<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-42/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CC0042</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:378">EU:C:2020:378</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>12</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>12</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi J. Kokott – Zadeva C‑42/19</HT></P><P><HT TYPE="SC">Sonaecom</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalne pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Juliane Kokott</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20200514">14. maja 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: nemščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑42/19</HT></P><P>Sonaecom SGPS SA</P><P>proti</P><P>Autoridade Tributária e Aduaneira</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supremo Tribunal Administrativo (vrhovno upravno sodišče, Portugalska))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predlog za sprejetje predhodne odločbe</KEYWORD><KEYWORD>Skupni sistem davka na dodano vrednost</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 77/388/EGS</KEYWORD><KEYWORD>Pojem davčnega zavezanca</KEYWORD><KEYWORD>Holdinška družba</KEYWORD><KEYWORD>Mešani holding</KEYWORD><KEYWORD>Odbitek</KEYWORD><KEYWORD>Stroški svetovalnih storitev in izdaje podjetniških obveznic za pridobitev druge družbe</KEYWORD><KEYWORD>Sprememba načrtovanih izstopnih transakcij</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Sodišče je že večkrat obravnavalo pravico holdinških družb do odbitka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Glej samo sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181108">8. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>C&amp;D Foods Acquisition</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑502/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:888">EU:C:2018:888</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181017">17. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Ryanair</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑249/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:834">EU:C:2018:834</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180705">5. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Marle Participations</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑320/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:537">EU:C:2018:537</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Larentia + Minerva in Marenave Schiffahrt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑108/14 in C‑109/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:496">EU:C:2015:496</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080313">13. marca 2008</DATE>, <NAME.CASE>Securenta</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑437/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:166">EU:C:2008:166</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120906">6. septembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Portugal Telecom</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑496/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:557">EU:C:2012:557</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Kljub temu pravica do odbitka v praksi še vedno povzroča težave. To velja zlasti v primerih, v katerih holding nekatere kapitalske deleže samo upravlja, za druge družbe, katerih deleže ima v lasti, pa opravlja obdavčljive storitve (tako imenovani mešani holding).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru je želela družba Sonaecom SGPS, S.A. (v nadaljevanju: Sonaecom) pridobiti deleže v neki družbi in za to družbo nato opravljati obdavčljive storitve. Pri pripravi te transakcije je prejela svetovalne storitve in storitve izdaje podjetniških obveznic. Družba Sonaecom je uveljavljala ustrezni odbitek. Vendar ga je portugalska davčna uprava zavrnila. Razlog za zavrnitev je bil zlasti, da družba Sonaecom ni mogla opraviti naložb in je namesto tega kapital, ki ga je pridobila za te naložbe, kot neobdavčeno posojilo zagotovila matični družbi skupine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Sodišče bo moralo v obravnavanem primeru pojasniti zlasti, kako ta sprememba načrtovane dejavnosti na dejansko dejavnost vpliva na odbitek.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Okvir prava Unije v tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe je Direktiva 77/388/EGS (v nadaljevanju: Šesta direktiva)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Šesta direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19770517">17. maja 1977</DATE> o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne <DATE ISO="20040426">26. aprila 2004</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="168" PAGE.FIRST="35" DATE.PUB="2004">UL 2004, L 168, str. 35</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>, ki je bila medtem razveljavljena z Direktivo 2006/112/ES (v nadaljevanju: Direktiva o DDV)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="347" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 347, str. 1</REF.DOC.OJ>), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2019/475 z dne <DATE ISO="20190218">18. februarja 2019</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="083" PAGE.FIRST="42" DATE.PUB="2019">UL 2019, L 83, str. 42</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>. Določbe obeh direktiv, ki so upoštevne v tem primeru, se vsebinsko v glavnem ujemajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>V skladu s členom 2(1), točka 1, Šeste direktive (zdaj člen 2(1), od (a) do (c), Direktive o DDV) so dobave blaga in storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo, predmet obdavčitve z DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 4(1) Šeste direktive (zdaj člen 9(1), prvi pododstavek, Direktive o DDV) opredeljuje pojem davčnega zavezanca:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Davčni zavezanec<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="2018" ID="QE0002"/> je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katero koli gospodarsko [ekonomsko] dejavnost iz odstavka 2, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 13B(d), točka 1, Šeste direktive (zdaj člen 135(1)(b) Direktive o DDV) določa oprostitve na ozemlju države:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Brez poseganja v druge določbe Skupnosti države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih utaj, izogibanj ali zlorab, oprostijo:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>naslednje transakcije:</TXT></NP></ITEM></LIST><PARAG IDENTIFIER="013.001"><NO.PARAG>1.</NO.PARAG><ALINEA>dajanje kreditov in posredovanje v zvezi s krediti ter upravljanje kreditov s strani osebe, ki kredit odobri<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>.</ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 17(1) in (2)(a) Šeste direktive (zdaj člen 167 in člen 168(a) Direktive o DDV) določa nastanek in obseg pravice do odbitka:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="017.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="017.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčljivih transakcij, je davčni zavezanec upravičen odbiti davek, ki ga je dolžan plačati:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>davek na dodano vrednost, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za blago ali storitve, ki mu jih je dobavil ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Portugalsko pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 9(28)(a) Código do Imposto sobre o Valor Acrescentado (portugalski zakon o DDV) je v spornem obdobju določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Davka so oproščene:</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>28.</NO.P><TXT>[n]aslednje transakcije:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>dajanje kreditov in posredovanje v zvezi s krediti v kakršni koli obliki, vključno z diskontiranjem in rediskontiranjem, ter upravljanje kreditov s strani osebe, ki je kredit odobrila<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje in postopek v glavni stvari</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Sonaecom je holdinška družba, katere dejavnost je pridobivanje, imetništvo in upravljanje kapitalskih deležev ter ki prejema prihodke, ki iz tega izhajajo. Poleg tega upravlja in strateško usklajuje podjetja, ki delujejo na trgih telekomunikacij, medijev, programske opreme in sistemske integracije. Družba Sonaecom trdi, da je za storitvi upravljanja in strateškega usklajevanja, ki sta v celoti obdavčeni, prejela ustrezna plačila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Leta 2005 je želela vložiti v novo poslovno dejavnost <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Triple Play<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>, ki povezuje področja avdiovizualnega razvedrila, telefonije in interneta. Zaradi tega je po eni strani prejela svetovalne storitve od dveh podjetij, ki sta raziskali trg v zvezi z njeno možno pridobitvijo deležev v ponudniku telekomunikacijskih storitev, družbi Cabovisão. V zvezi s temi storitvami je nastala obveznost plačila DDV v višini 212.627,56 EUR.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Družba Sonaecom je po drugi strani za organizacijo, strukturiranje in jamstvo za zasebno izdajo obveznic, poimenovanih <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>obveznice Sonaecom SGPS 2005<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, investicijski banki plačala obdavčljivo provizijo v višini 150.000.000 EUR. V zvezi s tem je nastala obveznost plačila DDV v višini 769.500,00 EUR. Družba Sonaecom je navedla, da je nameravala s kapitalom, pridobljenim na ta način, pridobiti deleže v družbi Cabovisão in za to družbo nato opravljati storitve tehnične podpore in upravljanja, ki so predmet obdavčitve z DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Vendar do pridobitve deležev v družbi Cabovisão ni prišlo. Družba Sonaecom je kapital, ki ga je pridobila z izdajo obveznic, nato kot posojilo zagotovila matični družbi skupine, to je Sonae SGPS S.A.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Družba Sonaecom je za leto 2005 odbila vstopni davek za svetovalne storitve (v obračunu za december 2005) in provizijo (v obračunu za junij 2005) v skupni višini 982.127,56 EUR.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Autoridade Tributária e Adunaeira (davčni in carinski urad, Portugalska) je po opravljenem nadzoru leta 2008 popravil davek in zahteval plačilo obračunanih davkov, vključno z zamudnimi obrestmi v višini 106.548,20 EUR, skupno torej 1.088.675,77 EUR. V obrazložitev je navedel, da je po eni strani pridobivanje deležev izključeno iz področja uporabe DDV in da je po drugi strani dajanje kreditov na podlagi člena 13B(d), točka 1, Šeste direktive oproščeno plačila DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Tribunal Administrativo e Fiscal de Porto (upravno in finančno sodišče v Portu, Portugalska) je leta 2016 zavrnilo tožbo zoper te davčne terjatve, vloženo oktobra 2008. Navedlo je, da ni mogoče odbiti vstopnega davka za svetovalne storitve, ker pridobivanje in upravljanje kapitalskih deležev, ki sta bila cilj teh svetovalnih storitev, nista ekonomski dejavnosti. Presodilo je, da ni mogoče odbiti<?PAGE NO="4"?> vstopnega davka za provizijo za izdajo obveznic, ker je bil zadevni kapital v celoti prenesen na matično družbo skupine in družba Sonaecom ni dokazala niti tega, da so imele od njega korist družbe, v katerih ima deleže, niti tega, da je bil uporabljen v okviru izstopne transakcije, ki utemeljuje pravico do odbitka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Družba Sonaecom je zoper to sodbo vložila pritožbo. Meni, da obravnavane pridobitve zaradi svoje narave pomenijo vsaj del stroškov, ki ji nastanejo, da lahko ustrezno opravlja storitve, ki jih običajno opravlja za družbe, v katerih ima delež. Trdi, da vedno znova in pomembno posega v upravljanje teh družb, med drugim s sodelovanjem pri določanju njihove strategije in pri opravljanju storitev za plačilo, zaradi česar pogosto potrebuje najrazličnejše dobave blaga in storitve.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog za sprejetje predhodne odločbe in postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Supremo Tribunal Administrativo (vrhovno upravno sodišče, Portugalska) je s sklepom z dne <DATE ISO="20181205">5. decembra 2018</DATE>, ki je na Sodišče prispel <DATE ISO="20190124">24. januarja 2019</DATE>, Sodišču na podlagi člena 267 PDEU v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>1.</NO.P><TXT>Ali je v skladu s pravili o odbitku DDV, določenimi v Šesti direktivi o DDV, in sicer v členu 4(1) in (2) ter členu 17(1), (2) in (5), če pritožnica, družba Sonaecom SGPS, odbije vstopni davek za svetovalne storitve v zvezi z raziskavo trga z namenom pridobitve kapitalskih deležev, če do zadevne pridobitve ni prišlo?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je v skladu s pravili o odbitku DDV, določenimi v Šesti direktivi o DDV, in sicer v členu 4(1) in (2) ter členu 17(1), (2) in (5), če pritožnica, družba Sonaecom SGPS, odbije vstopni davek, ki ga je plačala pri plačilu provizije družbi BCP za organizacijo in strukturiranje posojila z izdajo obveznic, za katero je bilo predvideno, da bo del strukture financiranja njenih družb, v katere je vlagala, ki pa se je, ker do zadevnih naložb ni prišlo, v celoti pripisalo družbi Sonae SGPS, ki je matična družba skupine?<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Družba Sonaecom, Republika Portugalska in Evropska komisija so predložile pisna, na obravnavi dne <DATE ISO="20200212">12. februarja 2020</DATE> pa predstavile tudi ustna stališča v zvezi s predlogom za sprejetje predhodne odločbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravna presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Odbitek za stroške svetovalnih storitev (prvo vprašanje za predhodno odločanje)</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem za predhodno odločanje sprašuje, ali je odbitek, ki ga je izvedla družba Sonaecom, skladen s Šesto direktivo. To pomeni, da nazadnje sprašuje, ali je odbitek, ki ga je družba Sonaecom upoštevala v obračunu DDV, skladen s pravom Unije. Vendar je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da predložitveno sodišče dejansko sprašuje, ali je treba člena 17 in 4 Šeste direktive razlagati tako, da ima holding v položaju, v kakršnem je družba Sonaecom, pravico do odbitka DDV, plačanega za nekatere storitve.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Poleg tega predložitveno sodišče ni upoštevalo, da zgolj pridobivanje deležev v podjetjih s strani holdinga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča ni ekonomska dejavnost v smislu zakonodaje o DDV.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181108">8. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>C&amp;D Foods Acquisition</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑502/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:888">EU:C:2018:888</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181017">17. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Ryanair</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑249/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:834">EU:C:2018:834</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180705">5. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Marle Participations</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑320/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:537">EU:C:2018:537</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Drugače je samo, če holding posega v upravljanje pridobljene družbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181108">8. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>C&amp;D Foods Acquisition</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑502/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:888">EU:C:2018:888</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181017">17. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Ryanair</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑249/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:834">EU:C:2018:834</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180705">5. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Marle Participations</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑320/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:537">EU:C:2018:537</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar predložitveno sodišče ni ugotovilo, da je družba Sonaecom načrtovala opravljati obdavčljive storitve za družbo Cabovisão, v kateri je želela pridobiti deleže.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Družba Sonaecom pa je navedla, da je želela za družbo Cabovisão po pridobitvi deležev opravljati obdavčljive storitve. Predložitveno sodišče lahko še po koncu tega postopka ugotovi, ali so bili podani objektivni elementi za ta namen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Zato je treba prvo vprašanje za predhodno odločanje preoblikovati tako, da se z njim sprašuje, ali ima mešani holding na podlagi členov 17 in 4 Šeste direktive pravico do odbitka vstopnega davka za svetovalne storitve v zvezi z raziskavo trga z namenom pridobitve kapitalskih deležev. To vprašanje se postavlja zlasti, ker je želel zadevni holding za družbo, v kateri naj bi pridobil deleže, opravljati obdavčljive storitve, vendar tega, ker ni prišlo do pridobitve, ni storil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Odgovor na to vprašanje izhaja iz sodne prakse Sodišča. Sodišče je poleg vprašanja, ali so lahko mešani holdingi davčni zavezanci (v zvezi s tem pod 1), v zadevi Ryanair<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181017">17. oktobra 2018</DATE> (<NO.CASE>C‑249/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:834">EU:C:2018:834</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) in moji sklepni predlogi v tej zadevi (<REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:301">EU:C:2018:301</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> nedavno ponovno potrdilo zlasti, da je mogoče odbiti stroške, ki nastanejo pri pripravi dejavnosti, ki jih davčni zavezanec pozneje ne izvede (v zvezi s tem pod 2). Pri tem je Sodišče zavzelo tudi stališče o neposredni in takojšnji povezavi med vstopnimi in izstopnimi transakcijami (v zvezi s tem pod 3). Nesorazmerje med višino odbitka in višino davčne obveznosti holdinga zaradi njegovih načrtovanih storitev upravljanja, do katerega praviloma pride v takih primerih, ni problematično (v zvezi s tem pod 4).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Mešani holding kot davčni zavezanec</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>V skladu s členom 17(2) Šeste direktive ima pravico do odbitka samo en davčni zavezanec v smislu člena 4. Vprašanje, ali in v kolikšni meri je holdinška družba davčni zavezanec, je bilo večkrat predmet sodne prakse Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Kar konkretno zadeva pravico holdinške družbe do odbitka, je Sodišče presodilo, da holdinška družba, katere edini namen je pridobivanje deležev v drugih podjetjih, ne da bi ta holdinška družba neposredno ali posredno posegla v upravljanje teh podjetij, brez poseganja v pravice, ki jih ima ta holdinška družba kot delničar ali družbenik, ni davčni zavezanec v smislu člena 4 Šeste direktive (zdaj člen 9 Direktive o DDV) in zato nima pravice do odbitka na podlagi člena 17 Šeste direktive (zdaj člena 167 in 168 Direktive o DDV)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180705">5. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Marle Participations</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑320/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:537">EU:C:2018:537</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Larentia + Minerva in Marenave Schiffahrt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑108/14 in C‑109/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:496">EU:C:2015:496</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> (tako imenovani finančni holding).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Zgolj pridobitve in zgolj imetništva deležev družbe ni mogoče šteti za ekonomski dejavnosti v smislu Direktive o DDV, ki bi pridobitelju oziroma imetniku podelili status davčnega zavezanca. Zgolj pridobitev finančnih deležev v drugih podjetjih namreč ne pomeni izkoriščanja premoženja, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka, ker prejem morebitne dividende kot rezultat te udeležbe izhaja iz samega lastništva premoženja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180705">5. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Marle Participations</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑320/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:537">EU:C:2018:537</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Larentia + Minerva in Marenave Schiffahrt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑108/14 in C‑109/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:496">EU:C:2015:496</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Drugače pa je pri tako imenovanih operativnih holdinških družbah. Te so, kot Sodišče poudarja v ustaljeni sodni praksi, davčni zavezanci, če holding neposredno ali posredno posega v upravljanje družbe, v kateri je pridobil delež. To je tako, če holding s takim poseganjem opravlja transakcije, ki so predmet obdavčitve z DDV.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181108">8. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>C&amp;D Foods Acquisition</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑502/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:888">EU:C:2018:888</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181017">17. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Ryanair</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑249/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:834">EU:C:2018:834</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180705">5. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Marle Participations</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑320/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:537">EU:C:2018:537</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Larentia + Minerva in Marenave Schiffahrt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑108/14 in C‑109/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:496">EU:C:2015:496</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V skladu z ustaljeno sodno prakso so primeri, ki niso izčrpno našteti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Tako izrecno sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180705">5. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Marle Participations</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑320/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:537">EU:C:2018:537</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> upravne, računovodske, finančne, komercialne, informacijske in tehnične storitve, ki jih holdinška družba opravlja za svoje odvisne družbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181108">8. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>C&amp;D Foods Acquisition</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑502/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:888">EU:C:2018:888</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180705">5. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Marle Participations</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑320/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:537">EU:C:2018:537</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Larentia + Minerva in Marenave Schiffahrt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑108/14 in C‑109/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:496">EU:C:2015:496</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Enako velja, če holdinška družba opravlja druge ekonomske dejavnosti, kot na primer daje zemljišča in nepremičnine v najem tretjim osebam ali svojim odvisnim družbam.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Za dajanje nepremičnin v najem glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180705">5. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Marle Participations</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑320/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:537">EU:C:2018:537</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Ali je mogoče – in treba – dajanje zemljišča v najem sicer resnično razumeti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>poseganje holdinške družbe v upravljanje svoje odvisne družbe<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>, je sicer vprašljivo.</P></NOTE> Tudi neposredna, trajna in nujna razširitev obdavčljive dejavnosti holdinga spada na področje uporabe DDV.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181108">8. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>C&amp;D Foods Acquisition</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑502/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:888">EU:C:2018:888</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091029">29. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>AB SKF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑29/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:665">EU:C:2009:665</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE>, <NAME.CASE>EDM</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑77/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:243">EU:C:2004:243</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0070">70</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>To velja tudi za mešani holding. Mešani holding je družba, ki poleg svoje neekonomske dejavnosti holdinga, pri kateri gre za imetništvo deležev v drugih družbah in ki ni predmet obdavčitve z DDV, opravlja tudi ekonomsko dejavnost.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Moji sklepni predlogi v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Ryanair</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑249/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:301">EU:C:2018:301</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, pod opombo 21); sklepni predlogi generalnega pravobranilca P. Légerja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>EDM</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑77/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:483">EU:C:2002:483</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0002">2</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, pod opombo 3) in sklepni predlogi generalne pravobranilke C. Stix-Hackl v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Cibo Participations</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑16/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:131">EU:C:2001:131</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V skladu s sodno prakso je tudi mešani holding, ki ni samo imetnik deležev v družbah, ampak za nekatere od teh družb opravlja tudi odplačne obdavčljive storitve, glede teh storitev davčni zavezanec,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080313">13. marca 2008</DATE>, <NAME.CASE>Securenta</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑437/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:166">EU:C:2008:166</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE>, <NAME.CASE>EDM</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑77/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:243">EU:C:2004:243</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0080">80</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010927">27. septembra 2001</DATE>, <NAME.CASE>Cibo Participations</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑16/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:495">EU:C:2001:495</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ki pa ima pravico samo do delnega odbitka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Družba Sonaecom, ki je želela za družbo, v kateri je želela pridobiti deleže, za plačilo opravljati tehnične storitve in storitve upravljanja, je tak mešani holding in zato, kar zadeva te storitve, načeloma davčni zavezanec v smislu člena 4 Šeste direktive (zdaj člen 9 Direktive o DDV).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Odbitek zaradi načrtovanih ekonomskih dejavnosti</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Pravica družbe Sonaecom do odbitka za svetovalne storitve je načeloma nastala ne glede na to, da nazadnje ni pridobila deležev v družbi Cabovisão.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Na podlagi sodne prakse Sodišča je namreč odbitek mogoče zahtevati tudi v primeru neuspešnih naložb. Za stroške, ki nastanejo pri pripravi ekonomske dejavnosti, se odbitek lahko uveljavlja, tudi če pozneje ne pride do izvajanja ekonomske dejavnosti in načrtovanih obdavčljivih transakcij.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181017">17. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Ryanair</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑249/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:834">EU:C:2018:834</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151022">22. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Sveda</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑126/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:712">EU:C:2015:712</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130314">14. marca 2013</DATE>, <NAME.CASE>Ablessio</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑527/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:168">EU:C:2013:168</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960229">29. februarja 1996</DATE>, <NAME.CASE>Inzo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑110/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:67">EU:C:1996:67</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19850214">14. februarja 1985</DATE>, <NAME.CASE>Rompelman</NAME.CASE> (<NO.CASE>268/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1985:74">EU:C:1985:74</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter moji sklepni predlogi v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Ryanair</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑249/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:301">EU:C:2018:301</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> To izhaja iz nevtralnosti sistema DDV. V skladu z njo je treba že pripravljalne dejavnosti podjetja oprostiti morebitne obremenitve z DDV.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Zato je Sodišče v zadevi Ryanair presodilo, da je družba, ki načrtuje pridobiti deleže druge družbe in izvede pripravljalne dejavnosti z namenom poseganja v upravljanje te družbe, s tem, da zanjo opravlja storitve upravljanja, ki so obdavčene z DDV, davčni zavezanec v smislu Šeste direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181017">17. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Ryanair</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑249/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:834">EU:C:2018:834</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in izrek).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru načeloma ne more nič drugega veljati za družbo Sonaecom, ki je želela za družbo Cabovisão, v kateri naj bi pridobila deleže, opravljati obdavčljive storitve.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Neposredna in takojšnja povezava med svetovalnimi storitvami in načrtovanimi storitvami</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Torej se postavlja samo še vprašanje, ali obstaja neposredna in takojšnja povezava med stroški svetovalnih storitev, ki so nastali v povezavi z načrtovano pridobitvijo deležev, in storitvami, ki jih je družba Sonaecom želela opravljati za družbo Cabovisão.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča so izdatki v neposredni in takojšnji povezavi z določenimi izstopnimi transakcijami, ki spadajo med stroškovne elemente.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190703">3. julija 2019</DATE>, <NAME.CASE>The Chancellor, Masters and Scholars of the University of Cambridge</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑316/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:559">EU:C:2019:559</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181017">17. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Ryanair</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑249/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:834">EU:C:2018:834</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170914">14. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Iberdrola Inmobiliaria Real Estate Investments</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑32/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:683">EU:C:2017:683</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Larentia + Minerva in Marenave Schiffahrt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑108/14 in C‑109/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:496">EU:C:2015:496</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Poleg tega lahko podjetje odbitek uveljavlja za splošne stroške, ki so sestavni del cene vseh njegovih izdelkov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190703">3. julija 2019</DATE>, <NAME.CASE>The Chancellor, Masters and Scholars of the University of Cambridge</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑316/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:559">EU:C:2019:559</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181017">17. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Ryanair</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑249/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:834">EU:C:2018:834</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170914">14. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Iberdrola Inmobiliaria Real Estate Investments</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑132/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:683">EU:C:2017:683</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Larentia + Minerva in Marenave Schiffahrt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑108/14 in C‑109/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:496">EU:C:2015:496</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Zato lahko družba, ki namerava pridobiti vse delnice neke druge družbe zaradi opravljanja storitev upravljanja, ki so obdavčene z DDV, za zadnjenavedeno družbo, v celoti odbije vstopni DDV za izdatke v zvezi z opravljanjem storitev svetovanja, ki so nastali v okviru ponudbe za prevzem.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181017">17. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Ryanair</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑249/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:834">EU:C:2018:834</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in izrek).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>To sodno prakso je mogoče uporabiti za mešane holdinge. To vsekakor velja, če ima holding stroške v zvezi s pridobitvijo deležev v hčerinskih družbah, za katere opravlja oziroma želi opravljati obdavčljive storitve. Kar zadeva te storitve, opravlja ekonomsko dejavnost<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodbe z dne <DATE ISO="20180705">5. julija 2018</DATE>, Marle Participations (C‑320/17, EU:C:201 8:537, točka 36); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Larentia + Minerva in Marenave Schiffahrt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑108/14 in C‑109/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:496">EU:C:2015:496</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080313">13. marca 2008</DATE>, <NAME.CASE>Securenta</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑437/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:166">EU:C:2008:166</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in ima pravico do odbitka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru je družba Sonaecom prejela svetovalne storitve z namenom pridobitve deležev v družbi Cabovisão in poznejšega opravljanja obdavčljivih storitev za to družbo. Ti izdatki so v neposredni in takojšnji povezavi z načrtovanimi obdavčljivimi storitvami. Zato ima družba Sonaecom načeloma pravico do odbitka celotnega vstopnega davka.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">4.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Višina odbitka</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Čeprav predložitveno sodišče ni sporočilo, v kakšni višini bi bile opravljene načrtovane obdavčljive storitve, je treba izhajati iz tega, da bi bil DDV od teh storitev precej nižji od odbitka, ki se uveljavlja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru je nastal odbitek v višini približno 210.000 EUR, pri čemer je treba upoštevati še približno 770.000 EUR iz naslova organizacije izdaje obveznic. To nesorazmerje med višino odbitka in višino lastne davčne obveznosti je značilno za večino primerov, v katerih holdingi uveljavljajo odbitek. Na prvi pogled je to na neki način moteče in se postavi vprašanje, ali ne bi bilo treba v takih primerih omejiti višine odbitka.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Vendar ta moteči občutek ob natančnejši preučitvi zadeve izgine. Po eni strani je to nesorazmerje opazno samo, če zadevo preučujemo zgolj ob upoštevanju nekega trenutka, ne pa ob upoštevanju tega, da se obdavčljive storitve opravljajo več let. Po drugi strani zakonodaja o DDV ne določa obvezne povezave med višino odbitka in višino davčne obveznosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181017">17. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Ryanair</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑249/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:834">EU:C:2018:834</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151022">22. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Sveda</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑126/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:712">EU:C:2015:712</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130314">14. marca 2013</DATE>, <NAME.CASE>Ablessio</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑527/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:168">EU:C:2013:168</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19850214">14. februarja 1985</DATE>, <NAME.CASE>Rompelman</NAME.CASE> (<NO.CASE>268/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1985:74">EU:C:1985:74</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>): skupni sistem DDV zagotavlja nevtralnost v zvezi z davčnim bremenom vseh ekonomskih dejavnosti ne glede na njihove cilje ali rezultate, če so navedene dejavnosti načeloma same predmet obdavčitve z DDV.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Odbitka tudi ni mogoče pavšalno znižati zaradi neobdavčljive dejavnosti holdinga, če je mogoče stroške vstopnih storitev neposredno pripisati nekaterim izstopnim obdavčljivim storitvam. Delnega znižanja tudi ni mogoče utemeljiti s sodbo Larentia + Minerva in Marenave Schiffahrt<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE> (<NO.CASE>C‑108/14 in C‑109/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:496">EU:C:2015:496</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>. V tej sodbi se je sicer presojala možnost uporabe delnega odbitka. Vendar ji je Sodišče pritrdilo samo, če bi se izkazalo, da bi bilo treba stroške, od katerih je bil plačan vstopni DDV, pripisati tudi drugim hčerinskim družbam, pri obdavčljivem upravljanju katerih ta holdinška družba ni sodelovala. To ne velja za obravnavani primer.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Poleg tega je tako nesorazmerje nazadnje posledica sodne prakse Sodišča, v skladu s katero imajo holdinške družbe pravico do odbitka samo, če opravljajo odplačne storitve za družbe, v katerih imajo deleže (glej točko 26 in naslednje). Če bi se obvladujočim holdingom – ki s pomočjo družb, v katerih imajo deleže in ki jih obvladujejo, delujejo v gospodarstvu – priznala načelna pravica do odbitka za njihove stroške dejavnosti holdinga, jim ne bi bilo treba umetno konstruirati obdavčljivih storitev,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Na to težavo sem opozorila že v sklepnih predlogih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Ryanair</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑249/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:301">EU:C:2018:301</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> da bi preprečili končno obremenitev z DDV v skupini.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Načelo nevtralnosti pravne oblike – ki ga na področju zakonodaje o DDV poudarja tudi Sodišče<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej samo na področju oprostitev: sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070628">28. junija 2007</DATE>, <NAME.CASE>JP Morgan Fleming Claverhouse Investment Trust in The Association of Investment Trust Companies</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑363/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:391">EU:C:2007:391</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060504">4. maja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Abbey National</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑169/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:289">EU:C:2006:289</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030403">3. aprila 2003</DATE>, <NAME.CASE>Hoffmann</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑144/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:192">EU:C:2003:192</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020910">10. septembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Kügler</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑141/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:473">EU:C:2002:473</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990907">7. septembra 1999</DATE>, <NAME.CASE>Gregg</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑216/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:390">EU:C:1999:390</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> – namreč nakazuje, da je treba obvladujočemu holdingu priznati pravico do odbitka celotnega vstopnega davka. Povsem res je, da delničar zaradi imetništva delnice ne postane davčni zavezanec, ki opravlja ekonomsko dejavnost (glej točko 27 zgoraj). Drugo vprašanje, na katero Sodišče nikoli ni izrecno odgovorilo nikalno, pa je, ali delničar, ki ima v lasti 100‑odstotni delež neke družbe, prek <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>svoje<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> družbe, ki jo obvladuje, ne opravlja ekonomske dejavnosti enako kot podjetnik in ga je treba zato, tako kot podjetnika, razbremeniti DDV, ki temelji na tej dejavnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Načelo nevtralnosti pravne oblike nakazuje, da je treba stroške vodenja podjetja v obeh primerih razbremeniti DDV, če podjetje opravlja transakcije, ki dajejo pravico do odbitka. Podjetnik opravlja ekonomsko dejavnost neposredno, obvladujoči družbenik pa posredno – prek družbe, ki jo obvladuje. Zato nobeden od njiju (niti podjetnik niti obvladujoči družbenik) ne bi smel biti prisiljen s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>svojim<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> podjetjem sklepati pogodb o odplačnem opravljanju storitev zato, da bi se lahko štel za davčnega zavezanca.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">5.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Glede na navedeno ima mešani holding, kot je družba Sonaecom, na podlagi členov 17 in 4 Šeste direktive pravico do odbitka celotnega vstopnega davka za stroške, ki so nastali v zvezi s pridobitvijo deležev v družbi, za katero je želel opravljati obdavčljive storitve. Resničnost zadnjenavedenega mora preveriti predložitveno sodišče. Pravica do odbitka nastane tudi, če do te pridobitve nazadnje ni prišlo, in velja ne glede na višino DDV, ki bi ga bilo treba plačati za načrtovane storitve.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="9"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Odbitek za stroške izdaje obveznic (drugo vprašanje za predhodno odločanje)</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Tudi drugo vprašanje za predhodno odločanje je treba preoblikovati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej točko 20 in naslednje teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali ima mešani holding na podlagi členov 17 in 4 Šeste direktive pravico do odbitka za stroške organizacije in strukturiranja posojila z izdajo obveznic, ki je bilo namenjeno pridobitvi deležev v neki družbi, za katero je želel holding opravljati odplačne storitve. Predložitveno sodišče sprašuje zlasti, kako na pravico do odbitka vpliva dejstvo, da do pridobitve deležev v družbi ni prišlo in je holding namesto tega pridobljeni kapital neobdavčeno kot posojilo zagotovil matični družbi skupine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba preučiti, ali je treba pri odbitku družbe Sonaecom upoštevati načrtovano obdavčljivo ali dejansko oproščeno uporabo pridobljenega kapitala (v zvezi s tem pod 1). Nato bom obravnavala vprašanje družbe Sonaecom, ali na pravico do odbitka kakor koli vpliva dejstvo, da je bil kapital pozneje, v drugem davčnem obdobju, vendarle še <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>uporabljen<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> v korist operativnih družb (v zvezi s tem pod 2).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Določitev odbitka ob upoštevanju dejanske uporabe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Obseg pravice do odbitka je določen v členu 17(2)(a) Šeste direktive (zdaj člen 168 Direktive o DDV). V skladu z njim ima davčni zavezanec pravico do odbitka, dokler se blago in storitve uporabljajo za njegove obdavčljive transakcije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru je družba Sonaecom načrtovala uporabiti kapital, ki ga je pridobila z izdajo obveznic, za pridobitev deležev v družbi Cabovisão. To pomeni, da so stroški izdaje obveznic v neposredni in takojšnji povezavi s pridobitvijo deležev. Dejstvo, da do načrtovanih transakcij ni prišlo, kot sem pojasnila že zgoraj,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Točka 32 in naslednje teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> ni problematično.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Če pa davčni zavezanec v istem davčnem obdobju namesto prvotno načrtovane obdavčljive dejavnosti dejansko opravi oproščene dejavnosti, se postavi vprašanje, ali to ne vpliva na odbitek, ki je že nastal. Pri tem gre nazadnje za vprašanje razmerja med načrtovano in dejansko opravljeno dejavnostjo z vidika odbitka. Menim, da je treba upoštevati dejansko uporabo, če je mogoče vstopno transakcijo pripisati neki dejanski izstopni transakciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>To je najprej razvidno že iz člena 17(2) Šeste direktive (zdaj člen 168 Direktive o DDV). V skladu z njim ima davčni zavezanec pravico do odbitka samo, dokler se blago in storitve <HT TYPE="ITALIC">uporabljajo</HT> za njegove obdavčene transakcije. Torej je pravica do odbitka opredeljena z vidika transakcij, pri katerem je odločilna dejanska uporaba.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Poleg tega je Sodišče v zvezi z razdelitvijo vstopnega davka pri blagu za mešano uporabo presodilo, da lahko države članice določijo metode izračuna, ki se razlikujejo od razdelitvenega ključa na podlagi prometa, določenega v Šesti direktivi oziroma Direktivi o DDV, če izbrana metoda zagotavlja natančnejši rezultat.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160609">9. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Wolfgang und Dr. Wilfried Rey Grundstücksgemeinschaft</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑332/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:417">EU:C:2016:417</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121108">8. novembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>BLC Baumarkt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑511/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:689">EU:C:2012:689</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje ter izrek) o razdelitvenem ključu na podlagi površine na podlagi nemške zakonodaje o DDV.</P></NOTE> Razdelitev ob upoštevanju dejanske uporabe je najnatančnejša možnost za realno določitev odbitka in ima zato prednost pred izključnim upoštevanjem načrtovane – in s tem še negotove – uporabe s strani davčnega zavezanca. Poleg tega je iz določb o popravkih odbitka (člen 20 Šeste direktive oziroma zdaj člena 184 in 185 Direktive o DDV) razvidno, da je treba prvotni odbitek nazadnje čim bolj prilagoditi dejanski uporabi, da se preprečijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>neupravičene koristi ali škoda<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> (glej člen 20(6) Šeste direktive oziroma člen 192 Direktive o DDV).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Nazadnje sta tudi vrednotenje iz člena 17 Šeste direktive (zdaj člena 168 in 169 Direktive o DDV) in načelo nevtralnosti argumenta za to, da je treba upoštevati predvsem dejansko uporabo, če je do nje prišlo. V skladu s členom 17(2) in (3) Šeste direktive oziroma členoma 168 in 169 Direktive o DDV naj bi se davčnega zavezanca z odbitkom razbremenilo samo DDV, ki je povezan z izstopnimi (praviloma<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Nekatere izjeme določa na primer člen 169 Direktive o DDV.</P></NOTE>) obdavčljivimi transakcijami. Pravice do odbitka pa načeloma ni mogoče uveljavljati, če obstaja neposredna in takojšnja povezava z oproščeno dejavnostjo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170914">14. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Iberdrola Inmobiliaria Real Estate Investments</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑132/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:683">EU:C:2017:683</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091029">29. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>AB SKF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑29/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:665">EU:C:2009:665</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080313">13. marca 2008</DATE>, <NAME.CASE>Securenta</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑437/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:166">EU:C:2008:166</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter moji sklepni predlogi v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>C&amp;D Foods Acquisition</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑502/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:676">EU:C:2018:676</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru je družba Sonaecom matični družbi skupine dala posojilo. Dajanje kreditov je v skladu s členom 13B(d), točka 1, Šeste direktive oproščeno plačila DDV. Torej odbitek v smislu člena 17 Šeste direktive (zdaj člen 167 in naslednji Direktive o DDV) ni možen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Poleg tega načelo davčne nevtralnosti zaradi preprečitve izkrivljanja konkurence nasprotuje temu, da bi se gospodarski subjekti, ki dejansko opravljajo iste transakcije, pri obdavčitvi z DDV obravnavali različno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030403">3. aprila 2003</DATE>, <NAME.CASE>Hoffmann</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑144/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:192">EU:C:2003:192</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020910">10. septembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Kügler</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑141/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:473">EU:C:2002:473</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990907">7. septembra 1999</DATE>, <NAME.CASE>Gregg</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑216/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:390">EU:C:1999:390</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Če pa oba davčna zavezanca v istem davčnem obdobju nazadnje opravljata samo oproščene transakcije, nobeden od njiju nima pravice do odbitka. Zaradi pravice do odbitka, ki bi se priznala zgolj zato, ker je eno od podjetij enkrat v preteklosti nameravalo opravljati obdavčljive transakcije, bi to podjetje pridobilo konkurenčno prednost. Poleg težav, ki bi se pojavile v zvezi z zadostnim preverjanjem tega namena, bi bilo to tudi v nasprotju s pristopom Sodišča, v skladu s katerim je treba pri presoji obdavčljivosti transakcije upoštevati objektivnost zadevne transakcije, ne pa subjektivnega namena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070927">27. septembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Teleos in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑409/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:548">EU:C:2007:548</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060706">6. julija 2006</DATE>, <NAME.CASE>Kittel in Recolta Recycling</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑439/04 in C‑440/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:446">EU:C:2006:446</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060112">12. januarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Optigen in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑354/03, C‑355/03 in C‑484/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:16">EU:C:2006:16</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950406">6. aprila 1995</DATE>, <NAME.CASE>BLP Group</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑4/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:107">EU:C:1995:107</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Sodbi Sveda in Iberdrola<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170914">14. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Iberdrola Inmobiliaria Real Estate Investments</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑132/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:683">EU:C:2017:683</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151022">22. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Sveda</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑126/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:712">EU:C:2015:712</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ne nasprotujeta temu, da se dejanski uporabi da prednost pred načrtovano uporabo. V teh sodbah je bila pravica do odbitka priznana zelo velikodušno, čeprav so bili zadevni stroški tesno povezani z neodplačnimi storitvami v korist občinske infrastrukture (rekreacijska pot za spodbujanje turizma oziroma prenova črpališča zaradi priključitve nepremičnin, ki jih je bilo treba zgraditi, na to črpališče).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Sodišče namreč v teh položajih ni presojalo, ali ima dejanska oproščena uporaba prednost pred načrtovano obdavčljivo uporabo. V navedenih sodbah se je presojalo zgolj, ali so vstopne transakcije povezane s celotno ekonomsko dejavnostjo davčnega zavezanca, ki brez neodplačne storitve ne bi bila mogoča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170914">14. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Iberdrola Inmobiliaria Real Estate Investments</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑132/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:683">EU:C:2017:683</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151022">22. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Sveda</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑126/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:712">EU:C:2015:712</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter moji sklepni predlogi v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>C&amp;D Foods Acquisition</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑502/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:676">EU:C:2018:676</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V obravnavanem primeru pa ne gre za tak položaj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>To pomeni, da ima dejanska uporaba v davčnem obdobju, v katerem je nastala pravica do odbitka, prednost pred prvotnim namenom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru je dejstvo, da družba Sonaecom kapitala, ki ga je pridobila z izdajo obveznic, ni uporabila za pridobitev, ki jo je prvotno načrtovala. Ta kapital je družba Sonaecom namreč v upoštevnem letu 2005 neobdavčeno kot posojilo prepustila matični družbi skupine. To poudarja tudi Portugalska.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Z navedbami družbe Sonaecom, da je stroške izdaje njenih obveznic, ker so to splošni stroški podjetja, mogoče odbiti, se ni mogoče strinjati. Družba Sonaecom v zvezi s tem meni, da je namen izdaje obveznic nadaljevanje ekonomskih dejavnosti skupine. Kapital, ki ga je pridobila z izdajo obveznic, naj bi samo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>parkirala<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> pri matični družbi skupine. Pozneje naj bi ji bil vrnjen, da je lahko kupila deleže v drugih podjetjih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Vendar je mogoče splošne stroške davčnega zavezanca pri odbitku upoštevati samo, če ni neposredne in takojšnje povezave med določeno vstopno transakcijo in izstopnimi transakcijami, ki dajejo pravico do odbitka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Točka 37 teh sklepnih predlogov in moji sklepni predlogi v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Iberdrola Inmobiliaria Real Estate Investments</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑132/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:283">EU:C:2017:283</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Samo če neke vstopne transakcije ni mogoče pripisati nobeni izstopni transakciji, bi bilo treba podrejeno preučiti povezavo vstopne transakcije s celotno ekonomsko dejavnostjo podjetja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Moji sklepni predlogi v zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>C&amp;D Foods Acquisition</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑502/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:676">EU:C:2018:676</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Iberdrola Inmobiliaria Real Estate Investments</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑132/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:283">EU:C:2017:283</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar v obravnavanem primeru obstaja neposredna in takojšnja povezava z oproščenim dajanjem kredita, ki ne daje pravice do odbitka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Glede na navedeno torej v položaju, v katerem mešani holding dejansko, z oproščeno transakcijo prepusti pridobljeni kapital matični družbi skupine, za stroške pridobitve kapitala ni mogoče priznati odbitka na podlagi člena 17 Šeste direktive (zdaj člena 168 in 169 Direktive o DDV). Takojšnji povezavi s tem dejansko opravljenim oproščenim posojilom je treba dati prednost pred prvotnim namenom opravljanja obdavčljivih storitev za hčerinsko družbo, ki naj bi se pridobila s tem kapitalom.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Poznejša dejanska uporaba kapitala</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Družba Sonaecom navaja, da je kapital samo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>parkirala<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> pri matični družbi skupine in ga v poznejšem davčnem obdobju uporabila za pridobitev kapitalskih deležev, kot je prvotno nameravala. Če bi se izkazalo, da je družba Sonaecom pridobljeni kapital pozneje dejansko uporabila za obdavčljive storitve, bi bilo morda treba pomisliti na popravek odbitka na podlagi člena 20 Šeste direktive (zdaj člen 184 in naslednji Direktive o DDV).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Vendar to po eni strani ne spremeni ničesar glede odbitka v davčnem obdobju, ki je upoštevno v obravnavanem primeru. Možni učinki bi se pokazali šele v davčnem obdobju, v katerem je prišlo do spremembe uporabe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Po drugi strani člen 20 Šeste direktive (zdaj člen 184 in naslednji Direktive o DDV) določa, da se začetni odbitek popravi samo pod določenimi pogoji. Popraviti ga je treba zlasti, če je bil odbitek nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen. Namen popravkov odbitkov je – ob upoštevanju načela nevtralnosti – davčnega zavezanca v celoti razbremeniti bremena vstopnega davka zaradi dolgoročnih investicij.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Gmina Ryjewo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑140/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:595">EU:C:2018:595</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in moji sklepni predlogi v tej zadevi (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑140/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:273">EU:C:2018:273</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V Šesti direktivi oziroma Direktivi o DDV je za to uporabljen pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>investicijsko blago<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Vendar je vprašljivo, ali je treba storitve izdaje obveznic šteti za investicijsko blago v smislu člena 20(2) Šeste direktive (zdaj člen 187 Direktive o DDV). V skladu s sodno prakso Sodišča pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>investicijsko blago<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> obsega blago, ki se uporablja za ekonomsko dejavnost in ki se razlikuje po svoji trajni naravi in vrednosti, zaradi česar stroški pridobitve običajno niso obračunani kot tekoči stroški, temveč so amortizirani v več poslovnih obdobjih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120216">16. februarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Eon Aset Menidjmunt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑118/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:97">EU:C:2012:97</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Od tega je treba razlikovati storitve, ki se porabijo takoj, za katere ni mogoče popraviti odbitka v več obdobjih. Zadnje praviloma velja za opravljanje storitev.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Vendar je družba Sonaecom prejela storitve izdaje obveznic. Te storitve so s pridobitvijo kapitala v celoti porabljene, tako da sprememba uporabe pridobljenega kapitala v poznejših letih ne vpliva na odbitek za te storitve.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Glede na vse zgoraj navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Člena 17 in 4 Direktive 77/388/EGS je treba razlagati tako, da ima tako imenovani mešani holding, kot je družba Sonaecom, pravico do odbitka celotnega vstopnega davka za stroške, ki so nastali v zvezi s pridobitvijo deležev v družbi, za katero je želel opravljati obdavčljive storitve. Resničnost zadnjenavedenega mora preveriti predložitveno sodišče. Pravica do odbitka nastane tudi, če do te pridobitve nazadnje ni prišlo, in velja ne glede na višino DDV, ki bi ga bilo treba plačati za načrtovane storitve.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če mešani holding dejansko z oproščeno transakcijo prepusti pridobljeni kapital matični družbi skupine, nima pravice do odbitka. Takojšnji povezavi s to dejansko opravljeno oproščeno storitvijo je treba dati prednost pred prvotnim namenom opravljanja obdavčljivih storitev za hčerinsko družbo, ki naj bi se pridobila s tem kapitalom.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>