<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Lamberts (točka 52 (moj poudarek)). Suksi, M., ki je komentiral to sodbo v <HT TYPE="ITALIC">Common Market Law Review</HT>, št. 42, Kluwer Law, the Netherlands, 2005, str. 1773, trdi, da je Sodišče oblikovalo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>načelo samoomejitve<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.</P></NOTE> Odgovornost za <HT TYPE="ITALIC">prav vsako</HT> kršitev načela TUM, kakršna izhaja iz izpodbijane sodbe, ogroža to diskrecijsko pravico in v skladu s tem to funkcijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Poleg tega, če bi tako kot Splošno sodišče šteli, da mora biti varuhinja vsem za vzgled, to pomeni, da so njena stališča vredna več od stališč drugih. Tudi če bi bilo tako, bi bilo nesmiselno, da potem Sodišče zavrne priznanje zavezujočega učinka odločb varuhinje glede vprašanja, ali je organ Unije spoštoval načelo dobrega upravljanja, kar je storilo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071025">25. oktobra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Komninou in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑167/06 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:633">EU:C:2007:633</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Zato menim, da je Splošno sodišče s tem, da je v točki 86 izpodbijane sodbe štelo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>kršitev [načela TUM] zadostuje za ugotovitev obstoja dovolj resne kršitve<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, napačno uporabilo pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Nazadnje, Splošno sodišče je v točki 88 izpodbijane sodbe prav tako štelo, da je namen načela TUM podeljevanje pravic posameznikom. Ker varuhinja te ugotovitve ne izpodbija, so naslednja izvajanja zame povsem postranska.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je se v utemeljitev tega stališča sklicevalo na lastno sodno prakso, v kateri je bilo načelo TUM opredeljeno kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>pravilo, ki ščiti posameznike<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Nölle II (točka 76).</P></NOTE> Kolikor mi je znano, Sodišče česa takega ni nikoli izjavilo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Na vprašanje, ali so s pooblastili varuhinje na podlagi Sklepa 94/262 podeljene pravice posameznikom, je (zdajšnje) Splošno sodišče odgovorilo nikalno; glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020410">10. aprila 2002</DATE>, <NAME.CASE>Lamberts/Evropski varuh človekovih pravic</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑209/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2002:94">EU:T:2002:94</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0087">87</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Po eni strani se člen 41 Listine, katerega del je načelo TUM, sklicuje na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>pravico<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> do dobrega upravljanja, kar se pojavlja v naslovu V pod naslovom <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>Pravice državljanov<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>. Še več, v skladu s členom 52(1) Listine je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>pravice<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> mogoče <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>uresničevati<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, uprava Unije pa jih mora glede na člen 51(1) Listine <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>spoštovati<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Listina je postala zavezujoča po sprejetju sodbe Sodišča v zadevi Lamberts. V tem smislu je sodba Nölle II omenjena v pojasnilih, ki so dana kot vodilo za razlago Listine (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="303" PAGE.FIRST="17" DATE.PUB="2007">UL 2007, C 303, str. 17</REF.DOC.OJ>) v zvezi s členom 41 Listine, ki jih je treba v skladu s členom 6(1), tretji pododstavek, PEU in členom 52(7) Listine upoštevati za njeno razlago.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Po drugi strani so pravice, ki jih je treba spoštovati, <HT TYPE="ITALIC">subjektivne</HT> pravice, kot je navedeno v pojasnilih, ki so dana kot vodilo za razlago člena 52(5) Listine. Tu je mogoče trditi, da je pravi cilj načela TUM varstvo splošnega dobra z zagotovitvijo, da uprava na splošno ravna na način, ki je v skladu z vladavino prava. To še posebej velja za evropskega varuha človekovih pravic, katerega naloga na podlagi člena 2(1) Sklepa 94/262 ni v tem, da ugodi pritožniku s tem, da mu dodeli odškodnino, zahtevano v pritožbi, ampak v zagotavljanju pomoči pri odkrivanju nepravilnosti v dejavnosti uprave Unije. Ta cilj je lahko v skladu z zasebnimi interesi določenega posameznika – v tem primeru C. Staelen – vendar ni mogoče vedno predpostavljati, da je tako. Zdi se, da pravilna razlaga sodbe Nölle II to potrjuje: ta sodba se izrecno nanaša na dejansko ali pravno vlogo, ki jo imajo stranke upravnega postopka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Nölle II (točka 76).</P></NOTE> Zato menim, kot je prikazano spodaj v točki 91, da je stvar okoliščin, ali v dani zadevi nespoštovanje tega načela pomeni kršitev pravic, podeljenih posamezniku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Zato menim, da je točka 88 izpodbijane sodbe preveč kategorična. Vendar ugotavljam, da varuhinja tega dela sodbe ni izpodbijala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Iz zgoraj navedenega je torej razvidno, da je prvi del njenega prvega pritožbenega razloga utemeljen.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>c)</NO.P><TXT>Drugi del prvega pritožbenega razloga: resnost kršitve načela TUM, ki je v izkrivljanju mnenja Parlamenta z dne <DATE ISO="20070322">22. marca 2007</DATE></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Drugi del prvega pritožbenega razloga je prav tako utemeljen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je v točki 142 izpodbijane sodbe namreč izenačilo napako, ki jo pomeni izkrivljanje mnenja Parlamenta z dne <DATE ISO="20070322">22. marca 2007</DATE>, s tem, da se pri preučitvi zadeve ni ravnalo dovolj skrbno, kar pomeni dovolj resno kršitev prava Unije. Splošno sodišče je zgolj navedlo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0030" ID="QS0030"/>[e]vropski varuh človekovih pravic namreč nima diskrecijske pravice pri povzemanju vsebine dokumenta<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Ta izjava, čeprav je pravilna, še ne zadostuje za ugotovitev resnosti napake. Zlasti Splošno sodišče ni preučilo, ali je bila napaka namerna in ali je bila opravičljiva –<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960305">5. marca 1996</DATE>, <NAME.CASE>Brasserie du pêcheur in Factortame</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑46/93 in C‑48/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:79">EU:C:1996:79</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Čeprav se ta točka nanaša na to, ali je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0031" ID="QS0031"/>napačna uporaba prava opravičljiva<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>, nič ne preprečuje, da bi se to merilo ne uporabilo tudi za napačno ugotovitev dejanskega stanja, ker v navedeni točki niso taksativno našteti upoštevni dejavniki.</P></NOTE> predvsem ob upoštevanju dejstva, da je varuhinja na prvi stopnji trdila, da je šlo res le za napako in da je bila popravljena. Vsekakor pa dejstvo, da je varuhinja priznala, da je storila napako, ni pomembno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Zlasti menim, da se obravnavana zadeva bistveno razlikuje od položaja v zadevi M. Tam dejstvo, da je evropski varuh popravil začetno napako (ki je bila v tem, da je bil v javni različici odločbe evropskega varuha v povezavi z nepravilnostmi omenjen uradnik Unije), ni zmanjšalo resnosti kršitve zadevnega prava Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080924">24. septembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>M/Evropski varuh človekovih pravic</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑412/05</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2008:397">EU:T:2008:397</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, glej zlasti točko 134). Podobno glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900207">7. februarja 1990</DATE>, <NAME.CASE>Culin/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑343/87</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:49">EU:C:1990:49</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Nasprotno pa se mi v obravnavani zadevi resnost izkrivljanja vsebine mnenja Parlamenta z dne <DATE ISO="20070322">22. marca 2007</DATE> ne zdi na prvi pogled očitna, predvsem ne to, zakaj te napake ne bi bilo mogoče popraviti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>To, da je Splošno sodišče v točki 102 izpodbijane sodbe navedlo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0032" ID="QS0032"/>ta napaka […] pomeni pomanjkanje skrbnega ravnanja […] pri upoštevanju dejstva, ki ga je evropski varuh človekovih pravic štel za upoštevno<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, ni pomembno. Ta navedba je podlaga za ugotovitev kršitve načela TUM, ne pa tega, da je bila kršitev dovolj resna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Podobno v nasprotju s trditvami C. Staelen iz točke 290 izpodbijane sodbe ne izhaja, da je bila kršitev dovolj resna. Vsekakor dejstvo, kot trdi varuhinja, da je Splošno sodišče v točkah 291 in 292 izpodbijane sodbe preverjalo, ali lahko ukrepi varuhinje odtehtajo nepremoženjsko škodo, ki jo je domnevno utrpela C. Staelen, tega ne spremeni, saj se ta razprava nanaša na določitev višine škode in ne na resnost kršitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141014">14. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Giordano/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑611/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2282">EU:C:2014:2282</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 37 do 40).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Dejansko Splošno sodišče ne poda nobene prave razlage – kar bi bilo dolžno storiti –<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160526">26. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Rose Vision/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑224/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:358">EU:C:2016:358</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> o tem, kako je pomanjkanje skrbnega ravnanja varuhinje vodilo do dovolj resne kršitve prava Unije. Tudi če bi se štelo, da obrazložitev implicitno izhaja iz točke 88 izpodbijane sodbe, bi bila potem ta sodba kontradiktorna, saj je Splošno sodišče svojo analizo začelo z navedbo v točki 72, da če varuhinja nima diskrecijske pravice, je samo kršitev <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0033" ID="QS0033"/>lahko<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> dovolj za ugotovitev obstoja dovolj resne kršitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Zato vsekakor menim, da Splošno stališče ni ustrezno izpolnilo svoje obveznosti obrazložitve glede tega, zakaj izkrivljanje vsebine mnenja Parlamenta z dne <DATE ISO="20070322">22. marca 2007</DATE> pomeni dovolj resno kršitev načela TUM.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>d)</NO.P><TXT>Tretji del prvega pritožbenega razloga: resnost kršitve načela TUM, ki je v tem, da se ni preučilo, ali so bile zadevne informacije posredovane drugim organom Unije</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Pri tretjem delu prvega pritožbenega razloga gre za ugotovitev Splošnega sodišča, da je varuhinja s tem, da ni preučila, ali so bile zadevne informacije posredovane drugim organom Unije, dovolj resno kršila načelo TUM, zaradi česar je nastala nepogodbena odgovornost Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je v točki 143 izpodbijane sodbe zlasti navedlo, da varuhinja <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0034" ID="QS0034"/>ni namreč dokazal[a], da je preučil[a] in imel[a] na razpolago upoštevne elemente glede tega ali, kdaj in kako je bil seznam primernih kandidatov med 17. majem 2005 in 14. majem 2007 posredovan ostalim institucijam, organom, agencijam in uradom Unije<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>. Nato je ugotovilo, da ta opustitev ravnanja pomeni dovolj resno kršitev.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Kot je pravilno navedla varuhinja, temelji ta ugotovitev na razlagi sodne prakse iz točke 86 izpodbijane sodbe. Ker menim, da je ta razlaga napačna, je zato napačna tudi točka 143 izpodbijane sodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Če bo Sodišče drugače kot jaz menilo, da točka 86 izpodbijane sodbe ni napačna, me vsekakor preseneča, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker ni ustrezno izpolnilo svoje obveznosti obrazložitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Splošno sodišče namreč ne podaja nobene prave razlage glede tega, zakaj naj bi to, da varuhinja ni preverila, ali so bile zadevne informacije posredovane drugim organom Unije, vodilo do dovolj resne kršitve načela TUM. Zgolj dejstvo, da Splošno sodišče navaja, da varuhinja ni dokazala, da je preučila in imela na voljo upoštevne elemente, ne pojasni resnosti napake, ampak se prej nanaša na to, da mora varuhinja nositi tveganje za neobstoj dokazov s tem v zvezi. Glede tega, ali je mogoče šteti, da je obrazložitev implicitna, se sklicujem na svoje navedbe v točki 55.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da je treba tretjemu delu prvega pritožbenega razloga ugoditi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>e)</NO.P><TXT>Četrti del prvega pritožbenega razloga: resnost kršitve načela TUM, ki je v tem, da se ni bilo preučilo, ali so bile zadevne informacije posredovane GD Parlamenta</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Potem ko je Splošno sodišče ugotovilo, da varuhinja <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0035" ID="QS0035"/>ni […] izkazal[a], da je preučil[a] in da je imel[a] na razpolago upoštevne elemente za presojo […] posredovanja [zadevnih informacij]<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>, je v točki 144 izpodbijane sodbe sklenilo, da je to, da varuhinja ni preučila, ali so bile zadevne informacije posredovane GD Parlamenta, dovolj resno za nastanek nepogodbene odgovornosti Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Kot je pravilno ugotovila varuhinja, se tudi ta ugotovitev podobno sklicuje na nepravilno razlago sodne prakse iz točke 86 izpodbijane sodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Vsekakor iz razlogov, podobnih tistim iz točk 60 in 61 zgoraj, menim, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker ni izpolnilo svoje obveznosti obrazložitve, zakaj je to, da varuhinja ni preučila, ali so bile zadevne informacije posredovane GD Parlamenta, pomenilo dovolj resno kršitev načela TUM.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Zato je četrti del prvega pritožbenega razloga utemeljen in s tem celotni pritožbeni razlog.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>C –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Drugi pritožbeni razlog: nastanek odgovornosti Unije zaradi kršitve načela TUM, ki naj bi jo varuhinja storila med preiskavo na lastno pobudo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Trditve strank</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Varuhinja najprej trdi, da je Splošno sodišče s tem, da je v zvezi s kršitvijo načela TUM upoštevalo trajanje veljavnosti seznama uspešnih kandidatov, razsodilo <HT TYPE="ITALIC">ultra petita</HT>, saj je šlo pri zahtevku C. Staelen za očitno napako pri presoji. Varuhinja dalje trdi, da ji je s členom 3(1) in (2) Sklepa 94/262 podeljena pristojnost za zbiranje dokazov na različne načine in za odločitev, ali bo sprejela nadaljnje preiskovalne ukrepe. Trdi, da lahko zakonito zaupa informacijam, ki ji jih posreduje institucija, če ni ničesar, kar bi vzbujalo dvom v zanesljivost teh dokazov. Navaja, da nima nobenega razloga, da se ne bi oprla na odgovor Parlamenta na vprašanje, ki ga je med preiskavo postavila na lastno pobudo in na katerega se C. Staelen, ko je bila o njem obveščena, ni odzvala. Varuhinja trdi, da ni mogla predvideti, da bo Parlament skoraj tri leta pozneje popravil te informacije, z izpodbijano sodbo pa nikakor ni podana razlaga, zakaj naj bi bila njena napaka dovolj resna. Nazadnje Splošnemu sodišču očita, da je napačno štelo, prvič, v točki 113 izpodbijane sodbe, da je sama predložila dokumente, ki odkrivajo netočnost mnenja Parlamenta z dne <DATE ISO="20101115">15. novembra 2010</DATE>, in drugič,<?PAGE NO="12"?> v točki 199 te sodbe, da je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0036" ID="QS0036"/>obdobje, ko je bilo ime vseh prvotnih uspešnih kandidatov vpisano na seznamu primernih kandidatov, trajalo vsaj dve leti, štiri mesece in dvajset dni<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>, ko pa je bil le en kandidat vključen na ta seznam le malo dlje od C. Staelen, kot je navedeno v točki 201 izpodbijane sodbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Točka 201 angleške različice izpodbijane sodbe je napačno prevedena v delu, v katerem je uporabljena množina (<QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0037" ID="QS0037"/>[…] shorter than that for the other successful <HT TYPE="ITALIC">candidates</HT> […]<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>), v francoski različici sodbe – v jeziku postopka – pa je navedeno (<QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0038" ID="QS0038"/>[…] une durée inférieure à celle d’<HT TYPE="ITALIC">un</HT> des autres lauréats du concours […]<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/> (v obeh primerih moj poudarek).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>C. Staelen trdi, da je domneva dobre vere uprave izpodbojna. Po njenem mnenju je postala verodostojnost informacij po odločitvi varuhinje, da je pritožba dopustna, dejansko vprašljiva. Meni, da bi morala dobra vera pritožnikov imeti prednost pred dobro vero uprave, saj varuhinja opravlja preiskave v njihovem interesu. C. Staelen sklepno navaja, da Splošno sodišče ni napačno ugotovilo, da varuhinja ni imela dovolj dokazov, na katere bi oprla svojo odločbo, in da je ta napaka dovolj resna za nastanek odgovornosti Unije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Presoja</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Trditev varuhinje, da je Splošno sodišče razsodilo <HT TYPE="ITALIC">ultra petita</HT>, je treba zavrniti. Kot je navedeno zgoraj v točkah 38 in 39, sta namreč načelo TUM in diskrecijska pravica varuhinje, da izbere, ali in kako bo vodila preiskavo, tesno povezana. Splošno sodišče ni na novo opredelilo predmeta tožbe, ampak je trditev C. Staelen o očitni napaki pri presoji izrazilo v obliki kršitve načela TUM, kar je bilo upravičeno storiti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <DATE ISO="20080701">1. julija 2008</DATE>, Chronopost/UFEX in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑341/06 P in C‑342/06 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:375">EU:C:2008:375</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0075">75</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Preostanek tega pritožbenega razloga je po mojem razumevanju razdeljen na dva dela: prvič, varuhinja trdi, da s tem, da po prejemu odgovora Parlamenta ni opravila nadaljnjih preiskav, ni kršila načela TUM. Drugič, trdi, da njeno ravnanje nikakor ni bilo dovolj resno, da bi bilo mogoče ugotoviti nepogodbeno odgovornost Unije. Ta razlog bom preučil v tem vrstnem redu.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>Prvi del drugega pritožbenega razloga: domnevna kršitev načela TUM s sklicevanjem na mnenje Parlamenta z dne <DATE ISO="20070322">22. marca 2007</DATE></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Deli, ki jih varuhinja izrecno graja, namreč točke 199, 205 in 223 izpodbijane sodbe, se vsi nanašajo na trditev, ponovljeno v točki 197 te sodbe, da varuhinja napačno ni upoštevala, da je bila C. Staelen v primerjavi z drugimi uspešnimi kandidati žrtev diskriminacije glede trajanja svojega vpisa na seznam primernih kandidatov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Najprej ne morem izključiti možnosti, da ima varuhinja prav, ko graja ugotovitev dejanskega stanja iz točke 67 zgoraj. Vendar čeprav varuhinja ne trdi, da je Splošno sodišče izkrivilo dejansko stanje zadeve na prvi stopnji, je ta kritika brezpredmetna, ker te morebitne napake niso pomembne. Prvič, v zvezi z nepravilno uporabo izraza <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0039" ID="QS0039"/>vsaj<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> je Splošno sodišče v točki 203 izpodbijane sodbe preprosto – in upravičeno –navedlo, da je pojasnilo Parlamenta nepravilno. Drugič, čeprav je iz spisa razvidno, da je bil ključni dokument Parlamenta, v katerem je navedeno, da je bilo njegovo mnenje z dne <DATE ISO="20101115">15. novembra 2010</DATE> netočno, izdan na pobudo C. Staelen in ne varuhinje,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Iz spisa, vloženega na prvi stopnji, je razvidno, da je po zahtevi C. Staelen z dne <DATE ISO="20140212">12. februarja 2014</DATE> Splošno sodišče s sklepom sodnega tajnika z dne <DATE ISO="20140320">20. marca 2014</DATE> od Parlamenta zahtevalo, da predloži pisna stališča v vzporedni zadevi za plačilo odškodnine med to institucijo in C. Staelen, omenjeni v točki 52 izpodbijane sodbe (zadeva, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150429">29. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>CC/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑457/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:240">EU:T:2015:240</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>)), kar je storil <DATE ISO="20140327">27. marca 2014</DATE>. Iz duplike Parlamenta v tej zadevi (ki jo je varuhinja priložila pritožbi v tej zadevi) je razvidno, da je Parlament trdil, da je med tem pritožbenim postopkom prejel nove informacije o trajanju vpisa prvotno uspešnih kandidatov na seznamu uspešnih kandidatov na javnem natečaju EUR/A/151/98 (glej točke od 70 do 78 te sodbe).</P></NOTE> se točka 113 izpodbijane sodbe ne sklicuje na ta konkretni dokument. Zato dejstvo, da je bil dokument vložen na zahtevo C. Staelen, ni odločilno.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Menim, da Splošno sodišče torei ne more upravičeno šteti, kot je to storilo v točki 205 izpodbijane sodbe, da je varuhinja kršila načelo TUM, ker je ob koncu preiskave na lastno pobudo sklenila, da Parlament s tem, da, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0040" ID="QS0040"/>[ni] pridobil[a] [dokazov] o tem, kdaj se je [vsak od uspešnih kandidatov] zaposlil, in ker so se ta pojasnila izkazala za neutemeljena<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>, ni storil nepravilnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Kar zadeva natančneje dejstvo, da so se pojasnila pozneje izkazala za neutemeljena, resno dvomim, da lahko ocena tega, ali je organ spoštoval načelo TUM, temelji le in predvsem na dogodkih, do katerih je prišlo po izpodbijanem ravnanju. Napake ni mogoče ugotoviti le na podlagi preteklih spoznanj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>V zvezi s točko 204 izpodbijane sodbe je Splošno sodišče s splošno navedbo razsodilo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0041" ID="QS0041"/>dejstvo, da se v preiskavi razlaga, ki jo je podala institucija evropskemu varuhu človekovih pravic[,] lahko zdi prepričljiva, evropskega varuha človekovih pravic ne odvezuje njegove odgovornosti, da se prepriča, da so dejstva, na katerih ta razlaga temelji, izkazana, če je ta razlaga edina podlaga za ugotovitev neobstoja nepravilnosti te institucije<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>. Vendar ta navedba enostavno ne zadostuje za dokaz, da varuhinja ni ravnala v skladu z načelom TUM.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Kot je bilo pojasnjeno zgoraj v točki 32, je spoštovanje načela TUM namreč odvisno od upoštevnega dejanskega stanja ter od veljavnih pravil zadevnega postopka in dejavnosti uprave. Zato preveč kategorično stališče, navedeno v točki 204 izpodbijane sodbe, ni relevantno. Najmanj, kar je, pusti napačno predstavo, da bi varuhinja – če bi zgolj utemeljila svoje stališče na dveh navedbah – spoštovala to načelo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Upoštevanje dejanskega stanja in veljavnih pravil potrjuje stališče, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Kar zadeva upoštevno dejansko stanje, prvič, kot je trdila varuhinja in čemur C. Staelen ni oporekala, C. Staelen – ki je, kot je navedeno v točki 26 izpodbijane sodbe, že pred tem izrecno zahtevala, naj se varuhinja nanjo pisno več ne obrača – v zvezi z mnenjem Parlamenta z dne <DATE ISO="20101115">15. novembra 2010</DATE> ni podala opomb, teh prav tako niso podale osebe, ki so delovale v njenem imenu, potem ko je zahtevala, da se neposredna komunikacija prekine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Glej tudi točko 61 odločbe varuhinje z dne <DATE ISO="20110331">31. marca 2011</DATE> o koncu preiskave na lastno pobudo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Drugič, iz točke 42 izpodbijane sodbe je razvidno, da zaradi nasprotovanja C. Staelen preiskavi na lastno pobudo in neobstoja pomembnega javnega interesa, ni bilo podlage za nadaljnje preiskave. Zato je varuhinja končala preiskavo, ki je bila, in na to še posebej opozarjam, uvedena zaradi poprave tega, kar je C. Staelen štela za nepravilno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Tretjič, iz dejstev, ki jih je navedlo Splošno sodišče, ni mogoče sklepati, da varuhinja ne bi mogla zaupati mnenju Parlamenta z dne <DATE ISO="20101115">15. novembra 2010</DATE>, bodisi zaradi njegovega prejšnjega ravnanja bodisi zaradi česar drugega.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>V zvezi z uporabljenimi pravili sem že zgoraj v točki 41 podal pojasnila o široki diskrecijski pravici, ki jo uživa varuhinja. Poleg tega na podlagi člena 9(1) Sklepa 94/262 Varuhinja opravlja svoje naloge v splošnem interesu Unije in njenih državljanov – in ne zgolj, kot bi rada prikazala C. Staelen, zaradi uresničevanja individualnih interesov. Ker je presoja tega splošnega interesa – pa naj se opravi na podlagi pritožbe ali na lastno pobudo – odvisna od okoliščin vsake zadeve, število upoštevnih meril, na katera se lahko varuhinja sklicuje pri izvrševanju svoje diskrecijske pravice, ne bi smelo biti omejeno; niti se od nje ne bi smelo zahtevati, naj uporabi izključno nekatera merila.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Glede uporabe načela TUM v zvezi s tem, kako Komisija presoja interes Unije, izražen s pritožbo, v kateri se zatrjuje kršitev pravil o konkurenci, glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010517">17. maja 2001</DATE>, <NAME.CASE>IECC/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑450/98 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:276">EU:C:2001:276</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> To morda še<?PAGE NO="14"?> posebej velja za preiskave, ki jih varuhinja začne na lastno pobudo. Vendar Splošno sodišče enostavno ni upoštevalo odgovora Parlamenta z dne <DATE ISO="20101115">15. novembra 2010</DATE> in dejstva, da ga je varuhinja štela za prepričljivega. Ta pristop, s katerim je Splošno sodišče presojo varuhinje nadomestilo s svojo lastno, ni v skladu s posebno funkcijo slednje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Poleg tega je v nasprotju s temeljnimi načeli prava Unije, ki veljajo za način vodenja preiskave varuhinje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Opozoril bi, prvič, da morajo organi Unije lojalno sodelovati<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Svet/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑73/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:663">EU:C:2015:663</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0084">84</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> in da imata sodišči Unije pristojnost za nadzor, ali je bila ta dolžnost pravilno izpolnjena. V družbah vladavine prava se s tem posledično zahteva dolžnost verodostojnosti. Tako za navedbe teh organov velja predpostavka resničnosti, ki pa jo je mogoče izpodbiti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050426">26. aprila 2005</DATE>, <NAME.CASE>Sison/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑110/03, T‑150/03 in T‑405/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2005:143">EU:T:2005:143</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) (po pritožbi potrjena s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070201">1. februarja 2007</DATE>, <NAME.CASE>Sison/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑266/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:75">EU:C:2007:75</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>)).</P></NOTE> Če navedba organa Unije vsebuje popoln odgovor na vprašanja varuhinje, ta brez tehtnih razlogov ni upravičena dvomiti v verodostojnost ali razloge, ki so podlaga za te navedbe. Če pa ni podan popoln odgovor, sme in po vsej verjetnosti mora nadaljevati preiskavo. Sklep 94/262 ne potrjuje trditve C. Staelen, da je predpostavka ovržena, če varuhinja razglasi pritožbo za dopustno: dejstvo, da je pritožba dopustna, ne kaže na njeno utemeljenost, saj so pravila o dopustnosti v tej odločbi popolnoma formalnega značaja (glej med drugim člen 2, od (2) do (4), (7) in (8) Sklepa 94/262. Z drugačnim sklepanjem bi se členu 3(6) Sklepa 94/262, ki se sklicuje le na možnost nepravilnosti, odvzelo pomen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Drugič, v pravu Unije prevladuje načelo proste presoje dokazov in edino upoštevno merilo za presojo predloženih dokazov je njihova verodostojnost.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070125">25. januarja 2007</DATE>, <NAME.CASE>Dalmine/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑407/04 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:53">EU:C:2007:53</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V skladu s tem je lahko, kadar so dokazi dovolj kredibilni in zanesljivi, vodenje nadaljnje preiskave odveč.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Strnjeno, misel, da je varuhinja kršila načelo TUM ni podprta ne z upoštevnim dejanskim stanjem ne z veljavnimi pravili.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Splošno sodišče zgolj na podlagi dejanske netočnosti mnenja Parlamenta z dne <DATE ISO="20101115">15. novembra 2010</DATE> ni moglo skleniti, da je varuhinja kršila načelo TUM.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Zavedati se je treba, da je Splošno sodišče v bistvu ugotovilo kršitev načela TUM na podlagi primerjave dejanskega trajanja uvrstitve C. Staelen na seznam uspešnih kandidatov z odgovorom, ki ga je <DATE ISO="20101115">15. novembra 2010</DATE> posredoval Parlament. Na podlagi informacij, ki so se razkrile med postopkom na prvi stopnji, je štelo, da je bilo ime C. Staelen uvrščeno na ta seznam en mesec in osem dni manj od edinega drugega preostalega uspešnega kandidata in da je bil odgovor Parlamenta z dne <DATE ISO="20101115">15. novembra 2010</DATE> nepravilen. Na začetku me moti to, da je Splošno sodišče očitno skušalo povezati vprašanje, ali varuhinja ni ravnala skrbno, z ločenim vprašanjem, ali je dejansko prišlo do diskriminacije. Vsekakor – tudi če predpostavimo, da bi Parlament izdal mnenje, ki bi potrjevalo te ugotovitve – je razumljivo, da zgolj dejstvo, da je bilo ime enega drugega kandidata na ta seznam uvrščeno le malo več kot mesec dlje od imena C. Staelen, ne bi omogočalo sklepa, da ni bila vključena na ta seznam za obdobje, ki je v bistvenem primerljivo z obdobjem drugih, sploh pa bi bilo od varuhinje neodgovorno, če bi sprejela tak sklep. Najmanj, kar lahko rečemo, je, da podatki niso odločilni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Čeprav se je to, da mnenje Parlamenta z dne <DATE ISO="20101115">15. novembra 2010</DATE> ni pravilno, izkazalo precej pozneje, to ne pomeni, da varuhinja ni ravnala skrbno. Bolj se zdi, da C. Staelen svoje trditve, da je bila žrtev diskriminacije, ki bi jo varuhinja, če bi ravnala skrbno, še naprej morala preiskovati, ni utemeljila s potrebnim standardom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Zato menim, da je prvi del drugega pritožbenega razloga utemeljen.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="15"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>Drugi del drugega pritožbenega razloga: nastanek nepogodbene odgovornosti Unije</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Če bo Sodišče razsodilo, da je varuhinja kršila načelo TUM, menim, da temelji ugotovitev Splošnega sodišča o dovolj resni kršitvi tega načela v točki 205 izpodbijane sodbe na splošnem pristopu iz točke 86 te sodbe, ki je po mojem mnenju napačen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Dodati moram – v podporo temu, kar sem navedel zgoraj v točki 46 – da v okoliščinah preiskave, ki jo je varuhinja uvedla na lastno pobudo, cilj spoštovanja načela TUM praviloma ne bo varstvo pravic konkretnega državljana, ampak celovita preiskavo tega, ali je prišlo do nepravilnosti. Vendar je treba priznati, da varuhinja, kot je pojasnila na obravnavi, ne prereka – vsaj ne formalno – ugotovitve iz točke 88 izpodbijane sodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Vsekakor je Splošno sodišče iz razlogov, podobnih tistim iz točk 60 in 61 zgoraj, napačno uporabilo pravo, s ker – poleg tega, da se je sklicevalo na splošno obrazložitev v točkah od 84 do 86 izpodbijane sodbe – ni pojasnilo, zakaj to, da varuhinja po prejemu mnenja Parlamenta ni nadaljevala preiskave, pomeni dovolj resno kršitev načela TUM.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da je treba drugemu delu drugega pritožbenega razloga in s tem drugemu pritožbenemu razlogu v celoti ugoditi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>D –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Tretji pritožbeni razlog: nastanek odgovornosti Unije, ker je varuhinja kršila dolžnost ravnanja v razumnem roku</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Trditve strank</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Varuhinja se strinja s Splošnim sodiščem, da je bil njen odgovor z dne <DATE ISO="20080701">1. julija 2008</DATE> na dopisa C. Staelen z dne <DATE ISO="20071019">19. oktobra 2007</DATE> in <DATE ISO="20080124">24. januarja 2008</DATE> nerazumno pozen, navaja pa, da Splošno sodišče ni pojasnilo, kako to pomeni dovolj resno kršitev dolžnosti ravnanja v razumnem roku, ki lahko privede do nepogodbene odgovornosti Unije. Varuhinja meni, da se s pristopom Splošnega sodišča v točki 269 izpodbijane sodbe napačno izenačuje kršitev te dolžnosti s plačilom odškodnine. Vsekakor trdi, da Splošno sodišče ni upoštevalo vseh upoštevnih okoliščin, vključno z dejstvom, da se je varuhinja za pozen odgovor opravičila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Čeprav je ta del vključen v del njenega odgovora, ki se nanaša na drugi del prvega pritožbenega razloga, C. Staelen trdi, da je Splošno sodišče v točki 290 izpodbijane sodbe primerno pojasnilo, zakaj pozen odgovor pomeni dovolj resno kršitev prava Unije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Presoja</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Kadar ni posebnih določb o veljavnih rokih, zahteva po pravni varnosti pomeni, da morajo organi Unije svoja pooblastila izvršiti v razumnem roku. Razumnost roka je treba presojati ob upoštevanju vseh posebnih okoliščin posamezne zadeve, zlasti glede na pomen spora za zadevno osebo, zapletenost zadeve, različne stopnje postopka, ki jih je izvedla institucija Unije, in ravnanje strank med postopkom. Razumnosti roka nikakor ni mogoče presojati s sklicevanjem na neko natančno abstraktno določeno zgornjo mejo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160614">14. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Marchiani/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑566/14 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:437">EU:C:2016:437</NO.ECLI>, točke <REF.NP.ECR REF="NP0095">95</REF.NP.ECR>, <REF.NP.ECR REF="NP0096">96</REF.NP.ECR>, <REF.NP.ECR REF="NP0099">99</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0100">100</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Ni sporno, da je varuhinja s tem, da je <DATE ISO="20080701">1. julija 2008</DATE> odgovorila na dopisa C. Staelen z dne <DATE ISO="20071019">19. oktobra 2007</DATE> in <DATE ISO="20080124">24. januarja 2008</DATE>, kršila dolžnost ravnanja v razumnem roku. Odgovor je bil dan več kot osem oziroma pet mesecev po dopisih C. Staelen. S tem pritožbenim razlogom varuhinja oporeka opredelitvi iz točke 269 izpodbijane sodbe, da je ta kršitev dovolj resna kršitev pravnega pravila. V tej točki je Splošno sodišče navedlo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0042" ID="QS0042"/>ker ima tožeča stranka pravico, da se njene vloge obravnavajo v razumnem roku, je nespoštovanje tega roka dovolj resna kršitev pravnega pravila, katerega cilj je priznavanje pravic posameznikom, ki lahko utemelji odgovornost Unije<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>S tem je Splošno sodišče združilo merilo dovolj resne kršitve pravnega pravila – ki je odvisno od presoje, ki temelji na merilih iz sodbe Brasserie du pêcheur –<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960305">5. marca 1996</DATE>, <NAME.CASE>Brasserie du pêcheur in Factortame</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑46/93 in C‑48/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:79">EU:C:1996:79</NO.ECLI>, točke od <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR> do <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> z zahtevo, da organi Unije izvršujejo svoja pooblastila v razumnem roku, ki temelji na drugih merilih, namreč tistih, ki so navedena zgoraj v točki 96. Vendar mora biti v skladu s sodno prakso za nastanek odgovornosti Unije nerazumna zamuda pogojena z očitno malomarnostjo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Sodba z dne <DATE ISO="19950315">15. marca 1995</DATE>, COBRECAF in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑514/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:1995:49">EU:T:1995:49</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0070">70</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> (ki se nanaša na rok 15 mesecev)).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Zato varuhinja pravilno trdi, da je Splošno sodišče izenačilo vsakršno kršitev dolžnosti ravnanja v razumnem roku z dovolj resno kršitvijo pravnega pravila. Dejansko to odraža splošno navedbo iz točke 86 izpodbijane sodbe. Iz razlogov, navedenih zgoraj v točkah od 35 do 43, je to stališče pravno napačno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Dalje, iz razlogov, navedenih v točki 54, je treba trditev C. Staelen, da je Splošno sodišče pojasnilo, zakaj je zamuda dovolj resna, zavrniti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Nazadnje, iz tega izhaja, da Splošno sodišče po mojem mnenju ni obrazložilo, zakaj nerazumno pozen odgovor pomeni dovolj resno kršitev prava Unije. Vsekakor pa se smiselno sklicujem na ugotovitve iz točk 60 in 61 zgoraj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>V skladu s tem predlagam, naj se tretjemu pritožbenemu razlogu ugodi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>E –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Četrti pritožbeni razlog: možnost povračila nepremoženjske škode, ki jo je utrpela C. Staelen</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Trditve strank</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Čeprav varuhinja meni, da je Splošno sodišče v točki 290 izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da je njeno ravnanje povzročilo izgubo zaupanja v ta organ, in obžaluje dejstvo, da je bila C. Staelen zaradi tega ravnanja razočarana, pa vendarle dvomi, kako je mogoče te elemente izenačiti z nepremoženjsko škodo. Trdi, da je Splošno sodišče ravnalo napačno, ker v zvezi s tem ni podalo nobenega pojasnila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>C. Staelen navaja, da Splošno sodišče ni napačno uporabilo prava v zvezi z nepremoženjsko škodo, ampak da je prej podcenilo izgubo, ki ji je nastala.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Presoja</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Opozarjam, da je Splošno sodišče, ko ugotovi obstoj škode, edino pristojno, da v okviru zahtevka oceni način in obseg nadomestila škode. Da pa bi lahko Sodišče opravilo nadzor nad sodbo Splošnega sodišča, morda biti ta dovolj obrazložena in v zvezi z oceno škode navajati merila, ki so bila upoštevana za namen določitve prisojenega zneska.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990909">9. septembra 1999</DATE>, <NAME.CASE>Lucaccioni/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑257/98 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:402">EU:C:1999:402</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Nasprotno je pravna opredelitev Splošnega sodišča o obstoju škode prav tako zadeva, o kateri Sodišče odloča ob presoji pritožbe.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je v točki 290 izpodbijane sodbe navedlo, da je varuhinja storila več napak, katerih posledica je bil za C. Staelen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0043" ID="QS0043"/>občutek izgube […] energije in [ki] so povzročil[e] izgubo zaupanja v ta organ<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Čeprav je v pritožbi glede tega ta točka izpodbijane sodbe navedena zgolj v zvezi z izgubo zaupanja C. Staelen, s tem da v nadaljevanju oporeka temu, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0044" ID="QS0044"/>je mogoče elemente, ki jih je izpostavilo Splošno sodišče, povezati z nepremoženjsko škodo<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>, implicitno vsebuje tudi občutek izgubljenega časa in energije.</P></NOTE> Čeprav je v točki 291 te sodbe štelo, da je mogoče njeno škodo omiliti z nekaterimi ukrepi varuhinje, je v točki 292 nadaljevalo, da ti ukrepi niso odpravili te škode v celoti, ki jo je v točki 294 <HT TYPE="ITALIC">ex aequo et bono</HT> ocenilo na znesek 7000 EUR.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso se v zvezi z drugim pogojem za nastanek nepogodbene odgovornosti Unije za škodo zahteva, da je škoda, za katero se zahteva odškodnina, dejanska in gotova.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Glej sodbi z dne <DATE ISO="20061109">9. novembra 2006</DATE>, Agraz in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑243/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:708">EU:C:2006:708</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080221">21. februarja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Girardot</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑348/06 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:107">EU:C:2008:107</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Prag, ki mora biti dosežen za upravičenost do nepremoženjske škode, se zdi – povsem razumno – visok, in Sodišče ga, ko je bilo k temu pozvano, ni znižalo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Za primerjavo primerjaj sodbo z dne <DATE ISO="19980514">14. maja 1998</DATE>, Svet/De Nil in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Impens</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑259/96 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:224">EU:C:1998:224</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), s sodbo z dne <DATE ISO="19960626">26. junija 1996</DATE>, De Nil in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Impens/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑91/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:1996:92">EU:T:1996:92</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter tudi sodbo z dne <DATE ISO="20130418">18. aprila 2013</DATE>, Komisija/Systran in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Systran Luxembourg</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑103/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:245">EU:C:2013:245</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0084">84</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), s sodbo z dne <DATE ISO="20101216">16. decembra 2010</DATE>, Systran in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Systran Luxembourg/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑19/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2010:526">EU:T:2010:526</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0324">324</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0325">325</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Konkretno je v okviru odškodninske tožbe, vložene hkrati z ničnostno tožbo, razglasitev ničnosti izpodbijanega akta običajno primerno povračilo za nastalo nepremoženjsko škodo, posledica tega pa je, da odškodninski zahtevek morda ne služi nobenemu namenu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900207">7. februarja 1990</DATE>, <NAME.CASE>Culin/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑343/87</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:49">EU:C:1990:49</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080228">28. februarja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Neirinck/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑17/07 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:134">EU:C:2008:134</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 96 do 98), in v zvezi s tem z dne <DATE ISO="20130528">28. maja 2013</DATE>, Abdulrahim/Svet in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑239/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:331">EU:C:2013:331</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Nekateri trdijo, da je ta vrsta sodne prakse omejena predvsem na zadeve v zvezi z javnimi uslužbenci; glej sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Mengozzija v zadevi Safa Nicu Sepahan/Svet (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑45/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:658">EU:C:2016:658</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Poleg tega ni mogoče povrniti zahtevkov za nepremoženjsko škodo, ki niso jasni. Sodišče tako na primer ni dosodilo nepremoženjske škode, ki se je nanašala na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0045" ID="QS0045"/>stanje dolge negotovosti<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> v zvezi s poklicnim razvojem.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Sodba z dne <DATE ISO="19980514">14. maja 1998</DATE>, Svet/De Nil in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Impens</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑259/96 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:224">EU:C:1998:224</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in točka 2 izreka).</P></NOTE> Tako menim, da bolj kot je zahtevek za nepremoženjsko škodo neobičajen, bolj ga mora predlagatelj objektivno utemeljiti. Posredno bi za to, da Sodišče ustrezno opravi svoj nadzor, to moralo vsebovati natančnejšo obrazložitev Splošnega sodišča, če to meni, da je tak zahtevek utemeljen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>Če pa je nastala škoda še posebej huda in če priznanje nezakonitosti ne zadostuje, je izjemoma primerno, da se dosodi odškodnina za nepremoženjsko škodo. V zadevi Culin je bila na primer zavrnjena prijava tožeče stranke za napredovanje v okviru Komisije. V odgovoru Komisije na njeno pritožbo je bila neugodna ocena njenih vodstvenih sposobnosti, ki se je izkazala za nepravilno. Sodišče je štelo, da je taka ocena žaljiva. Poleg tega je ocena na široko zakrožila v okviru Komisije, s čimer je tožeči stranki nastala nesporna nepremoženjska škoda, neodvisno od odločbe, s katero je bila zavrnjena njena prijava. Škoda ni bila v celoti odpravljena ne z objavo popravka v dodatku ne z razveljavitvijo zavrnitve. Sodišče je zato Komisiji naložilo plačilo simboličnega zneska en francoski frank za nepremoženjsko škodo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900207">7. februarja 1990</DATE>, <NAME.CASE>Culin/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑343/87</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:49">EU:C:1990:49</NO.ECLI>, točke od <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR> do <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>V zadevi M je Splošno sodišče podobno štelo, da je omemba uradnika Komisije v uradni objavljeni različici odločbe evropskega varuha omajala njegov ugled, za kar je ta uradnik prejel 10.000 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080924">24. septembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>M/Evropski varuh človekovih pravic</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑412/05</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2008:397">EU:T:2008:397</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Generalni pravobranilec L. A. Geelhoed je v sklepnih predlogih v zadevi Evropski varuh človekovih pravic/Lamberts (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑234/02 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:394">EU:C:2003:394</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0143">143</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) štel, da obstaja vzročna zveza med domnevnimi kršitvami upravne dolžnosti evropskega varuha človekovih pravic pri obravnavanju zadeve F. Lambertsa in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0046" ID="QS0046"/>škodljivimi in destruktivnimi učinki<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> za slednjega, a se je v točki 141 teh sklepnih predlogov odrekel obravnavanju vprašanja v zvezi z odškodnino, česar pa (zdajšnje) Splošno sodišče v svoji sodbi ni storilo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>Vendar je položaj v obravnavani zadevi precej drugačen.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>Drugače kot v zgoraj navedenih primerih Splošno sodišče ni pojasnilo, kako je domnevna izguba zaupanja C. Staelen v urad varuhinje na pritožnico osebno in globoko vplivala. Dejansko bi tu šlo prej za tak vpliv na varuhinjo: ni bil ugled C. Staelen tisti, ki naj bi bil z dejanji, ki jih je Splošno sodišče štelo za nezakonita, omajan.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Poleg tega me na splošno ne prepriča pristop dosojanja odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi izgube zaupanja v javne organe. Ker lahko javni organi vsakodnevno delajo napake – in ker to tudi dejansko počno – ne bom teoretiziral o tem, ali je tako zaupanje mogoče pridobiti in izgubiti, ter bom ugotovil zgolj, da bi tak pristop le po nepotrebnem pripomogel k spodbujanju pravdanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>V zvezi s priznanjem škode, ki je C. Staelen nastala v obliki njenega občutka izgubljenega časa in energije, je dovolj navesti, da Splošno sodišče povsem očitno ni pojasnilo, kako je prišlo do sklepa, da je zaradi takega občutka C. Staelen upravičena do odškodnine. Čeprav je škodo, ki izvira iz nekaterih vrst nepremoženjske škode, številčno težko opredeliti, odškodnine za tako škodo ni mogoče dosoditi zgolj na podlagi subjektivne izjave stranke, ki zahteva to odškodnino, ampak mora biti navzven in objektivno preverljiva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>Z obrazložitvijo iz točk 291 in 292 izpodbijane sodbe je pojasnjeno, zakaj z nekaterimi ukrepi varuhinje ni bila v celoti povrnjena domnevna nepremoženjska škoda, ki jo zatrjuje C. Staelen, ne pa, zakaj bi bilo treba to škodo sploh povrniti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116.</NO.P><TXT>Zato je Splošno sodišče s tem, da je štelo, da lahko izguba zaupanja ter občutek izgube časa in energije, ki ju je občutila C. Staelen, vodi do možnosti povračila škode, v materialnem in procesnemu smislu napačno uporabilo pravo, saj za to ni podalo obrazložitve. Zato je treba četrtemu pritožbenemu razlogu ugoditi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>F –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Peti pritožbeni razlog: vzročna zveza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Trditve strank</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117.</NO.P><TXT>Varuhinja se sklicuje na točko 293 izpodbijane sodbe in trdi, da se je ena od nepravilnosti, ki jih je ugotovilo Splošno sodišče, nanašala na njeno preiskavo na lastno pobudo. Ob sklicevanju na točko 292 izpodbijane sodbe navaja, da vzročna zveza ne more biti podana. Zato naj bi Splošno sodišče napačno uporabilo pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118.</NO.P><TXT>C. Staelen se o tem pritožbenem razlogu ni izrekla.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Presoja</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119.</NO.P><TXT>Glede nepogodbene odgovornosti Unije je vprašanje obstoja vzročne zveze med napačnim ravnanjem in škodo, ki je pogoj za uveljavljanje te odgovornosti, pravno vprašanje, ki je zato predmet nadzora Sodišča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090716">16. julija 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Schneider Electric</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑440/07 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:459">EU:C:2009:459</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0192">192</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vzročna zveza, ki se na podlagi člena 340 PDEU, drugi odstavek, zahteva za nastanek nepogodbene odgovornosti Unije, je podana, če je škoda neposredna posledica zadevnega napačnega ravnanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090430">30. aprila 2009</DATE>, <NAME.CASE>CAS Succhi di Frutta/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑497/06 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:273">EU:C:2009:273</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120.</NO.P><TXT>Iz pritožbe je razvidno, da varuhinja v okviru petega pritožbenega razloga izpodbija točko 293 izpodbijane sodbe v povezavi z njeno točko 292.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="19"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121.</NO.P><TXT>V točki 293 izpodbijane sodbe je Splošno sodišče razsodilo, da so <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0047" ID="QS0047"/>nezakonita ravnanja evropskega varuha človekovih pravic […] odločilni vzrok za izgubo zaupanja [C. Staelen] v institucijo evropskega varuha človekovih pravic in za prepričanje, da je bila pritožba izguba časa in energije. Torej obstaja vzročna zveza med navedenimi nezakonitimi ravnanji in zatrjevano nepremoženjsko škodo v smislu sodne prakse<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122.</NO.P><TXT>Varuhinja trdi, da napaka, storjena pri njeni preiskavi na lastno pobudo, namreč to, da po prejemu mnenja Parlamenta z dne <DATE ISO="20101115">15. novembra 2010</DATE> ni opravila nadaljnje preiskave, ne more biti vzrok za izgubo zaupanja C. Staelen v urad varuhinje, saj je ta – v skladu s točko 292 izpodbijane sodbe – <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0048" ID="QS0048"/>[svoje] nasprotovanje preiskavi na lastno pobudo evropskega varuha človekovih pravic […] utemeljevala s to izgubo zaupanja<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123.</NO.P><TXT>Vendar se z njeno pritožbo, kot je varuhinja navsezadnje priznala na obravnavni, v bistvu ne izpodbija ugotovitev iz točke 293 izpodbijane sodbe, da med storjenimi napakami in dojemanjem C. Staelen, da je bila pritožba izguba časa in energije, obstaja vzročna zveza. V skladu z zadnjo povedjo točke 290 izpodbijane sodbe – ki se prav tako ne izpodbija – je bilo to dojemanje delno posledica napake, ki je bila v tem, da varuhinja na podlagi mnenja Parlamenta z dne <DATE ISO="20101115">15. novembra 2010</DATE> ni opravila nadaljnjih preiskav.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0124"><NO.P>124.</NO.P><TXT>Iz tega je razvidno, da tudi če ima varuhinja glede te svoje konkretne napake prav, izreka sodbe ne bi bilo treba spremeniti. Peti pritožbeni razlog je zato brezpredmeten.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0125"><NO.P>125.</NO.P><TXT>Če bo Sodišče štelo, da je ta pritožbeni razlog upošteven, pa menim, da je utemeljen. Iz točke 292 izpodbijane sodbe je razvidno, da je do izgube zaupanja C. Staelen v urad varuhinje prišlo pred napako, povezano z varuhinjinim končanjem preiskave na lastno pobudo. Zato vzročna zveza v zvezi s to napako ni dokazana ali pa bi dana obrazložitev bila vsaj kontradiktorna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0126"><NO.P>126.</NO.P><TXT>Vendar v prvi vrsti menim, da bi moralo Sodišče peti pritožbeni razlog zavrniti kot brezpredmeten.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>G –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Posledice presoje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0127"><NO.P>127.</NO.P><TXT>Sodišče je glavno tožbo C. Staelen in nasprotno tožbo zavrnilo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>Sklepa z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160629">29. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Evropski varuh človekovih pravic/Staelen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑337/15 P</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:670">EU:C:2016:670</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <DATE ISO="20160720">20. julija 2016</DATE>, Staelen/Evropski varuh človekovih pravic (C‑338/15 P, <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>neobjavljen</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:599">EU:C:2016:599</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Izpodbijana sodba je torej dokončna glede vprašanje <HT TYPE="ITALIC">zvišanja</HT> nepogodbene odgovornosti Unije, ki je nastala zaradi varuhinje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0128"><NO.P>128.</NO.P><TXT>Poleg tega iz zgoraj navedenega izhaja, da menim, da so prvi, drugi, tretji in četrti pritožbeni razlog varuhinje utemeljeni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0129"><NO.P>129.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj v skladu s členom 61 Statuta razveljavi točke 1, 3 in 4 izreka izpodbijane sodbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>Kot primer glej izrek sodbe z dne <DATE ISO="19980514">14. maja 1998</DATE>, Svet/De Nil in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Impens</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑259/96 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:224">EU:C:1998:224</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v nasprotju z izrekom sodbe z dne <DATE ISO="19960626">26. junija 1996</DATE>, De Nil in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Impens/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑91/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:1996:92">EU:T:1996:92</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišču prav tako predlagam, naj na podlagi iste določbe dokončno razsodi v tej zadevi, saj to glede na stanje postopka v zvezi z zahtevkom C. Staelen za povračilo nepremoženjske škode lahko stori.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0130"><NO.P>130.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso je nepogodbena odgovornost Unije v smislu člena 340, drugi odstavek, PDEU odvisna od izpolnitve več pogojev, in sicer mora biti ravnanje, ki se očita instituciji ali organu Unije, nezakonito, škoda mora biti dejanska, med ravnanjem institucije in zatrjevano škodo pa mora obstajati vzročna zveza.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141014">14. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Giordano/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑611/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2282">EU:C:2014:2282</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="20"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0131"><NO.P>131.</NO.P><TXT>Ker so ti pogoji kumulativni, ni treba presojati drugih pogojev, če eden od njih izpolnjen.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090430">30. aprila 2009</DATE>, <NAME.CASE>CAS Succhi di Frutta/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑497/06 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:273">EU:C:2009:273</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0132"><NO.P>132.</NO.P><TXT>Jasno mi je, da varuhinja ob vseh petih priložnostih, ki jih je izpostavilo Splošno sodišče, ni dovolj resno kršila prava Unije. Poleg tega glede na okoliščine, ki so podlaga za zahtevek za nepremoženjsko škodo za domnevno škodo, ki naj bi jo povzročila varuhinja med zadevnimi preiskavami, ni očitno, da so bile z načelom TUM C. Staelen podeljene pravice. Sodišču vsekakor predlagam, naj tega zadnjega vprašanja s prve stopnje ne obravnava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0133"><NO.P>133.</NO.P><TXT>Dejansko se zdi primerneje presojati naravo nepremoženjske škode, ki jo je domnevno utrpela C. Staelen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0134"><NO.P>134.</NO.P><TXT>Trditve C. Staelen na prvi stopnji glede nepremoženjske škode so primerno prikazane v točki 272 izpodbijane sodbe. V točkah 288 in 289 te sodbe je Splošno sodišče pravilno zavrnilo nekatere njene trditve v delu, v katerem je zahtevala odškodnino od varuhinje za domnevne kršitve Parlamenta in za svojo domnevno škodo, ki naj bi bila v tem, da je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0049" ID="QS0049"/>izgubila svoj denar<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0135"><NO.P>135.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju tega iz razlogov, navedenih zgoraj v točkah od 112 do 114, menim, da preostanek trditev C. Staelen v zvezi z njeno izgubo zaupanja v urad varuhinje in njenim občutkom izgube časa in energije ni prepričljiv. Ker je dokazno breme za to na C. Staelen,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0076"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141014">14. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Giordano/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑611/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2282">EU:C:2014:2282</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> ugotavljam, da se njen tožbeni predlog za odškodnino za nepremoženjsko škodo ne nanaša na škodo, ki je v smislu člena 340 PDEU dejanska in gotova.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0136"><NO.P>136.</NO.P><TXT>Ker eden od kumulativnih pogojev za odgovornost Unije nepremoženjsko škodo ni izpolnjen, Sodišču predlagam, naj preostanek odškodninske tožbe C. Staelen v zvezi z odškodnino za nepogodbeno škodo in posledično tožbo v celoti zavrne.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>H –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Stroški</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0137"><NO.P>137.</NO.P><TXT>Člen 184(2) Poslovnika Sodišča določa, da Sodišče, če je pritožba utemeljena in če samo dokončno odloči v sporu, odloči tudi o stroških. V skladu s členom 138(2) Poslovnika, ki na podlagi člena 184(1) velja za pritožbeni postopek, se neuspeli stranki na predlog naloži plačilo stroškov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0138"><NO.P>138.</NO.P><TXT>Sodišče je s sklepom z dne <DATE ISO="20160629">29. junija 2016</DATE> zavrnilo nasprotno pritožbo C. Staelen in sklenilo, da pridrži odločitev o stroških. Zdaj Sodišču predlagam, naj pritožbi varuhinje ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi. Poleg tega Sodišču predlagam, naj preostanek odškodninske tožbe C. Staelen v zvezi z odškodnino za nepogodbeno škodo in posledično tožbo v celoti zavrne. Varuhinja je v pritožbi predlagala, naj se stroški dodelijo pravično. Iz tega izhaja, da bi morala C. Staelen nositi svoje stroške in stroške varuhinje v postopkih pred Splošnim sodiščem in Sodiščem.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0139"><NO.P>139.</NO.P><TXT>Na podlagi zgoraj navedenega predlagam Sodišču, naj:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>zahtevek C. Staelen za plačilo nepremoženjske škode, vložen v njenem odgovoru na pritožbo, razglasi za nedopusten;</P></ITEM><ITEM><P>točke 1, 3 in 4 izreka sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150429">29. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Staelen/Varuh človekovih pravic</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑217/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:238">EU:T:2015:238</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), razveljavi;</P></ITEM><?PAGE NO="21"?><ITEM><P>zahtevek za povračilo nepremoženjske škode, ki ga je C. Staelen vložila v zadevi T‑217/11 v zvezi z nepremoženjsko škodo, in v skladu s tem odškodninsko tožbo v celoti zavrne;</P></ITEM><ITEM><P>C. Staelen naloži, naj poleg svojih stroškov nosi tudi stroške varuhinje v postopkih pred Splošnim sodiščem v zadevi T‑217/11 in Sodiščem v zadevi C‑337/15 P.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>