—

ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju člena 153 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o učinkovitih inšpekcijah dela kot strategiji za izboljšanje pogojev dela v Evropi (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o močni socialni Evropi za pravičen prehod (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2020 o politiki zaposlovanja in socialni politiki v euroobmočju leta 2020 (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. januarja 2021 o krepitvi enotnega trga: prihodnost prostega pretoka storitev (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2021 o vplivu pravil EU o prostem gibanju delavcev in prostem pretoku storitev: mobilnost delovne sile v EU kot orodje za usklajevanje potreb in ponudbe na trgu delovne sile (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o evropskem varstvu čezmejnih in sezonskih delavcev v času krize zaradi COVID-19 (7),

—

ob upoštevanju vprašanja E-001132/2021 z dne 25. februarja 2021 in pisnega odgovora nanj, ki ga je komisar za delovna mesta in socialne pravice v imenu Komisije predložil 28. aprila 2021 (8),

—

ob upoštevanju Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (9),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1149 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ustanovitvi Evropskega organa za delo (10),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (11),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (12),

—

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (13),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (14),

—

ob upoštevanju Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (15),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2020/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev voznikov v sektorju cestnega prometa ter spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje in Uredbe (EU) št. 1024/2012 (16),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/1054 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 glede minimalnih zahtev za najdaljši dnevni in tedenski čas vožnje, najkrajše odmore ter dnevni in tedenski čas počitka ter Uredbe (EU) št. 165/2014 glede določanja položaja s tahografi (17),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/1055 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o spremembi uredb (ES) št. 1071/2009, (ES) št. 1072/2009 in (EU) št. 1024/2012 za njihovo prilagoditev razvoju v sektorju cestnega prevoza (18),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji (19)

—

ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-55/18, v skladu s katero morajo države članice delodajalcem naložiti obveznost, da vzpostavijo sistem, ki omogoča evidentiranje dnevnega delovnega časa (20),

—

ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga novembra 2017 razglasili Evropski svet, Parlament in Komisija,

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo okvira za evropsko digitalno identiteto (COM(2021)0281), ki ga je 3. junija 2021 podala Komisija za zaupanja vredno in varno evropsko elektronsko identifikacijo,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. marca 2020 o smernicah za uresničevanje prostega gibanja delavcev med izbruhom COVID-19,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. julija 2020 o smernicah o sezonskih delavcih v EU v okviru izbruha COVID-19,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. marca 2021 o akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic (COM(2021)0102),

—

ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o uvedbi evropske kartice socialnega zavarovanja za izboljšanje digitalnega uveljavljanja pravic socialne varnosti in pravično mobilnost (O-000071/2021 – B9-0041/2021),

—

ob upoštevanju členov 136(5) in 132(2) Poslovnika,

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

A.

ker je delovna sila v EU zadnja leta vse bolj mobilna; ker se je leta 2019 17,9 milijona ljudi v EU-28 preselilo iz ene države EU v drugo; ker je bilo 13 milijonov teh ljudi delovno sposobnih, 78 % pa jih je bilo zaposlenih; ker je bilo leta 2019 v EU 1,5 milijona čezmejnih delavcev (21); ker so aktivni preseljeni prebivalci leta 2019 predstavljali 4,3 % vse delovne sile v državah članicah EU-28; ker naj bi po podatkih Komisije za leto 2017 delo na črno znašalo približno 11,6 % celotnega vloženega dela v zasebnem sektorju EU in 16,4 % bruto dodane vrednosti (22); ker je bilo leta 2019 v EU izdanih 4,6 milijona prenosnih dokumentov A1, kar pomeni približno 3,06 milijona delavcev; ker morajo imeti napoteni delavci obrazec A1, kadar delajo v drugi državi članici; ker obrazec A1 vsebuje informacije o sistemu socialne varnosti, v katerem je delavec zavarovan; ker ti obrazci ne zagotavljajo informacij o socialnem zavarovanju, posodobljenih v realnem času;

B.

ker podatki Eurofounda kažejo, da so obdobja mobilnosti znotraj EU vse krajša, 50 % oseb, ki se preseli, namreč v državi gostiteljici prebiva eno do štiri leta; ker se je povečala tudi povratna mobilnost (23): od štirih oseb, ki so leta 2017 zapustile državo članico, so se tri vrnile (24); ker je zaradi krajših in ponavljajočih se obdobij mobilnosti še toliko bolj nujno, da imajo mobilni delavci pregled nad svojimi prispevki za socialno varnost in pokojninske pravice;

C.

ker sta Parlament in Svet v skladu členom 48 PDEU pristojna, da po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta potrebne ukrepe na področju socialne varnosti za zagotavljanje prostega gibanja delavcev; ker morata torej sprejeti ureditve za zagotovitev pravic socialne varnosti za zaposlene in samozaposlene delavce migrante in njihove vzdrževane osebe; ker Unija na podlagi člena 153(1) PDEU podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na področju socialne varnosti; ker je v členu 153(2) PDEU določeno, da na področju socialne varnosti Svet odloča v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij;

D.

ker mobilni delavci in državljani prispevajo k bogastvu socialno-ekonomskega tkiva v obmejnih regijah, ki predstavljajo 40 % ozemlja EU; ker je treba zato zagotoviti enake konkurenčne pogoje in pošteno mobilnost za državljane in jim ponuditi ustrezna orodja, da bodo deležni pravne varnosti, varstva pravic in socialnega zavarovanja; ker je pomembno, da podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, nimajo prevelikih upravnih bremen;

E.

ker 12. načelo evropskega stebra socialnih pravic določa, da imajo delavci in v primerljivih pogojih tudi samozaposleni ne glede na vrsto ali trajanje zaposlitvenega razmerja pravico do primerne socialne zaščite;

F.

ker je nepoštena konkurenca, ki temelji na izkoriščanju delovne sile, goljufivih oblikah sklepanja pogodb in nepoštenih praksah, kot je socialni damping, še vedno problem v vseh državah članicah in je zelo problematična za evropska podjetja, delavce in družbe; ker je največ goljufij pri različnih oblikah pogodbenega dela; ker nimamo zanesljivih podatkov, da bi lahko ocenili, kako obsežen je ta problem, zlasti pri napotitvi delavcev (25); ker je eden od vzrokov za to premalo učinkovito spremljanje in izvrševanje veljavnega prava Unije, zlasti kar zadeva načeli enakega obravnavanja in enakega plačila za enako delo v istem kraju, česar ni mogoče zagotoviti, če se ne spoštuje načelo sledljivosti in prenosljivosti pravic, kar je treba izboljšati;

G.

ker se je med pandemijo covida-19 pokazalo, v kako težkih razmerah delajo in živijo sezonski delavci v EU, te razmere pa so se zaradi pandemije še poslabšale; ker je kriza razkrila, kako pomembno je, da imamo trdne in stabilne sisteme socialne varnosti, v katerih nihče ni zapostavljen zaradi uveljavljanja pravice do prostega gibanja; ker so ukrepi, ki so jih med pandemijo sprejele države članice, povzročili pravno negotovost za mobilne delavce v zvezi z veljavnostjo pravil o socialni varnosti, številni so imeli težave pri tem, ko so na daljavo zaprosili za nadomestilo za brezposelnost; ker se je med pandemijo pokazalo, kako ranljivi so neprijavljeni in sezonski delavci brez socialnega zavarovanja, zlorabe in goljufiva uporaba svežnjev kratkoročne finančne podpore za reševanje med pandemijo covida-19 pa so privedli do porasta neprijavljenega in neustrezno prijavljenega dela, vključno z novimi oblikami podpore za neprijavljeno delo (26);

H.

ker je digitalizacija doslej najboljša priložnost za olajšanje mobilnosti delovne sile, hkrati pa omogoča hitrejše in lažje nadzorovanje skladnosti z veljavnimi določbami EU; ker na ravni EU ni sistematičnega zbiranja podatkov, s katerim bi pridobili ustrezne podatke o mobilnih delavcih ali olajšali čezmejno prenosljivost pravic socialne varnosti, tako da bi lahko pristojni akterji in institucije preverjale socialno zavarovanje in dajatve socialne varnosti; ker so dostop do informacij o veljavnih pravilih ter dejanska skladnost, spremljanje in izvrševanje nujni pogoji za pravično mobilnost in boj proti zlorabam; ker bi bilo treba zato spodbujati digitalno tehnologijo in jo uporabljati v skladu s pravili o varstvu podatkov, saj lahko olajša nadzor in izvrševanje zakonodaje ter varovanje pravic mobilnih delavcev in zmanjša upravne stroške za podjetja in nacionalne institucije;

I.

ker so nacionalni socialni partnerji v različnih sektorjih v državah članicah v sodelovanju z nacionalnimi organi ali sami nacionalni organi razvili različne oblike nacionalnih kartic ali primerljivih instrumentov na področju delovnega prava; ker imajo te različne pobude skupne bistvene značilnosti: identifikacijsko številko ali osebno izkaznico, ki je za delavce, organe in glavne izvajalce učinkovit instrument za zagotavljanje socialnega zavarovanja ter dostojne plače in delovnih pogojev na delovnem mestu; ker te pobude ustvarjajo ozaveščenost o zaposlovanju in delovnih pogojih za vse delavce ter izboljšujejo izvrševanje;

J.

ker je Parlament v resoluciji z dne 14. januarja 2014 o učinkovitih inšpekcijah dela Komisijo pozval, naj preuči koristi uvedbe evropske kartice socialnega zavarovanja ali drugega elektronskega dokumenta za vso EU, ki ga ne bo mogoče ponarediti in na katerem bodo shranjeni vsi potrebni podatki za preverjanje delovnega razmerja imetnika, kot so status socialnega zavarovanja in delovni čas, zanj pa bodo veljala stroga pravila za varstvo podatkov; ker je Parlament v resoluciji z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic opozoril na potencial dostopnih rešitev e-uprave, po možnosti tudi evropske kartice socialnega zavarovanja z močnim varstvom podatkov, ki bi lahko izboljšala koordinacijo sistemov socialne varnosti EU in ozaveščenost posameznikov; ker je v resoluciji z dne 22. oktobra 2020 o zaposlovanju in socialni politiki v evroobmočju leta 2020 pozval Komisijo, naj po ustrezni oceni učinka pripravi predlog za digitalno evropsko številko socialnega zavarovanja; ker je Parlament v resoluciji z dne 17. decembra 2020 o močni socialni Evropi za pravičen prehod ponovno pozval Komisijo, naj pripravi predlog o digitalni evropski številki socialnega zavarovanja in morebitnem nadzornem mehanizmu, na primer osebni delovni izkaznici, ter poudaril, da morajo imeti delavci in njihovi predstavniki ter inšpektorati dostop do ažurnih informacij o delodajalcih in pravicah iz naslova plač ter delavskih in socialnih pravicah; ker je Parlament v resoluciji z dne 20. maja 2021 o mobilnosti delovne sile v EU poudaril, da bi lahko vzpostavitev digitalnega sistema za izmenjavo podatkov med državami članicami olajšala pošteno in pravično prosto gibanje delavcev in zagotovila izvrševanje ustreznih predpisov Unije;

K.

ker je Komisija v delovnem programu za leto 2018 z dne 24. oktobra 2017 napovedala, da namerava uvesti evropsko številko socialnega zavarovanja, ki bo prispevala k splošnemu cilju zagotavljanja poštenih delovnih pogojev za mobilne delavce, spoštovanja socialnih standardov za vse mobilne državljane in zagotavljanja njihovega pravilnega izvajanja; ker se je Komisija o tem med 27. novembrom 2017 in 7. januarjem 2018 posvetovala z deležniki in državljani; ker je Komisija v začetni oceni učinka evropske številke socialnega zavarovanja iz leta 2017 dolgoročno predvidela možnost razširitve uporabe te številke na druga področja politike, ki presegajo usklajevanje socialne varnosti; ker je v letni študiji bremena za leto 2019, ki jo je objavila 13. avgusta 2020, potrdila, da pripravlja pobudo za evropsko številko socialnega zavarovanja; ker je njena predsednica Ursula von der Leyen v govoru o stanju v Evropski uniji 16. septembra 2020 napovedala, da bo Komisija kmalu predlagala varni sistem evropske e-identitete; ker je Komisija v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic napovedala, da bo leta začela pilotni projekt in preučila možnost uvedbe evropske kartice socialnega zavarovanja do leta 2023, ki bo temeljila na pobudi za evropsko elektronsko identifikacijo;

L.

ker Evropska konfederacija sindikatov meni, da je evropska številka socialnega zavarovanja dragocen instrument za boj proti goljufijam in zlorabam socialne varnosti; ker je konfederacija Business Europe 12. januarja 2018 objavila obvestilo, v katerem je poudarila, da lahko evropska številka socialnega zavarovanja pripomore k boljšemu usklajevanju socialne varnosti v EU, hkrati pa reši vprašanja, povezana z raznolikostjo nacionalnih sistemov socialne varnosti, varstvom podatkov in dodatnimi upravnimi bremeni; ker socialni partnerji v gradbeništvu pozivajo k učinkovitim digitalnim orodjem za zagotavljanje izvrševanja veljavne zakonodaje, vključno z evropskim pristopom k osebnim delovnim izkaznicam (27);

M.

ker je bil junija 2019 ustanovljen Evropski organ za delo; ker uredba o tem organu ne vključuje evropske številke socialnega zavarovanja; ker je cilj tega organa pomagati državam članicam in Komisiji pri učinkoviti uporabi in izvrševanju prava Unije v zvezi z mobilnostjo delovne sile in usklajevanjem sistema socialne varnosti in zagotoviti pravično mobilnost delovne sile;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.