<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-497/17</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62017CC0497</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:747">EU:C:2018:747</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>18</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>18</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi N. Wahla – Zadeva C‑497/17</HT></P><P><HT TYPE="SC">Œuvre d’assistance aux bêtes d’abattoirs</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Nilsa Wahla,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20180920">20. septembra 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑497/17</HT></P><P>Œuvre d’assistance aux bêtes d’abattoirs (OABA)</P><P>proti</P><P>Ministre de l’Agriculture et de l’Alimentation,</P><P>Bionoor,</P><P>Ecocert France,</P><P>Institut national de l’origine et de la qualité (INAO)</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo cour administrative d’appel de Versailles (višje upravno sodišče v Versaillesu, Francija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Zaščita živali pri usmrtitvi</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (ES) št. 1099/2009</KEYWORD><KEYWORD>Posebne metode zakola, predpisane za verske obrede</KEYWORD><KEYWORD>Zakol brez omamljanja</KEYWORD><KEYWORD>Združljivost z ekološko živinorejo v smislu Uredbe (ES) št. 834/2007</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ali pravila prava Unije, ki se uporabljajo, dovoljujejo ali, nasprotno, prepovedujejo podelitev evropskega znaka <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> proizvodom iz živali, ki so bile brez predhodnega omamljanja obredno zaklane pod pogoji, opredeljenimi v Uredbi (ES) št. 1099/2009<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Uredba Sveta z dne <DATE ISO="20090924">24. septembra 2009</DATE> o zaščiti živali pri usmrtitvi (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="303" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 303, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>To je v bistvu vprašanje, ki ga v tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe postavlja cour administrative d’appel de Versailles (višje upravno sodišče v Versaillesu, Francija).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru pritožbe, ki jo je združenje Œuvre d’Assistance aux Bêtes d’Abattoirs (združenje za pomoč klavnim živalim, v nadaljevanju: OABA)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Glede na statut je cilj tega francoskega združenja, ustanovljenega leta 1961, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>z vsemi ustreznimi in zakonsko dovoljenimi sredstvi živalim, namenjenim zakolu, proizvodnji mesnin in razčetverjenju, ter perutnini, mrzlokrvnim živalim in dalje vsem živalim, katerih meso je namenjeno potrošnji, pomagati ter jih braniti in zaščititi v različnih fazah njihovega obstoja, zlasti pri reji, nastanitvi, prevozu in usmrtitvi<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.</P></NOTE> vložilo za razveljavitev prvostopenjske sodbe, s katero je tribunal administratif de Montreuil (upravno sodišče v Montreuilu, Francija) zavrnilo njegovo tožbo zaradi prekoračitve pooblastil, vloženo zoper zavrnilno odločbo zaradi molka družbe Ecocert France (v nadaljevanju: Ecocert), certifikacijskega organa zasebnega prava, ki zdaj dela za račun Institut national de l’origine et de la qualité (nacionalni inštitut za poreklo in kakovost, v nadaljevanju: INAO), v zvezi s tem, da na podlagi člena 30 Uredbe (ES) št. 834/2007<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Uredba Sveta z dne <DATE ISO="20070628">28. junija 2007</DATE> o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="189" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2007">UL 2007, L 189, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> sprejme ukrepe za prenehanje oglaševanja in trženja proizvodov blagovne znamke <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>Tendre France<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, ki so bili certificirani kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> in na katerih je bila oznaka <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uredba št. 834/2007</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 1, 3, 5, 17 in 22 Uredbe št. 834/2007 je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>(1)</NO.P><TXT>Ekološka pridelava je celotni sistem upravljanja kmetijskega gospodarstva in pridelave hrane, ki združuje najboljšo okoljsko prakso, visoko raven biotske raznovrstnosti, ohranjanje naravnih virov, uporabo visokih standardov dobrega počutja živali in način pridelave v skladu s preferencami nekaterih potrošnikov za proizvode, pridelane z uporabo naravnih snovi in postopkov. Postopek ekološke pridelave igra tako dvojno družbeno vlogo: po eni strani oskrbuje specifičen trg in s tem zadošča povpraševanju potrošnikov po ekoloških proizvodih, po drugi strani pa zagotavlja javne dobrine in s tem prispeva k varovanju okolja, dobremu počutju živali in razvoju podeželja.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(3)</NO.P><TXT>Pravni okvir Skupnosti, ki ureja sektor ekološke pridelave, bi moral stremeti k zagotavljanju lojalne konkurence in pravilnega delovanja notranjega trga z ekološkimi proizvodi ter ohranjanju in upravičevanju zaupanja potrošnikov v proizvode, ki so označeni kot ekološki. Poleg tega bi moral stremeti k zagotavljanju pogojev, pod katerimi se bo lahko ta sektor skladno z razvojem pridelave in dogajanjem na trgu razvijal dalje.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(5)</NO.P><TXT>Zato je primerno natančneje opredeliti cilje, načela in pravila, ki veljajo za ekološko pridelavo, da bi prispevali k preglednosti, povečali zaupanje potrošnikov in pripomogli k enotnemu pojmovanju ekološke pridelave.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(17)</NO.P><TXT>Pri ekološki živinoreji bi bilo treba upoštevati visoke standarde dobrega počutja živali in specifične vedenjske potrebe živali, skrb za zdravje živali pa bi morala temeljiti na preprečevanju bolezni. V zvezi s tem bi bilo treba še posebej paziti na bivalne razmere, živinorejsko prakso in gostoto živali. Poleg tega bi bilo treba pri izbiri pasem upoštevati njihovo sposobnost prilagajanja lokalnim razmeram. Izvedbena pravila za živinorejo in ribogojstvo morajo biti skladna najmanj z Evropsko konvencijo za zaščito živali v vzrejne namene in naknadnimi priporočili njenega stalnega odbora (T‑AP).</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(22)</NO.P><TXT>Pomembno je ohraniti zaupanje potrošnikov v ekološke proizvode. Izjeme od zahtev za ekološko pridelavo bi zato morale biti strogo omejene na primere, pri katerih je uporaba takih izjem upravičena.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 1 Uredbe št. 834/2007, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>Cilj in področje uporabe<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>S to uredbo se zagotavlja podlaga za trajnostni razvoj ekološke pridelave ter se hkrati zagotavlja učinkovito delovanje notranjega trga, lojalna konkurenca, zaupanje potrošnikov in varstvo njihovih interesov.</P><?PAGE NO="3"?><P>Določa skupne cilje in načela, na katerih temeljijo pravila iz te uredbe v zvezi z:</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>vsemi stopnjami pridelave, priprave in distribucije ekoloških proizvodov ter nadzorom nad njimi;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>uporabo označb, ki se sklicujejo na ekološko pridelavo, pri označevanju in oglaševanju.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Ta uredba se uporablja za naslednje proizvode kmetijskega izvora, vključno s proizvodi iz ribogojstva, če se ti proizvodi dajejo v promet ali so namenjeni za dajanje v promet:</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>žive ali nepredelane kmetijske proizvode;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>predelani kmetijski proizvodi, ki se bodo uporabili kot živilo;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>krmo;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>vegetativni razmnoževalni material in semena za gojenje.</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Ta uredba se uporablja za vse izvajalce, ki so vključeni v dejavnosti na kateri koli stopnji pridelave, priprave in distribucije proizvodov iz odstavka 2.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Ta uredba se uporablja brez poseganja v druge predpise Skupnosti ali nacionalne predpise, ki so v skladu z zakonodajo Skupnosti o proizvodih iz tega člena, kot so predpisi o pridelavi, pripravi, trženju, označevanju in nadzoru, vključno z zakonodajo o živilih in živalski prehrani.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 3 Uredbe št. 834/2007 določa <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>[c]ilj[e]<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> te uredbe:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>Ekološka pridelava sledi naslednjim splošnim ciljem:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>vzpostaviti sistem trajnostnega upravljanja kmetijstva, ki:</TXT><P>[…]</P><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(iv)</NO.P><TXT>spoštuje stroge standarde dobrega počutja živali in zlasti zadovoljuje vrstno-specifične vedenjske potrebe živali;</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>prizadevati si za pridelavo visoko kakovostnih proizvodov;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 5(h) Uredbe št. 834/2007, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>Posebna načela, ki se uporabljajo za kmetovanje<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, določa, da ekološka pridelava temelji na posebnem načelu, ki je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>skrb za visoko raven dobrega počutja živali ter upoštevanje vrstno-specifičnih potreb<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 14 Uredbe št. 834/2007 v zvezi s <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>[p]ravil[i] za vzrejo živali<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="014.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Poleg splošnih pravil kmetijske pridelave, ki so določena v členu 11, veljajo za vzrejo živali naslednja pravila:</P><P>[…]</P><?PAGE NO="4"?><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>v zvezi z živinorejsko prakso in pogoji bivanja:</TXT><P>[…]</P><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(viii)</NO.P><TXT>čim bolj je treba zmanjšati vsako trpinčenje ali pohabljanje živali v celem življenju živali, tudi ob zakolu;</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uredba (ES) št. 889/2008</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 10 Uredbe št. 889/2008<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Uredba Komisije z dne <DATE ISO="20080905">5. septembra 2008</DATE> o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="250" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 250, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>V ekološki živinoreji morajo biti izpolnjene specifične vedenjske potrebe živali. V zvezi s tem je treba pri namestitvi vseh vrst živali upoštevati potrebe živali glede prezračevanja, svetlobe, prostora in udobja, vsaka žival pa mora imeti tudi dovolj prostora za neovirano gibanje in razvoj svojega naravnega socialnega vedenja. Treba je določiti specifične pogoje nastanitve in živinorejsko prakso za nekatere živali, vključno s čebelami. Ti specifični pogoji namestitve morajo izpolnjevati visoke standarde glede dobrega počutja živali, kar je prednostna naloga ekološke živinoreje, zato so lahko ti standardi višji od ustreznih standardov Skupnosti, ki na splošno veljajo za kmetovanje. Ekološka živinorejska praksa mora preprečiti intenzivno rejo perutnine. Zato je treba določiti posebne določbe, ki bodo preprečile intenzivne načine reje. Zlasti je treba perutnino rediti, dokler ne doseže določene najnižje starosti, ali mora biti počasi rastoče linije, tako da v obeh primerih ni potrebe po uporabi intenzivnih načinov reje.<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 18 Uredbe št. 889/2008, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>Ravnanje z živalmi<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="018.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>V ekološkem kmetovanju se posegi, kakor so kupiranje repa z elastičnim obročkom pri ovcah, krajšanje mesnatega dela repa, brušenje zob, krajšanje kljuna in odstranjevanje rogov, ne smejo izvajati sistematično. Nekatere od teh posegov lahko pristojni organ odobri za vsak primer posebej zaradi varnosti ali zaradi izboljšanja zdravja, počutja ali higiene živali.</ALINEA><ALINEA>Vsakršno trpljenje živali je treba zmanjšati na najmanjšo možno mero, tako da take posege opravi usposobljeno osebje ob najprimernejši starosti živali in z uporabo ustreznih anestetikov in/ali analgetikov.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="018.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Fizična kastracija je dovoljena zaradi ohranjanja kakovosti proizvodov in tradicionalnih običajnih postopkov pridelave, toda samo pod pogoji iz drugega pododstavka odstavka 1.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="018.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Pohabljenje, kakor je na primer striženje kril čebeljim maticam, je prepovedano.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="018.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Natovarjanje in raztovarjanje živali se mora izvajati brez uporabe kakršne koli električne stimulacije za priganjanje živali. Prepovedana je uporaba alopatskih pomirjeval pred in med prevozom.<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 20 Uredbe št. 889/2008, ki se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>[k]rm[o], ki izpolnjuje prehranske potrebe živali<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, v odstavku 5 prepoveduje prisilno pitanje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uredba št. 1099/2009</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah Uredbe št. 1099/2009 je med drugim navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>(2)</NO.P><TXT>Pri usmrtitvi lahko žival čuti bolečino, je vznemirjena, jo je strah ali kako drugače trpi celo ob uporabi najboljših razpoložljivih tehničnih rešitev. Nekateri postopki usmrtitve so lahko stresni in vsaka tehnika omamljanja ima določene pomanjkljivosti. Nosilci dejavnosti ali osebe, ki sodelujejo pri usmrtitvah živali, bi morali sprejeti potrebne ukrepe, ki bodo preprečili, da bi žival občutila bolečino, in zmanjšali vznemirjenje in trpljenje živali med zakolom ali usmrtitvijo, ob upoštevanju najboljših praks na tem področju in metod, odobrenih v skladu s to uredbo. Zato bi moralo veljati, da se bolečini, vznemirjenju ali trpljenju lahko izogne, kadar nosilci dejavnosti ali osebe, ki sodelujejo pri usmrtitvah živali, kršijo eno od zahtev te uredbe ali uporabljajo odobrene prakse, ne da bi preučili, ali ustrezajo najnovejšemu tehničnemu razvoju, pri čemer živalim iz malomarnosti ali namerno povzročijo bolečino, vznemirjenje ali trpljenje.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(4)</NO.P><TXT>Dobro počutje živali je vrednota Skupnosti, zapisana v Protokolu (št. 33) o zaščiti in dobrem počutju živali, ki je priložen Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (<QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>Protokol (št. 33)<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="2018" ID="QE0020"/>). Zaščita živali pri zakolu ali usmrtitvi je vprašanje javnega pomena, ki vpliva na odnos potrošnikov do kmetijskih proizvodov. Izboljšanje zaščite živali pri zakolu prispeva tudi k boljši kakovosti mesa, neposredno pa pozitivno vpliva na varnost pri delu v klavnicah.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(18)</NO.P><TXT>Odstopanje od omamljanja v primeru ritualnega zakola v klavnicah je bilo odobreno z Direktivo [Sveta] 93/119/ES [z dne <DATE ISO="19931222">22. decembra 1993</DATE> o zaščiti živali pri zakolu ali usmrtitvi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 15, str. 421)]. Ker so bile določbe Skupnosti, ki se uporabljajo za ritualni zakol, glede na nacionalni okvir različno prenesene v nacionalno zakonodajo, in ker nacionalna pravila vključujejo razsežnosti, ki presegajo namen te uredbe, je pomembno, da bi se ohranilo odstopanje od omamljanja živali pred zakolom, vendar pri tem vsaka država članica ohrani določeno raven subsidiarnosti. Tako ta uredba spoštuje svobodo vere in pravico izražanja vere ali prepričanja pri bogoslužju, pouku, običajih in obredih, kot je navedeno v členu 10 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije [v nadaljevanju: Listina].</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(20)</NO.P><TXT>Veliko metod usmrtitev živalim povzroča bolečino. Zato je omamljanje potrebno, da se pred ali med usmrtitvijo živali zmanjšata zavest in občutljivost. Merjenje izgube zavesti in občutljivosti živali je kompleksno in ga je treba izvajati v skladu z znanstveno odobreno metodologijo. S spremljanjem na podlagi kazalnikov bi bilo treba oceniti učinkovitost postopka v praktičnih razmerah.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(21)</NO.P><TXT>Spremljanje učinkovitosti omamljanja v glavnem temelji na oceni zavesti in občutljivosti živali. Zavest živali je v bistvu njena zmožnost, da čuti in nadzoruje hotno gibanje. Kljub nekaterim izjemam, kot so imobilizacije z električnim tokom ali drugače povzročena ohromelost, se lahko predvideva, da je žival nezavestna, kadar ni več v svojem naravnem stoječem položaju, ni budna in ne kaže pozitivnih ali negativnih čustev, kot sta strah ali razburjenje. Občutljivost živali je v bistvu njena zmožnost, da občuti bolečino. Na splošno se lahko predvideva, da je žival neobčutljiva, kadar nima refleksov ali se ne odziva na dražljaje, kot so zvok, vonj, svetloba ali dotik.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><?PAGE NO="6"?><CONSID><NP><NO.P>(33)</NO.P><TXT>V primeru neuspešnega omamljanja lahko živali trpijo. Zato bi morala ta uredba določiti ustrezno rezervno opremo za omamljanje, ki bo na voljo, da bi se zmanjšali bolečina, vznemirjenje ali trpljenje živali.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(37)</NO.P><TXT>Skupnost želi spodbujati visoke standarde za dobro počutje rejnih živali po vsem svetu, zlasti v povezavi s trgovino. Podpira posebne standarde in priporočila Svetovne organizacije za zdravje živali [OIE] v zvezi z dobrim počutjem živali, vključno z zakolom živali. […]</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(43)</NO.P><TXT>Pri zakolu brez omamljanja je treba vrat natančno prerezati z ostrim nožem, da se zmanjša trpljenje. Poleg tega živali, ki jim gibanje ni ustrezno omejeno, po prerezu vratnih žil najverjetneje kasneje izkrvavijo, pri čemer se podaljša nepotrebno trpljenje. Največkrat se s tem postopkom zakolje govedo, ovce in koze. Zato bi bilo treba prežvekovalcem, ki se zakoljejo brez omamljanja, posamično in mehansko omejiti premikanje.</TXT></NP></CONSID><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 1 Uredbe št. 1099/2009 določa pravila za usmrtitev živali, ki se redijo ali gojijo med drugim za proizvodnjo živil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Iz člena 2 Uredbe št. 1099/2009, naslovljenega <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>Opredelitve pojmov<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, izhaja, da:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(f)</NO.P><TXT>,omamljanje<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="2018" ID="QE0022"/> pomeni vsak nameren proces, ki povzroči izgubo zavesti in občutljivosti brez bolečine, vključno z vsakim procesom, ki privede do takojšnje smrti;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(g)</NO.P><TXT>,verski obred‘ pomeni vrsto dejanj, povezanih z zakolom živali in določenih v skladu z vero;</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P>(j)</NO.P><TXT>,zakol‘ pomeni usmrtitev živali, ki so namenjene prehrani ljudi;</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]“</P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 3(1) Uredbe št. 1099/2009, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>Splošne zahteve za usmrtitev in povezane postopke<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>Živalim se med usmrtitvijo in povezanimi postopki prihrani vsakršna bolečina, vznemirjenje ali trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti.<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Člen 4 Uredbe št. 1099/2009 v zvezi z <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>[m]etod[ami] omamljanja<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="004.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Živali se usmrtijo šele potem, ko so bile omamljene v skladu z metodami in posebnimi zahtevami, povezanimi z uporabo teh metod iz Priloge I. Izguba zavesti in občutljivosti traja do smrti živali.</ALINEA><ALINEA>Metodam iz Priloge I, ki ne privedejo do takojšnje smrti […], čim prej sledi postopek, katerega posledica je smrt, kot denimo izkrvavitev, bezanje, usmrtitev z električnim tokom ali dolgotrajna izpostavljenost pomanjkanju kisika.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><?PAGE NO="7"?><PARAG IDENTIFIER="004.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>V primeru živali, ki jih zakoljejo po posebnih metodah zakola v skladu z zahtevami določenih verskih obredov, se zahteve iz odstavka 1 ne uporabljajo, če je zakol opravljen v klavnici.<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje v sporu o glavni stvari, vprašanje za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Združenje OABA je <DATE ISO="20120924">24. septembra 2012</DATE> ministre de l’Agriculture, de l’Agroalimentaire et de la Forêt (minister za kmetijstvo, kmetijsko-živilski sektor in gozdarstvo, v nadaljevanju: minister za kmetijstvo) poslalo zahtevo, da se med drugim ustavita oglaševanje in trženje zrezkov iz mletega mesa blagovne znamke <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>Tendre France<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>, ki so bili certificirani kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> in na katerih je bila oznaka <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>. Isti dan je od inštituta INAO zahtevalo, naj sprejme odločitev, da se znak <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0030" ID="QS0030"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> ne uporablja za goveje meso živali, ki so zaklane brez predhodnega omamljanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Ker sta bili ti zahtevi zaradi molka organov zavrnjeni, je združenje OABA pri Conseil d’État (državni svet, Francija) <DATE ISO="20130123">23. januarja 2013</DATE> vložilo tožbo zaradi prekoračitve pooblastil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Conseil d’État (državni svet) je v odločbi št. 365447 z dne <DATE ISO="20141020">20. oktobra 2014</DATE> (FR:CESSR:2014:365447.<DATE ISO="20141020">20141020</DATE>) presodil, da so v predpisih Evropske unije izčrpno opredeljena pravila o ekološki govedoreji, ne da bi ti predpisi napotovali na sprejetje izvedbenih aktov s strani držav članic in ne da bi bili taki akti potrebni za njihovo polno učinkovitost. Zato zakonodajna oblast ni imela pristojnosti za določitev nacionalnih določb, v katerih bi bili ti predpisi ponovljeni, natančneje določeni ali dopolnjeni. Conseil d’État (državni svet) je zato zavrnil predloge združenja OABA v delih, v katerih je bila predlagana odprava zavrnilne odločbe nacionalne regulativne oblasti v zvezi s prepovedjo uporabe oznake <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0031" ID="QS0031"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> za proizvode iz govejega mesa živali, zaklanih brez predhodnega omamljanja, ker sta podelitev tega znaka in njegova uporaba v celoti urejeni s pravom Unije. Conseil d’État (državni svet) je tribunal administratif de Montreuil (upravno sodišče v Montreuilu) dodelil odločanje o preostalih predlogih iz tožbe, s katerimi se predlaga odprava zavrnilne odločbe družbe Ecocert v zvezi s tem, da na podlagi člena 30 Uredbe št. 834/2007 sprejme ukrepe za ustavitev oglaševanja in trženja proizvodov blagovne znamke <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0032" ID="QS0032"/>Tendre France<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, ki so bili certificirani kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0033" ID="QS0033"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> in na katerih je bila oznaka <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0034" ID="QS0034"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Tribunal administratif de Montreuil (upravno sodišče v Montreuilu) je s sodbo z dne <DATE ISO="20160121">21. januarja 2016</DATE> ta predlog zavrnilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Združenje OABA je zoper to prvostopenjsko sodbo vložilo pritožbo pri predložitvenem sodišču. Trdi, da je morala družba Ecocert na podlagi člena 30 Uredbe št. 834/2007 ustaviti oglaševanje in trženje zadevnih proizvodov, ker ti ne izpolnjujejo zahtev, ki so v pravu Unije določene za uporabo te oznake.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Tako minister za kmetijstvo kot družba Bionoor, ki prodaja proizvode iz ekološkega kmetovanja (v nadaljevanju: Bionoor), družba Ecocert in inštitut INAO predlagajo, naj se pritožba združenja OABA zavrne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Po mnenju predložitvenega sodišča pravni okvir zadeve, kot se zdi, sestavljajo, kar zadeva pravo Unije, prvič, člen 13 PDEU, drugič, uvodni izjavi 1 in 17 ter člen 3, člen 14(1)(b) in člen 22 Uredbe št. 834/2007, in tretjič, člen 4(1) in (4) ter člen 5(2) Uredbe št. 1099/2009.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Cour administrative d’appel de Versailles (višje upravno sodišče v Versaillesu) vseeno ugotavlja, da v nobeni določbi Uredbe št. 1099/2009 in v nobeni določbi Uredbe št. 889/2008 niso izrecno opredeljeni način ali načini zakola živali, ki bi lahko izpolnjevali cilja dobrega počutja živali ali zmanjšanja trpljenja živali, ki sta določena za ekološko proizvodnjo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Ker nobena določba ne vsebuje sklicevanj med Uredbo št. 1099/2009 na eni strani ter uredbama št. 834/2007 in št. 889/2008 na drugi strani, naj zgolj s primerjavo teh aktov ne bi bilo mogoče ugotoviti, ali je z obrednim zakolom brez predhodnega omamljanja, ki je izjemoma dovoljen s členom 4(4) Uredbe št. 1099/2009, če so izpolnjene vse tehnične zahteve, ki veljajo zanj, mogoče izpolniti posebna cilja dobrega počutja živali in zmanjšanja trpljenja živali, ki sta določena za ekološko pridelavo z uredbama št. 834/2007 in št. 889/2008, ali ne. V tem sporu naj bi se torej postavljalo vprašanje skladnosti take razlage zadevnih uredb z določbami člena 13 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče meni, da je odgovor na pritožbeni razlog, v skladu s katerim se evropski znak <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0035" ID="QS0035"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> ne bi smel uporabljati za meso živali, ki so bile obredno zaklane brez predhodnega omamljanja, odločilen za rešitev spora in pomeni resno težavo pri razlagi prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je predložitveno sodišče prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0036" ID="QS0036"/>Ali je treba pravila prava […] [U]nije, ki med drugim izhajajo iz:</P><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>člena 13 [PDEU],</P></ITEM><ITEM><P>Uredbe št. 834/2007, katere podrobna pravila za izvajanje so določena z Uredbo št. 889/2008,</P></ITEM><ITEM><P>in Uredbe št. 1099/2009,</P></ITEM></LIST></P><P>razlagati tako, da dovoljujejo ali prepovedujejo podelitev evropskega znaka <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0037" ID="QS0037"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="2018" ID="QE0037"/> proizvodom iz živali, ki so bile brez predhodnega omamljanja obredno zaklane pod pogoji, določenimi v Uredbi (ES) št. 1099/2009?<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložili združenje OABA, družbi Bionoor in Ecocert ter Francoska republika, Helenska republika, Kraljevina Norveška in Evropska komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Obravnava, ki so se je udeležili združenje OABA, družba Bionoor ter Francoska republika, Helenska republika in Komisija, je bila <DATE ISO="20180619">19. junija 2018</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Umestitev težave</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Sodišče je s tem predlogom za sprejetje predhodne odločbe pozvano, naj odgovori na pravzaprav preprosto vprašanje: ali je meso živali, zaklanih brez predhodnega omamljanja, lahko certificirano kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0038" ID="QS0038"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Težava izhaja iz dejstva, da čeprav predpisi o ekološkem kmetovanju, ki se uporabljajo za dejansko stanje v obravnavani zadevi – v bistvu uredbi št. 834/2007 in št. 889/2008 – zagotavljajo upoštevanje <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0039" ID="QS0039"/>visokih standardov dobrega počutja živali<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Glej zlasti uvodni izjavi 1 in 17 ter člen 3(a)(iv) in člen 5(h) Uredbe št. 834/2007.</P></NOTE> v celem življenju živali,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Glej zlasti člen 1(1)(a) Uredbe št. 834/2007.</P></NOTE> kar pomeni, da je treba <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0040" ID="QS0040"/>čim bolj […] zmanjšati trpljenje živali, tudi ob zakolu<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej zlasti člen 14(1)(b)(viii) in člen 15(1)(b)(vi) Uredbe št. 834/2007.</P></NOTE>, v njih niso natančno opredeljeni načini, ki bi omogočili čim večje zmanjšanje trpljenja živali ob usmrtitvi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Zadeva se tako nanaša samo na razlago tehničnih standardov, ki jih je treba upoštevati pri zakolu živali za izdajo certifikat o <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0041" ID="QS0041"/>ekološki pridelavi<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Iz razlogov, ki jih bom predstavil v nadaljevanju, je pomembno pojasniti, da se Sodišču torej ni treba strogo rečeno opredeliti do vprašanja vmešavanja v svobodo izražanja veroizpovedi – kot je bila obravnavana v sodbi ESČP z dne <DATE ISO="20000627">27. junija 2000</DATE>, Cha’are Shalom Ve Tsedek proti Franciji (CE:ECHR:2000:0627JUD002741795). Prav tako se mu ni treba neposredno izreči o združljivosti standarda <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0042" ID="QS0042"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> s certifikatom <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0043" ID="QS0043"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> – saj slednji zdaj ne ustreza natančni specifikaciji, zlasti v zvezi s tem, ali so živali pred usmrtitvijo omamljene ali ne.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Zadeva se ne nanaša neposredno na vprašanje poseganja v svobodno opravljanje bogoslužja</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>V postopku v glavni stvari in čeprav se predložitveno sodišče ni nameravalo ukvarjati s tem, je bilo postavljeno vprašanje svobodnega opravljanja bogoslužja, zlasti z vidika člena 10 Listine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Družba Bionoor je v pisnem stališču zlasti trdila, da če bi se ugotovilo, da sta certifikata <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0044" ID="QS0044"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0045" ID="QS0045"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> nezdružljiva, bi to vplivalo na skupinsko pravico muslimanov do svobodnega opravljanja bogoslužja, zagotovljeno s členom 9 v povezavi s členom 14 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane <DATE ISO="19501104">4. novembra 1950</DATE> v Rimu (v nadaljevanju: EKČP), ter členom 10 Listine. V zvezi s tem se sklicuje zlasti na zgoraj navedeno sodbo Cha’are Shalom Ve Tsedek proti Franciji. Po mnenju družbe Bionoor je evropski zakonodajalec s tem, da ni prepovedal uporabe oznake <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0046" ID="QS0046"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> na proizvodih, certificiranih kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0047" ID="QS0047"/>košer<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> ali <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0048" ID="QS0048"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>, želel dati pozitivno zavezo za zagotovitev dejanskega spoštovanja verske svobode.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Ta utemeljitev, ki v zvezi s postopkom v glavni stvari temelji na ideji, da bi bila ovirana verska svoboda muslimanov, če bi bilo ugotovljeno, da proizvod ne more biti hkrati certificiran kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0049" ID="QS0049"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> in kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0050" ID="QS0050"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>, me še zdaleč ne prepriča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>V zvezi s tem se mi zdi, da je vprašanje, ki ga obravnavam, zelo drugačno od tistega, ki je bilo obravnavano v zgoraj navedeni sodbi Cha’are Shalom Ve Tsedek proti Franciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Spomniti moram, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v tej sodbi odločilo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0051" ID="QS0051"/>je bila z uvedbo izjeme od načela predhodnega omamljanja živali za zakol v notranjem pravu uresničena pozitivna zaveza države, da se zagotovi dejansko spoštovanje verske svobode<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> (točka 76). Poleg tega je pojasnilo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0052" ID="QS0052"/>bi obstajalo vmešavanje v svobodo izražanja veroizpovedi samo, če bi prepoved zakonitega izvajanja tega zakola skrajno ortodoksnim vernikom onemogočila jesti meso živali, zaklanih v skladu z verskimi predpisi, za katere se zdi, da se zanje uporabljajo na tem področju<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> (točka 80).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi pa v nasprotju z obrednim zakolom ob muslimanskem prazniku žrtvovanja v smislu člena 4(4) Uredbe št. 1099/2009, na katerega se je nanašala sodba z dne <DATE ISO="20180529">29. maja 2018</DATE>, Liga van Moskeeën en Islamitische Organisaties Provincie Antwerpen in drugi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180529">29. maja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Liga van Moskeeën en Islamitische Organisaties Provincie Antwerpen in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑426/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:335">EU:C:2018:335</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> v tem primeru ne gre za možnost, da muslimani ravnajo v skladu z verskimi predpisi. Možnost uživanja proizvodov, ki so certificirani kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0053" ID="QS0053"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> in kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0054" ID="QS0054"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>, se kot taka ne nanaša na izvajanje <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0055" ID="QS0055"/>verskega obreda<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> in tako ni zajeta v uresničevanju verske svobode, ki je v členu 10 Listine in členu 9 EKČP potrjena kot izraz verskega prepričanja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Osebe, ki želijo v skladu z nekaterimi verskimi predpisi dobiti proizvode iz živali, zaklanih brez predhodnega omamljanja, naj bi namreč še vedno imele na voljo drugačno možnost, ki spoštuje njihovo versko prepričanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej splošneje v zvezi s prehranskimi zahtevami zaradi veroizpovedi sodbi ESČP z dne <DATE ISO="20101207">7. decembra 2010</DATE>, Jakóbski proti Poljski (CE:ECHR:2010:1207JUD001842906), in z dne <DATE ISO="20131217">17. decembra 2013</DATE>, Vartic proti Romuniji (CE:ECHR:2013:1217JUD001415008).</P></NOTE> Če bi se ugotovilo, da je v okviru ekološkega kmetovanja obredni zakol brez predhodnega omamljanja prepovedan, bi državljani judovske ali muslimanske veroizpovedi še vedno lahko dobili košer ali halal meso, zato samo bistvo pravice do veroizpovedi ne bi bilo ogroženo. Onemogočeno bi jim bilo samo uživanje košer ali halal mesa z oznako <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0056" ID="QS0056"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>. Dejstvo, da ni mogoče dobiti mesa z oznako <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0057" ID="QS0057"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>, pridobljenega z zakolom, pri katerem se ne uporabi omamljanje, kot tako ne vpliva na verske predpise, ki ne zahtevajo, da se uživa samo meso iz ekološkega kmetovanja. Prav tako ne obstaja <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0058" ID="QS0058"/>pravica<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/> do dostopa do proizvodov z oznako <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0059" ID="QS0059"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/>. Poleg tega ugotavljam, da tožene stranke v postopku v glavni stvari nikakor niso zatrjevale, da je prepoved pridelave in trženja proizvodov, ki so certificirani kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0060" ID="QS0060"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/> in imajo oznako <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0061" ID="QS0061"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>, ki naj bi jim bila naložena, sama po sebi nezdružljiva z verskimi prepričanji potrošnikov proizvodov z oznako <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0062" ID="QS0062"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Ta ugotovitev se mi zdi toliko bolj verjetna, ker se, če dobro premislim, ne postavlja vprašanje, ali sta oznaki <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0063" ID="QS0063"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/> in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0064" ID="QS0064"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/> združljivi, ampak se postavlja bolj vprašanje, ali se oznaka <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0065" ID="QS0065"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/> lahko podeli za proizvode iz živali, zaklanih brez predhodnega omamljanja, kar je v bistvu, kot se zdi, povsem drugo vprašanje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Sodišču v obravnavani zadevi ni treba odločiti o vprašanju predhodnega omamljanja z vidika dobrega počutja živali<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej zlasti stališče družbe Bionoor, strani od 8 do 12.</P></NOTE> niti o obsegu oznake <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0066" ID="QS0066"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Poleg dejstva, da se ta zadeva, kot se zdi, ne nanaša neposredno na kršenje verske svobode, se prav tako ne nanaša niti na vprašanje predhodnega omamljanja z vidika dobrega počutja živali niti na vprašanje splošne združljivosti oznak <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0067" ID="QS0067"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0068" ID="QS0068"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Na prvem mestu se mi odslej zdi nesporno, da čeprav je vsaka usmrtitev problematična z vidika dobrega počutja živali, lahko uporaba metod omamljanja pri zakolu živali, vsaj v teoriji in kot dokazujejo številne znanstvene študije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Med številnimi študijami, ki so jih navedle zainteresirane strani, naj omenim zlasti mnenje znanstvenega odbora Evropske unije za zdravje in dobro počutje živali (Scientific Panel on Animal Health and Welfare (AHAW)) iz leta 2004, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0069" ID="QS0069"/>Welfare aspects of the main systems of stunning and killing the main commercial species of animals<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/>, The EFSA Journal (2004), 45, str. od 1 do 29; stališče Združenja veterinarjev Evrope iz leta 2002, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0070" ID="QS0070"/>Slaughter of Animals Without Prior Stunning<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/>, ki je na voljo na naslovu: http://www.fve.org/uploads/publications/docs/fve_02_104_slaughter_prior_stunning.pdf; in študijo iz leta 2010, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0071" ID="QS0071"/>Report on Good and Adverse practices – Animal Welfare Concerns in Relation to Slaughter Practices from the Viewpoint of Veterinary Sciences<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/>, opravljeno v okviru evropskega projekta Dialrel (<QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0072" ID="QS0072"/>Encouraging Dialogue on issues of Religious Slaughter<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/>) in na voljo na naslovu http://www.dialrel.eu/dialrel-results/veterinary-concerns.html.</P></NOTE>, prispeva k zmanjšanju tega trpljenja, če so uporabljene v ustreznih razmerah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, čeprav je v postopku v glavni stvari obravnavana možnost, da se proizvodom z oznako <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0073" ID="QS0073"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/> podeli oznaka <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0074" ID="QS0074"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/>, je predmet te zadeve v bistvu možnost, da se proizvodom iz živali, zaklanih brez omamljanja – kar je po mojem mnenju resnično problematično z vidika dobrega počutja živali – lahko podeli oznaka <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0075" ID="QS0075"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Komisija je navedla, da je družba Ecocert po njenem védenju edini organ, ki izrecno dopušča obredni zakol brez vsakršne oblike omamljanja.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Iz elementov v spisu je namreč razvidno, da certifikat <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0076" ID="QS0076"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/> zdaj pove zelo malo o dejansko uporabljeni metodi zakola.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Kot je Komisija navedla v pisnem stališču in potrdila na obravnavi, v muslimanskih skupnostih v Evropi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Tako se zdi, da je omamljanje na splošno sprejeto na Danskem in Švedskem. V Belgiji sta se valonski in flamski parlament leta 2007 odločila, da bo za obredne zakole obvezna uporaba določene oblike omamljanja.</P></NOTE> in po svetu obstajajo različna mnenja o sprejemanju povratnega omamljanja ali omamljanja takoj po izkrvavitvi živali. Kar zadeva posebno vprašanje združljivosti obrednega zakola z uporabo nekaterih metod omamljanja, prakse, ki jih uporabljajo certifikacijski organi za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0077" ID="QS0077"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/> v državah članicah, za zdaj niso enotne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>V zvezi s tem lahko zlahka razumem, da glede izvajanja verskih zahtev, katerih sprejemanje in obseg sta po definiciji odvisna od različnih razlag<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Izraz <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0078" ID="QS0078"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/> na splošno označuje to, kar je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0079" ID="QS0079"/>zakonito<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/> ali <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0080" ID="QS0080"/>dovoljeno<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/> glede na verske predpise.</P></NOTE> ter ki jih je težko standardizirati, ni evropskih predpisov, v katerih bi bile opredeljene in urejene specifikacije, zahtevane za obredni zakol, ne glede na to, ali je ta <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0081" ID="QS0081"/>košer<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/> ali <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0082" ID="QS0082"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/>. Čeprav se zdi, da obstaja enotno stališče, da zahteve muslimanske vere predpisujejo, da mora žival ob zakolu <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0083" ID="QS0083"/>biti živa ali veljati za živo<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/>, da se šteje za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0084" ID="QS0084"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej zlasti splošne smernice komisije Codex Alimentarius v zvezi z uporabo izraza <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0085" ID="QS0085"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/> (CAC/GL 24-1997), ki so na voljo na naslovu: http://www.fao.org/docrep/005/y2770f/y2770f08.htm#fn26. Te smernice so bile na vse države članice in pridružene članice Food and Agriculture Organization of the United Nations (Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO)) in Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) naslovljene kot posvetovalno besedilo, vsaka vlada pa mora odločiti, kako jih namerava uporabljati.</P></NOTE> to ne pomeni nujno, da je prepovedana vsaka oblika omamljanja pred zakolom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Kot je bilo mogoče ugotoviti v okviru tega postopka, nekateri predstavniki muslimanske skupnosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Po navedbah združenja OABA imajo v Franciji tako stališče mošeje v Parizu, Lyonu in Evryju. Po preverjanju je očitno, da certifikacijski organi za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0086" ID="QS0086"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/>, ki so povezani s temi mošejami (kot so Société française de contrôle de viande halal (SFCVH), Association rituelle de la Grande Mosquée de Lyon (ARGML) ali Association culturelle des musulmans d’Île-de-France (ACMIF)), dejansko dopuščajo oblike omamljanja pred zakolom živali (kot je tako imenovana <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0087" ID="QS0087"/>povratna<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="201C" ID="QE0087"/> elektronarkoza).</P></NOTE> menijo, da so elektronarkoza ali vsi drugi podobni postopki omamljanja pred zakolom, ki nimajo vpliva na vitalne funkcije živali in predvsem na drenažo krvi živali (kar pomeni, da bi se ji lahko povrnila zavest, če ne bi izvedli puščanja krvi), v skladu z zahtevami muslimanske vere.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>V nacionalnih aktih pa pojem obrednega zakola prav tako ni opredeljen. Navedbe o potrjevanju proizvodov kot „košer„ali <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0089" ID="QS0089"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0089" CODE="201C" ID="QE0089"/> so na splošno predpisane in jih upravljajo certifikacijski organi, ki so povezani z nekaterimi verskimi organi, in ne regulativni organi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>V Franciji poskusi Association française de normalisation (francoska zveza za standardizacijo, AFNOR) za opredelitev standarda <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0090" ID="QS0090"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0090" CODE="201C" ID="QE0090"/>, ki je bil za predelana živila poskusno pripravljen leta 2017, niso bili uspešni.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Zato certifikacijski organi uporabljajo zelo različne prakse. Nekateri certifikacijski organi naj bi tako v specifikacijah opozarjali, da je treba zakol opraviti s predhodnim omamljanjem, medtem ko naj bi drugi zahtevali samo visoko raven dobrega počutja živali brez dodatnih pojasnil o omamljanju. Temu je treba dodati dejstvo, da se pri istem certifikacijskem organu uporaba predhodnega omamljanja spreminja glede na živalsko vrsto.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Na trgu zato zdaj obstajajo proizvodi z oznako <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0091" ID="QS0091"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0091" CODE="201C" ID="QE0091"/> iz živali, ki so bile zaklane s predhodnim omamljanjem. Prav tako je bilo mogoče poudariti, da se meso živali, zaklanih brez omamljanja, prodaja po tradicionalnih kanalih, ne da bi bili potrošniki o tem obveščeni.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej na primer poročilo z dne <DATE ISO="20160920">20. septembra 2016</DATE>, ki je bilo pripravljeno v imenu preiskovalnega odbora francoske Assemblée nationale (državna skupščina) v zvezi s pogoji zakola klavnih živali v francoskih klavnicah, str. 117 in 118 (http://www2.assemblee-nationale.fr/14/autres-commissions/commissions-d-enquete/conditions-d-abattage-des-animaux-de-boucherie-dans-les-abattoirs-francais/).</P></NOTE> Nazadnje pa oznaka <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0092" ID="QS0092"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0092" CODE="201C" ID="QE0092"/> na proizvodih pove zelo malo o uporabi omamljanja pri zakolu živali in, če se omamljanje uporablja, o izbrani metodi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="12"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Odgovor na vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Kot je predložitveno sodišče zelo pravilno ugotovilo, z nobeno določbo ni posebej vzpostavljena povezava med zakonskimi določbami, ki urejajo način ekološke pridelave na eni strani in zakol živali na drugi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Ker take povezave ni, sta možni dve razlagi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>V skladu s prvo razlago, ki jo zagovarjajo družbi Ecocert in Bionoor ter francoska vlada, upoštevne določbe ne nasprotujejo podelitvi oznake <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0093" ID="QS0093"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0093" CODE="201C" ID="QE0093"/> za proizvode iz živali, zaklanih brez omamljanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Čeprav Uredba št. 834/2007 določa zahtevo po <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0094" ID="QS0094"/>visokih standardih dobrega počutja živali<QUOT.END REF.START="QS0094" CODE="201C" ID="QE0094"/> pri ekološki pridelavi, niti ta uredba niti njena izvedbena uredba št. 889/2008 ne nasprotujeta izrecno temu, da se pravilo predhodnega omamljanja ne upošteva v posebnem okviru obrednega zakola.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Obredni zakoli, ki so za opravljanje nekaterih verskih obredov z Uredbo št. 1099/2009 izjemoma dovoljeni, če so izpolnjene vse določene tehnične zahteve, naj bi ustrezali ciljema dobrega počutja živali in zmanjšanja trpljenja živali, ki sta med cilji, ki se uresničujejo z ekološko pridelavo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Druga razlaga, ki jo priporočajo združenje OABA, Komisija ter grška in norveška vlada, izhaja iz teleološke in sistemske razlage predpisov, ki se uporabljajo. V bistvu temelji na ideji, da naj bi se, nasprotno, s ciljema zaščite dobrega počutja živali in zmanjšanja trpljenja živali, tudi pri zakolu, zahtevalo, da se taka oznaka ne podeli za proizvode, pridobljene ob obrednih zakolih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Zagovorniki tega drugega pristopa zlasti trdijo, da je zaščita dobrega počutja živali cilj v splošnem interesu, katerega pomen je izražen v členu 13 PDEU. Nujnost spoštovanja dobrega počutja živali naj bi bila zahtevana tako v Uredbi št. 1099/2009, ki med drugim določa načelo omamljanja pred usmrtitvijo, kot v Uredbi št. 834/2007, ki zmanjšanje trpljenja živali določa kot pomembno zahtevo za ekološko kmetovanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Po njihovem mnenju se z možnostjo opravljanja obrednih zakolov, ki jo daje člen 4(4) Uredbe št. 1099/2009, uresničujejo cilji zdravstvene politike in enakega spoštovanja verskih prepričanj in obredov ter je odvisna od teh ciljev. To odstopanje ni del <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0095" ID="QS0095"/>višjih standardov dobrega počutja živali<QUOT.END REF.START="QS0095" CODE="201C" ID="QE0095"/>, ki se morajo uporabljati pri podelitvi oznake <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0096" ID="QS0096"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0096" CODE="201C" ID="QE0096"/> na podlagi Uredbe št. 834/2007 (zlasti njenih členov 3 in 5), in naj ne bi bilo povezano z njimi. Zagovorniki tega drugega pristopa trdijo tudi, da se s podelitvijo certifikata <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0097" ID="QS0097"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0097" CODE="201C" ID="QE0097"/> za proizvode iz živali, zaklanih brez predhodnega omamljanja, ne upošteva načelo zaupanja potrošnikov v ekološke proizvode, na katero ta uredba napotuje v členu 1 ter uvodnih izjavah 3, 5 in 22.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>V nadaljevanju bom najprej predstavil vsebino standardov, ki veljajo za ekološko kmetovanje s stališča zaščite dobrega počutja živali, kot izhajajo iz povezanih določb uredb št. 834/2007 in št. 889/2008, ter njihove povezave s pravili glede zakola živali, kot izhajajo zlasti iz Uredbe št. 1099/2009. Na podlagi te predstavitve bom nato pojasnil, iz katerih razlogov ta pravila, tudi ko se razlagajo z vidika zahteve po izpolnjevanju visokih standardov dobrega počutja živali, po mojem mnenju ne nasprotujejo podelitvi oznake <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0098" ID="QS0098"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0098" CODE="201C" ID="QE0098"/> za proizvode iz živali, zaklanih brez omamljanja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Standardi, ki veljajo za ekološko kmetovanje, in povezave s pravili glede zakola živali</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Da bi Unija sledila stalnemu razvoju trga ekoloških proizvodov,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>V zadnjem desetletju se trg ekoloških proizvodov dinamično razvija zaradi velike rasti povpraševanja. Svetovni trg ekološke hrane se je od leta 1999 povečal za štirikrat. Glej zlasti delovni dokument služb Komisije, povzetek ocene učinka, priložen dokumentu <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0099" ID="QS0099"/>Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, spremembi Uredbe (EU) št. XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o uradnem nadzoru] in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007<QUOT.END REF.START="QS0099" CODE="201C" ID="QE0099"/>, z dne <DATE ISO="20140324">24. marca 2014</DATE> (COM(2014) 180 final, str. 11 in navedene reference).</P></NOTE> že od leta 1991 sprejema zakonodajo na področju ekološke pridelave, s katero se od izvajalcev zahteva, da upoštevajo izdelan sistem standardov in nadzorov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Tako kot uredbi (EGS) št. 2092/91<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Uredba Sveta z dne <DATE ISO="19910624">24. junija 1991</DATE> o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 39).</P></NOTE> in (ES) št. 392/2004<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Uredba Sveta z dne <DATE ISO="20040224">24. februarja 2004</DATE> o spremembi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 8, str. 189).</P></NOTE>, ki sta se uporabljali prej, tudi Uredba št. 834/2007 vzpostavlja celotni sistem upravljanja kmetijskega gospodarstva in pridelave hrane, ki združuje najboljše prakse na različnih področjih (okolje, biotska raznovrstnost, ohranjanje naravnih virov in visoki standardi dobrega počutja živali).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Tako kot v Uredbi št. 834/2007 je tudi v novi Uredbi (EU) 2018/848<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20180530">30. maja 2018</DATE> o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="150" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2018">UL 2018, L 150, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>, ki se bo uporabljala od <DATE ISO="20210101">1. januarja 2021</DATE>, v uvodni izjavi 1 med drugim navedeno, da ima <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0100" ID="QS0100"/>[e]kološka pridelava […] dvojno družbeno vlogo: po eni strani oskrbuje specifičen trg in s tem zadovoljuje povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih, po drugi strani pa zagotavlja javno dostopne dobrine in s tem prispeva k varstvu okolja, dobrobiti živali in razvoju podeželja<QUOT.END REF.START="QS0100" CODE="201C" ID="QE0100"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Nemogoče je resno zanikati, da se v okviru prava Unije za ekološke in neekološke proizvode uporabljata različni pravni ureditvi, pri čemer za prve veljajo strožje zahteve glede pridelave kot za druge.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150604">4. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Andechser Molkerei Scheitz/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑682/13 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:356">EU:C:2015:356</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Med zastavljenimi cilji in prednostnimi nalogami ekološkega kmetovanja je Sodišče že poudarilo pomen, ki ga je treba pripisati tistim v zvezi z varnostjo hrane in varstvom potrošnikov. Treba je namreč ohraniti zaupanje potrošnikov v proizvode, ki so označeni kot ekološki.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141105">5. novembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Herbaria Kräuterparadies</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑137/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2335">EU:C:2014:2335</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171012">12. oktobra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Kamin und Grill Shop</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑289/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:758">EU:C:2017:758</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Na tej podlagi in kot je pojasnjeno v členu 23(1) Uredbe št. 834/2007, se za označevanje in oglaševanje kmetijskih proizvodov izrazi, ki se sklicujejo na postopek ekološke pridelave, lahko uporabijo samo za proizvode, pridelane v skladu z zahtevami, določenimi s to uredbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Z vidika zaščite dobrega počutja živali ni mogoče zanikati, da je namen Uredbe št. 834/2007 za ekološko kmetovanje določiti nekatere standarde, ki zagotavljajo višjo raven zaščite dobrega počutja živali od tiste, ki se lahko zahteva v okviru tradicionalnega kmetovanja. Tako člen 3(a)(iv) te uredbe določa, da ekološka pridelava vzpostavlja sistem trajnostnega upravljanja kmetijstva, ki <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0101" ID="QS0101"/><HT TYPE="ITALIC">spoštuje stroge standarde dobrega počutja živali</HT><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Moj poudarek.</P></NOTE><QUOT.END REF.START="QS0101" CODE="201C" ID="QE0101"/>. Člen 5(h) navedene uredbe določa še, da je cilj ekološkega kmetovanja <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0102" ID="QS0102"/>skrb za <HT TYPE="ITALIC">visoko raven dobrega počutja živali</HT><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> ter upoštevanje vrstno-specifičnih potreb<QUOT.END REF.START="QS0102" CODE="201C" ID="QE0102"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Vendar je treba ugotoviti, da čeprav so v upoštevnih predpisih razmeroma podrobno določeni pogoji namestitve (glej člene od 10 do 12 Uredbe št. 889/2008, ki napotujejo zlasti na Prilogo III k tej uredbi) in reje (v zvezi z ukrepi <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0103" ID="QS0103"/>ravnanja z živalmi<QUOT.END REF.START="QS0103" CODE="201C" ID="QE0103"/> glej zlasti člen 18 te uredbe) živali, ki jih mora izpolnjevati ekološko kmetovanje, ker določajo standarde, ki zelo presegajo evropske standarde, veljavne za tradicionalno kmetovanje, ne vsebujejo ničesar o standardih, ki veljajo za zakol živali. Natančneje, nobena določba navedene uredbe ne prepoveduje zakola brez omamljanja kot takega.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>V členu 14(1)(b)(viii) Uredbe št. 834/2007 je omenjeno samo, da je treba <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0104" ID="QS0104"/>čim bolj […] zmanjšati vsako trpinčenje ali pohabljanje živali v celem življenju živali, <HT TYPE="ITALIC">tudi ob zakolu</HT><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Moj poudarek.</P></NOTE><QUOT.END REF.START="QS0104" CODE="201C" ID="QE0104"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Neobstoj take določbe v Uredbi št. 834/2007 in njeni izvedbeni uredbi št. 889/2008 v zvezi z načini zakola je po mojem mnenju mogoče razlagati samo tako, da v zvezi s tem napotuje na splošna pravila o usmrtitvi živali, zlasti pravila, ki se uporabljajo za živali, ki se redijo ali gojijo za proizvodnjo živil, določena v Uredbi št. 1099/2009.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej člen 1(1) Uredbe št. 1099/2009.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da to implicitno, vendar nujno izhaja iz člena 1(4) Uredbe št. 834/2007, ki določa, da se ta uredba uporablja brez poseganja v druge predpise prava Unije o proizvodih, ki spadajo ne njeno področje uporabe. Določbe Uredbe št. 1099/2009 pa so sestavni del teh predpisov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Takoj moram pojasniti, da so v zadnjenavedeni uredbi, kot kaže njeno besedilo, opredeljena skupna pravila za zaščito dobrega počutja živali ob njihovem zakolu ali usmrtitvi v Uniji. V nasprotju s predpisi, ki so sestavni del <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0105" ID="QS0105"/>svežnja o higieni<QUOT.END REF.START="QS0105" CODE="201C" ID="QE0105"/> iz leta 2006,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej v tem smislu sklepne predloge, ki sem jih predstavil v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Liga van Moskeeën en Islamitische Organisaties Provincie Antwerpen in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑426/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:926">EU:C:2017:926</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 35 in od 64 do 68).</P></NOTE> je Uredba št. 1099/2009 povezana prav z zaščito dobrega počutja živali ob njihovi usmrtitvi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Navedena uredba v skladu s svojo uvodno izjavo 4 temelji na ideji, da je zaščita živali pri zakolu ali usmrtitvi vprašanje javnega pomena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej tudi uvodne izjave 24, 37 in 43 te uredbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Njen člen 3(1) določa splošno zahtevo, da se živalim med usmrtitvijo in povezanimi postopki prihrani vsakršna bolečina, vznemirjenje ali trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Povedano drugače, Uredba št. 1099/2009 sama zadeva in vključuje zahteve po dobrem počutju živali. Ker v predpisih, ki se nanašajo posebej na ekološko kmetovanje, ni podrobnih določb, se uporabljajo splošne določbe te uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Čeprav se na podlagi člena 4(1) Uredbe št. 1099/2009 uporablja načelo zakola po omamljanju v skladu z metodami in zahtevami, določenimi v Prilogi I k tej uredbi, člen 4(4) iste uredbe določa izjemo za obredni zakol brez omamljanja živali v klavnicah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Kot je navedeno v uvodni izjavi 18 Uredbe št. 1099/2009, člen 4(4) te uredbe dovoljuje obredne zakole brez omamljanja, če je zakol opravljen v klavnici, in sicer zaradi spoštovanja nekaterih verskih predpisov, saj določa odstopanje od splošnega pravila iz odstavka 1 tega člena, da se živali usmrtijo šele po tem, ko so bile omamljene.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Kot je Sodišče že odločilo, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0106" ID="QS0106"/>je namreč zaščita dobrega počutja živali glavni cilj Uredbe št. 1099/2009, zlasti njenega člena 4(4), kot je razvidno iz naslova te uredbe in njene uvodne izjave 2<QUOT.END REF.START="QS0106" CODE="201C" ID="QE0106"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180529">29. maja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Liga van Moskeeën en Islamitische Organisaties Provincie Antwerpen in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑426/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:335">EU:C:2018:335</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>To odstopanje vseeno ne pomeni, da se s sistemom odstopanja, ki se uporablja za obredni zakol, ne upošteva dobro počutje živali.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Taki zakoli morajo biti namreč še vedno v skladu z Uredbo št. 1099/2009 opravljeni v pogojih, ki zagotavljajo omejitev trpljenja živali.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 2 Uredbe št. 1099/2009 je tako med drugim navedeno, da bi morali <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0107" ID="QS0107"/>[n]osilci dejavnosti ali osebe, ki sodelujejo pri usmrtitvah živali, […] sprejeti potrebne ukrepe, ki bodo preprečili, da bi žival občutila bolečino, in zmanjšali vznemirjenje in trpljenje živali med zakolom ali usmrtitvijo, ob upoštevanju najboljših praks na tem področju in metod, odobrenih v skladu s to uredbo<QUOT.END REF.START="QS0107" CODE="201C" ID="QE0107"/>. V uvodni izjavi 43 navedene uredbe pa je navedeno, da je treba <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0108" ID="QS0108"/>[p]ri zakolu brez omamljanja […] vrat natančno prerezati z ostrim nožem, da se zmanjša trpljenje<QUOT.END REF.START="QS0108" CODE="201C" ID="QE0108"/>. Poleg tega člen 9(3) in člen 15(2), prvi pododstavek, te uredbe določata, da mora biti živalim posamično omejeno gibanje, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0109" ID="QS0109"/>dokler oseba, odgovorna za omamljanje ali izkrvavitev, ni pripravljena, da omamljanje ali izkrvavitev živali izvede na čim hitrejši način<QUOT.END REF.START="QS0109" CODE="201C" ID="QE0109"/>. Nazadnje, člen 5(2) Uredbe št. 1099/2009 določa, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0110" ID="QS0110"/>[k]adar se za namen člena 4(4) živali usmrtijo brez predhodnega omamljanja, osebe, odgovorne za zakol, opravijo sistematične preglede, s katerimi se zagotovi, da živali pred odstranitvijo opreme za omejitev gibanja ne kažejo nobenih znakov zavesti ali občutljivosti ter ne kažejo nobenih znakov življenja pred obdelovalnimi postopki ali poparjanjem<QUOT.END REF.START="QS0110" CODE="201C" ID="QE0110"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Ne nazadnje soobstajata dva sistema zaščite dobrega počutja živali: načelni sistem, ki zahteva predhodno omamljanje, in sistem odstopanja (zaradi želje, da se iz verskih razlogov omogoči, da se omamljanje ne uporabi). V vsakem od teh sistemov morajo nosilci dejavnosti ali osebe, ki sodelujejo pri usmrtitvah živali, sprejeti potrebne ukrepe, ki bodo preprečili, da bi žival občutila bolečino, in zmanjšali vznemirjenje in trpljenje živali med zakolom ali usmrtitvijo (glej uvodno izjavo 2 Uredbe št. 1099/2009).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Nekoliko protislovno bi bilo namreč napotiti na Uredbo št. 1099/2009 – in to tudi, če ti predpisi ne bi vsebovali omembe <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0111" ID="QS0111"/>visokih standardov dobrega počutja živali<QUOT.END REF.START="QS0111" CODE="201C" ID="QE0111"/> – za trditev, da je bilo omamljanje v skladu s členom 4(1) te uredbe določeno kot načelo, in hkrati za sklepanje, da ta napotitev ni več smiselna v zvezi z odstopanjem od predhodnega omamljanja iz člena 4(4) te uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da naj bi bil splošni cilj upoštevanja <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0112" ID="QS0112"/>visokih standardov dobrega počutja živali<QUOT.END REF.START="QS0112" CODE="201C" ID="QE0112"/> vedno upoštevan ne glede na uporabljeni način zakola. Ne verjamem, da je na podlagi načela predhodnega omamljanja iz Uredbe št. 1099/2009 mogoče sklepati, da zahteva po <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0113" ID="QS0113"/>visokih standardih dobrega počutja živali<QUOT.END REF.START="QS0113" CODE="201C" ID="QE0113"/> nujno pomeni, da se zakol opravi po predhodnem omamljanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju, ker za zadevne izvajalce niso določene obveznosti, kakršne so precej natančne obveznosti, ki jih je zakonodajalec želel opredeliti v zvezi z namestitvijo živali (glej uvodno izjavo 10 Uredbe št. 889/2008), za ekološko pridelavo ne smejo veljati pravila o zakolu živali, bolj zavezujoča od tistih, ki so določena v splošnih aktih o dobrem počutju živali ob usmrtitvi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Sklepno</HT>, v nobeni določbi uredb št. 834/2007 in št. 889/2008 niso izrecno opredeljeni način ali načini zakola živali, ki bi lahko izpolnjevali cilja dobrega počutja živali ali zmanjšanja trpljenja živali. Ker ni pojasnil o načinih zakola, priporočenih v predpisih o ekološkem kmetovanju, je treba napotiti na vsa pravila, ki urejajo dobro počutje živali pri usmrtitvi, v tem primeru na Uredbo št. 1099/2009. V tem okviru ni treba izključiti pravil o obrednih zakolih.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="16"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Možnost, da se na podlagi pravil, ki se uporabljajo, oznaka <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0114" ID="QS0114"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0114" CODE="201C" ID="QE0114"/> podeli za proizvode iz živali, zaklanih brez omamljanja</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Ker uredbi št. 834/2007 in št. 889/2008 ne določata nobenega pogoja, da mora biti žival pred usmrtitvijo omamljena, da se lahko podeli oznaka <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0115" ID="QS0115"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0115" CODE="201C" ID="QE0115"/>, ne moreta prepovedati uporabe obrednega zakola.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Ker je cilj teh uredb določiti natančne standarde, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi, da so lahko certificirani kot ekološko pridelani, težko razumem, kako bi se lahko resno trdilo, da je neobstoj določbe o morebitni uporabi zakolov brez omamljanja v teh predpisih mogoče šteti za popolnoma naključnega. Po mojem mnenju neobstoj določb o tem v aktih ni posledica tega, da so bile spregledane, zgolj sklicevanje na okvir, v katerem so bile pripravljene,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171019">19. oktobra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Vion Livestock</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑383/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:783">EU:C:2017:783</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> pa ne pomaga nujno pri razlagi, ki jo v postopku v glavni stvari zagovarja združenje OABA.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Za to ugotovitev imam več dodatnih razlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Najprej in v nadaljevanju tega, kar sem navedel zgoraj, je treba ugotoviti, da so v aktih o ekološkem kmetovanju, zlasti v členu 18 Uredbe št. 889/2008, nekatere živinorejske prakse izrecno prepovedane ali omejene. Ta člen namreč določa, da so nekatere prakse ravnanja z živalmi načeloma prepovedane (pohabljenje) ali strogo omejene (kupiranje repa z elastičnim obročkom pri ovcah, krajšanje mesnatega dela repa, brušenje zob, krajšanje kljuna in odstranjevanje rogov). V istem smislu je v členu 20 te uredbe, ki se nanaša na krmo živali, prepovedano njihovo prisilno pitanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Dalje je treba poudariti tudi, da čeprav obveznost predhodnega omamljanja ni predvidena za gojene živali iz Uredbe št. 1099/2009, člen 25h(5) Uredbe Komisije (ES) št. 710/2009 z dne <DATE ISO="20090805">5. avgusta 2009</DATE> o spremembi Uredbe št. 889/2008 v zvezi z določitvijo podrobnih pravil o ekološkem gojenju živali iz ribogojstva in ekološki pridelavi morskih alg<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="204" PAGE.FIRST="15" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 204, str. 15</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> določa, da so <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0116" ID="QS0116"/>[t]ehnike usmrtitve […] takšne, da zagotovijo takojšnjo nezavest rib in njihovo neobčutljivost za bolečine<QUOT.END REF.START="QS0116" CODE="201C" ID="QE0116"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Nazadnje, neobstoj določb o obrednem zakolu v predpisih o ekološkem kmetovanju se mi zdi še manj posledica tega, da je bilo to vprašanje spregledano, ker so obredni zakoli že dolgo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Želja zakonodajalca Unije, da uskladi varstvo svobode bogoslužja in zaščito dobrega počutja živali, se je kazala že pri sprejetju Direktive Sveta 74/577/EGS z dne <DATE ISO="19741118">18. novembra 1974</DATE> o omamljanju živali pred zakolom (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="316" PAGE.FIRST="10" DATE.PUB="1974">UL 1974, L 316, str. 10</REF.DOC.OJ>) in je še vedno prisotna v Uredbi št. 1099/2009, ki je zdaj v veljavi.</P></NOTE> znani in priznani v aktih, ki urejajo zakol živali, in je poleg tega <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0117" ID="QS0117"/>zakol<QUOT.END REF.START="QS0117" CODE="201C" ID="QE0117"/> živali v teh predpisih večkrat omenjen.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej člen 2(i) in člen 14(1)(b)(viii) Uredbe št. 834/2007 ter člen 12(5) in člen 76(b) Uredbe št. 889/2008.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Ugotoviti je treba, da čeprav so nekatera združenja za zaščito dobrega počutja živali zlasti ob pripravi delovnega dokumenta Komisije k predlogu spremembe Uredbe št. 834/2007<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Delovni dokument služb Komisije, povzetek ocene učinka, priložen dokumentu <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0118" ID="QS0118"/>Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, spremembi Uredbe (EU) št. XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o uradnem nadzoru] in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007<QUOT.END REF.START="QS0118" CODE="201C" ID="QE0118"/>, z dne <DATE ISO="20140324">24. marca 2014</DATE> (COM(2014) 180 final/SWD(2014) 66 final, str. 91).</P></NOTE> zahtevala spremembo predpisov o ekološkem kmetovanju v smeri posplošitve omamljanja živali pred zakolom,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>V obravnavani zadevi je zanimivo, da naj bi združenje OABA, ki izpodbija oznako <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0119" ID="QS0119"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0119" CODE="201C" ID="QE0119"/>, ki jo podeljuje družba Ecocert in naj bi bila v nasprotju s predpisi o ekološkem kmetovanju, hkrati zahtevalo spremembo veljavne zakonodaje.</P></NOTE> Uredba 2018/848, ki je začela veljati pred kratkim, ne vsebuje določb o uporabi ali neuporabi tega omamljanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega menim, da oznake <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0120" ID="QS0120"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0120" CODE="201C" ID="QE0120"/> ni mogoče zavrniti za proizvode iz živali, zaklanih brez omamljanja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>V zvezi s tem me druge teleološke in sistemske trditve, ki so bile v tej zadevi predstavljene v podporo nasprotni tezi, ne prepričajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Na prvem mestu se mi zdi, da trditve o upoštevanju <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0121" ID="QS0121"/>načela zaupanja potrošnikov<QUOT.END REF.START="QS0121" CODE="201C" ID="QE0121"/> v proizvode, ki so označeni kot ekološki, na katero napotujejo zlasti uvodne izjave 3, 5 in 22 ter člen 1 Uredbe št. 834/2007, ni mogoče sprejeti. Ker zatrjevana nemožnost označevanja proizvodov iz živali, zaklanih brez omamljanja, z oznako <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0122" ID="QS0122"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0122" CODE="201C" ID="QE0122"/> ni izrecna posledica predpisov, ki določajo standarde za ekološko kmetovanje, to načelo ne more biti kršeno, ker je bila oznaka podeljena v skladu s pravom, ki se uporablja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Varstvo zaupanja potrošnikov v proizvode, ki so označeni kot ekološki, resda zahteva, kot določa člen 6(c) Uredbe št. 834/2007, da je treba izključiti snovi in predelovalne postopke, ki bi lahko bili zavajajoči glede prave narave proizvoda. Vendar je to zaupanje ogroženo le v primeru neupoštevanja jasnih zahtev, ki izrecno veljajo za ekološko kmetovanje. Kot pa sem že pojasnil, se mi glede na upoštevne predpise ne zdi, da izključitev uporabe omamljanja pri zakolu živali lahko samodejno povzroči, da so zadevni proizvodi v celoti izključeni iz uporabe oznake <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0123" ID="QS0123"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0123" CODE="201C" ID="QE0123"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba še ugotoviti, da v sedanjih razmerah in kljub vedno večjemu zanimanju potrošnikov za pogoje zakola živali<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Številna združenja za zaščito živali si tako prizadevajo za uvedbo obveznosti označevanja z navedbo uporabljenega načina zakola. Upoštevnost takega označevanja je vseeno sporna (glej sklepne ugotovitve preiskovalnega poročila, navedenega v opombi 19, str. 118–120).</P></NOTE> predpisi Unije o obveščanju potrošnikov o živilih za zdaj ne določajo nobene posebne navedbe o pogojih zakola živali.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej zlasti Uredbo (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20111025">25. oktobra 2011</DATE> o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="304" PAGE.FIRST="18" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 304, str. 18</REF.DOC.OJ>). V uvodni izjavi 50 Uredbe št. 1169/2011 je vseeno navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0124" ID="QS0124"/>bi bilo treba razmisliti o <HT TYPE="ITALIC">študiji, v kateri se preuči možnost, da se potrošnikom zagotovijo pomembne informacije o omamljanju živali</HT> v okviru prihodnje strategije Unije za zaščito in dobro počutje živali<QUOT.END REF.START="QS0124" CODE="201C" ID="QE0124"/> (moj poudarek). Rezultati te študije, ki je bila nazadnje opravljena na zahtevo Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane ter katere ugotovitve so bile objavljene <DATE ISO="20150223">23. februarja 2015</DATE> (https://ec.europa.eu/food/sites/food/files/animals/docs/aw_practice_slaughter_fci-stunning_report_en.pdf), med drugim kažejo, da za večino potrošnikov informacije o omamljanju pred zakolom niso pomembno vprašanje, dokler nanj niso opozorjeni.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah bi ugotovitev nezdružljivosti z vidika prava Unije med potrjevanjem kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0125" ID="QS0125"/>košer<QUOT.END REF.START="QS0125" CODE="201C" ID="QE0125"/> in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0126" ID="QS0126"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0126" CODE="201C" ID="QE0126"/> na eni strani ter oznako <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0127" ID="QS0127"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0127" CODE="201C" ID="QE0127"/> na drugi pomenila, da se dodaja pogoj, ki v pozitivnem pravu ni določen. S tem bi bili vernim judom in muslimanom, ki to želijo, zavrnjeni dostop do ekoloških proizvodov in jamstva, ki jih ti proizvodi zagotavljajo glede kakovosti in varnosti hrane.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Čeprav hkratna uporaba oznake <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0128" ID="QS0128"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0128" CODE="201C" ID="QE0128"/> in navedb <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0129" ID="QS0129"/>košer<QUOT.END REF.START="QS0129" CODE="201C" ID="QE0129"/> ali <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0130" ID="QS0130"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0130" CODE="201C" ID="QE0130"/> ni neposredno problematična z vidika uresničevanja verske svobode, se mi, nasprotno, namreč zdi, da ogroža možnost potrošnikov <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0131" ID="QS0131"/>košer<QUOT.END REF.START="QS0131" CODE="201C" ID="QE0131"/> ali <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0132" ID="QS0132"/>halal<QUOT.END REF.START="QS0132" CODE="201C" ID="QE0132"/> proizvodov, da dobijo proizvode z jamstvi, ki jih zagotavlja oznaka <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0133" ID="QS0133"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0133" CODE="201C" ID="QE0133"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, kot je Sodišče odločilo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141105">5. novembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Herbaria Kräuterparadies</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑137/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2335">EU:C:2014:2335</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), čeprav ni mogoče zanikati, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0134" ID="QS0134"/>[p]ravo Unije gospodarskemu subjektu ne zagotavlja, da bo lahko dal v promet svoje proizvode z vsemi oznakami, za katere meni, da mu bodo pomagale pri njihovi prodaji<QUOT.END REF.START="QS0134" CODE="201C" ID="QE0134"/>, ga vseeno ni mogoče uporabiti proti gospodarskemu subjektu, ki je upošteval vse zahteve iz predpisov, ki se uporabljajo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>V zvezi s tem ni mogoče biti nedovzeten za utemeljitev, ki jo je razvila predvsem družba Ecocert in v skladu s katero certifikacijski organ ne more določiti pogojev, ki v upoštevnih predpisih niso predvideni za pridobitev oznake <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0135" ID="QS0135"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0135" CODE="201C" ID="QE0135"/>. Zlasti če so upoštevane določbe o načinih reje in zakola živali za pridobitev oznake <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0136" ID="QS0136"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0136" CODE="201C" ID="QE0136"/>, certifikacijski organ načeloma mora podeliti to oznako, ne da bi dodajal pogoje, ki niso določeni v pozitivnem pravu. Če tega ne bi storil, bi bilo to problematično tako z vidika prostega pretoka ekoloških proizvodov v Uniji iz člena 34 Uredbe št. 834/2007 kot z vidika svobode trgovine in industrije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>S to ugotovitvijo ni kršen člen 13 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Seveda ni sporno, da je zaščita dobrega počutja živali legitimen cilj v splošnem interesu, katerega pomen se je med drugim pokazal, ko so države članice sprejele Protokol (št. 33) o zaščiti in dobrem počutju živali, ki je priložen Pogodbi ES, v skladu s katerim morajo Skupnost in države članice v celoti upoštevati zahteve po dobrem počutju živali pri oblikovanju in izvajanju skupnostne politike, zlasti na področju kmetijstva in prometa. Navedenemu protokolu zdaj ustreza člen 13 PDEU, ki je splošna določba Pogodbe DEU, ki se nahaja v njenem prvem delu med navedenimi načeli.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150423">23. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Zuchtvieh-Export</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑424/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:259">EU:C:2015:259</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180529">29. maja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Liga van Moskeeën en Islamitische Organisaties Provincie Antwerpen in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑426/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:335">EU:C:2018:335</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Menim pa, da je zakonodajalec s sprejetjem zadevnih predpisov, zlasti Uredbe št. 1099/2009, ki ureja standarde o dobrem počutju živali pri usmrtitvi, želel uravnotežiti svobodo bogoslužja in dobro počutje živali. Kot sem navedel zgoraj, ne le da s to uredbo ni prezrto dobro počutje živali, temveč poleg tega dovoljuje uporabo obrednih zakolov le izjemoma in pod pogoji, ki so strogo opredeljeni v njenem členu 4(4).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo cour administrative d’appel de Versailles (višje upravno sodišče v Versaillesu, Francija), odgovori:</TXT><P>Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 z dne <DATE ISO="20070628">28. junija 2007</DATE> o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in Uredbo Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne <DATE ISO="20090924">24. septembra 2009</DATE> o zaščiti živali pri usmrtitvi je treba z vidika člena 13 PDEU razlagati tako, da ne prepovedujeta podelitve evropskega znaka <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0137" ID="QS0137"/>ekološka pridelava<QUOT.END REF.START="QS0137" CODE="201C" ID="QE0137"/> proizvodom iz živali, ki so bile brez predhodnega omamljanja obredno zaklane pod pogoji, določenimi v Uredbi (ES) št. 1099/2009.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>