<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-398/18</NO.CASE><NO.CASE>C-428/18</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62018CC0398</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:596">EU:C:2019:596</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>12</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>12</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi G. Hogana – Združeni zadevi C‑398/18 in C‑428/18</HT></P><P><HT TYPE="SC">Bocero Torrico in Bode</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Gerarda Hogana,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20190711">11. julija 2019</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Združeni zadevi C‑398/18 in C‑428/18</HT></P><P>Antonio Bocero Torrico (C‑398/18)</P><P>Jörg Paul Konrad Fritz Bode (C‑428/18)</P><P>proti</P><P>Instituto Nacional de la Seguridad Social,</P><P>Tesorería General de la Seguridad Social</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de Galicia (vrhovno sodišče Galicije, Španija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Socialna varnost delavcev migrantov</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (ES) št. 883/2004</KEYWORD><KEYWORD>Člen 5</KEYWORD><KEYWORD>Predčasna dajatev za starost</KEYWORD><KEYWORD>Zahteva, da mora biti znesek predčasne dajatve za starost, ki ga bo oseba prejemala, višji od minimalne dajatve za starost ob dopolnitvi starosti 65 let</KEYWORD><KEYWORD>Metoda za izračunavanje minimalnega zneska</KEYWORD><KEYWORD>Nacionalna zakonodaja, v skladu s katero se upošteva samo dajatev v breme pristojne države članice</KEYWORD><KEYWORD>Neupoštevanje dajatve v breme druge države članice</KEYWORD><KEYWORD>Zahteva po enaki obravnavi dajatev</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki sta bila <DATE ISO="20180615">15. junija 2018</DATE> (zadeva C‑398/18) oziroma <DATE ISO="20180628">28. junija 2018</DATE> (zadeva C‑428/18) vložena v sodnem tajništvu Sodišča, se nanašata na razlago prava Unije, zlasti člena 48 PDEU ter v zvezi s tem členov 5 in 6 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o koordinaciji sistemov socialne varnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 72.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Tribunal Superior de Justicia de Galicia (vrhovno sodišče Galicije) s svojim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali člen 48 PDEU nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki za določitev, ali je oseba upravičena do predčasne dajatve za starost, med drugim zahteva, da je znesek dajatve, ki ga oseba prejme, višji od minimalne dajatve za starost, do katere bi bila zadevna oseba upravičena v skladu s to zakonodajo glede na svoj družinski položaj ob dopolnitvi starosti 65 let. Natančneje, španska zakonodaja pri tem upošteva samo dajatev za starost, ki jo plačuje ta država članica, ne pa tudi enakovrednih dajatev, ki jih zadevna oseba morda prejema v eni ali več drugih državah članicah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Predlog je bil vložen v postopku med A. Bocerom Torricom na eni strani ter Instituto Nacional de la Seguridad Social (nacionalni institut za socialno varnost, v nadaljevanju: INSS) in Tesorería General de la Seguridad Social (javna blagajna za socialno varnost, v nadaljevanju: TGSS) na drugi (zadeva C‑398/18) oziroma v postopku med J. Bodejem na eni strani ter INSS in TGSS na drugi (zadeva C‑428/18).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Opozoriti je treba, da člen 48 PDEU določa, da Evropski parlament in Svet Evropske unije na področju socialne varnosti sprejmeta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>takšne ukrepe […], kakršni so potrebni za zagotovitev prostega gibanja delavcev<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>, med drugim z vzpostavitvijo ureditve, ki delavcem migrantom zagotavlja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>seštevanje vseh <HT TYPE="ITALIC">dob</HT>, ki se upoštevajo po zakonodajah posameznih držav<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> Veljavni sistem seštevanja dob je v Uredbi št. 883/2004. V zvezi s tem člen 6 Uredbe št. 883/2004 določa seštevanje zavarovalnih dob, dob zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja, člena 52 in 58 te uredbe pa vsebujeta pravila za izračunavanje dajatev za starost in minimalnih dajatev za starost, če ima oseba zavarovalne dobe ali dobe prebivanja v več kot eni državi članici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Čeprav se predlog za sprejetje predhodne odločbe izrecno sklicuje na člen 48 PDEU, menim, da je mogoče odgovor na vprašanje za predhodno odločanje najti v členu 5 Uredbe št. 883/2004, ki določa načelo enake obravnave dajatev, dohodka in dejstev, ki izhaja iz sodne prakse Sodišča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 9, 10, 11 in 12 Uredbe št. 883/2004 je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>(9)</NO.P><TXT>Sodišče je že večkrat dalo mnenje glede možnosti enakega obravnavanja dajatev, dohodka in dejstev; to načelo bi bilo treba izrecno sprejeti in razviti, ob upoštevanju vsebine in duha sodnih odločitev.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(10)</NO.P><TXT>Vendar pa načelo, da se nekatera dejstva ali dogodki, ki so nastopili na ozemlju druge države članice, obravnavajo kakor da so nastopili na ozemlju države članice, katere zakonodaja se uporablja, ne sme posegati v načelo seštevanja zavarovalnih dob, dob zaposlitve, samozaposlitve ali stalnega prebivanja, dopolnjenih po zakonodaji druge države članice, in dob, dopolnjenih po zakonodaji pristojne države članice. Dobe, dopolnjene po zakonodaji druge države članice, je treba torej upoštevati le tako, da se uporabi načelo seštevanja dob.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(11)</NO.P><TXT>Zaradi izenačevanja dejstev ali dogodkov, ki nastopijo v državi članici, druga država članica nikakor ne more postati pristojna niti se ne uporabljala njena zakonodaja.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(12)</NO.P><TXT>Ob upoštevanju sorazmernosti je treba zagotoviti, da načelo izenačitve dejstev ali dogodkov ne povzroči stvarno neutemeljenih učinkov ali prekrivanja dajatev iste vrste za isto dobo.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 3 Uredbe št. 883/2004, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Stvarna veljavnost<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="003.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Ta uredba se uporablja za vso zakonodajo v zvezi z naslednjimi področji socialne varnosti:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>dajatve za starost;</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>.</P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 5 navedene uredbe, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Enako obravnavanje dajatev, dohodka, dejstev ali dogodkov<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Če v tej uredbi ni določeno drugače in glede na posebne predpisane izvedbene določbe velja naslednje:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>kadar ima po zakonodaji pristojne države članice prejemanje dajatev iz socialne varnosti in drugih dohodkov določene pravne učinke, se ustrezne določbe te zakonodaje uporabljajo tudi za prejemanje enakovrednih dajatev, pridobljenih po zakonodaji druge države članice, ali za dohodek, pridobljen v drugi državi članici;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>kadar se po zakonodaji pristojne države članice nekaterim dejstvom ali dogodkom pripišejo pravni učinki, ta država članica upošteva podobna dejstva ali dogodke, ki nastopijo v kateri koli državi članici, kot da so nastopili na njenem ozemlju.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 6 Uredbe št. 883/2004, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Seštevanje dob<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Razen če v tej uredbi ni določeno drugače, pristojni nosilec države članice, po zakonodaji katere so:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>pridobitev, ohranitev, trajanje ali ponovna pridobitev pravice do dajatev,</P></ITEM><ITEM><P>zajetje v zakonodaji, ali</P></ITEM><ITEM><P>dostop do ali izvzetje iz obveznega zavarovanja, prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja ali prostovoljnega zavarovanja,</P></ITEM></LIST><P>pogojeni z dopolnitvijo zavarovalnih dob, dob zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja, v potrebni meri upošteva zavarovalne dobe, dobe zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja, dopolnjene po zakonodaji katere koli druge države članice, kakor da bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 52 navedene uredbe, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Dodelitev dajatev<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>, v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="052.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Pristojni nosilec izračuna znesek dajatve, ki bi ga bilo treba izplačati:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>po zakonodaji, ki jo uporablja, samo kadar so pogoji za upravičenost do dajatev izpolnjeni izključno po nacionalni zakonodaji (neodvisna dajatev);</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>z izračunom teoretičnega zneska in nato dejanskega zneska (sorazmerna dajatev) na naslednji način:</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>teoretični znesek dajatve je enak dajatvi, ki bi jo oseba lahko zahtevala, če bi bile vse zavarovalne dobe in/ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodajah drugih držav članic, dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja, na dan dodelitve dajatve. Če po tej zakonodaji znesek ni odvisen od trajanja dopolnjenih dob, se ta znesek šteje za teoretični znesek;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>pristojni nosilec nato določi dejanski znesek sorazmerne dajatve na podlagi teoretičnega zneska v sorazmerju med trajanjem dob, dopolnjenih pred nastopom zavarovalnega primera po zakonodaji, ki jo uporablja, in med skupnim trajanjem dob, dopolnjenih po zakonodajah vseh zadevnih držav članic pred nastopom zavarovalnega primera.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 58 navedene uredbe, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Dodelitev dodatka<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="058.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Prejemniku dajatev, za katerega se uporablja to poglavje, se v državi članici stalnega prebivališča, po zakonodaji katere se mu dajatev izplačuje, ne sme dodeliti dajatve, ki je nižja od najnižje dajatve, določene v tej zakonodaji za zavarovalno dobo ali dobo prebivanja, ki je enaka vsem dobam, upoštevanim za plačilo v skladu s tem poglavjem.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="058.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Pristojni nosilec te države članice mu ves čas stalnega prebivanja na njenem ozemlju izplačuje dodatek, ki je enak razliki med vsoto dajatev, ki se izplačuje v skladu s tem poglavjem, in višino najnižje dajatve.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Španska zakonodaja</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 208 Ley General de la Seguridad Social (splošni zakon o socialni varnosti), je v konsolidirani različici, ki je bila potrjena z Real Decreto legislativo (kraljeva zakonska uredba) 8/2015 z dne <DATE ISO="20151030">30. oktobra 2015</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Objavljena v BOE št. 261 z dne <DATE ISO="20151031">31. oktobra 2015</DATE>, str. 103291, in popravek v BOE št. 36 z dne <DATE ISO="20160211">11. februarja 2016</DATE>, str.10898.</P></NOTE> v različici, ki je veljala na dan vložitve zahtevka tožeče stranke, določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="208.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Za dostop do predčasne upokojitve na prošnjo upravičenca se zahteva izpolnitev naslednjih pogojev:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>dosežena starost, ki je za največ dve leti nižja od starosti, ki se zahteva v skladu z določbo člena 205(1)(a), ne da bi se za izračun uporabili korekcijski količniki, na katere se nanaša člen 206;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>dokazano plačevanje prispevkov za najmanj 35 let […]</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>po izpolnitvi splošnih in posebnih pogojev za navedeni način upokojitve mora biti znesek pokojnine, ki ga upravičenec prejme, večji od minimalne pokojnine, ki bi upravičencu glede na njegove družinske razmere pripadala ob dopolnitvi starosti 65 let. V nasprotnem primeru ni mogoče uporabiti te oblike predčasne upokojitve.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="208.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>V primerih predčasne upokojitve iz tega člena se pokojnina za vsako četrtletje ali del četrtletja, ki ob nastopu dogodka, ki je podlaga za nastanek pokojnine, delavcu manjka do dopolnitve zakonsko določene starosti za upokojitev, ki v vsakem primeru izhaja iz uporabe določbe člena 205(1)(a), zniža za naslednje količnike glede na izkazano prispevno dobo:</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA><ALINEA>Izključno za določitev navedene zakonsko določene starosti za upokojitev se kot taka starost šteje starost, ki bi se uporabljala za delavca, če bi nadaljeval s plačevanjem prispevkov v obdobju med nastopom dogodka, ki je podlaga za nastanek pokojnine, in dopolnitvijo zakonsko določene starosti za upokojitev, ki v vsakem primeru izhaja iz uporabe člena 205(1)(a).</ALINEA><ALINEA>Pri izračunu zavarovalne dobe se štejejo cela obdobja, pri čemer se deli obdobja ne upoštevajo sorazmerno.<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 14(3) Real Decreto 1170/2015, de 29 de diciembre, sobre revalorización de pensiones del sistema de seguridad social y de otras prestaciones sociales públicas para el ejercicio 2016 (kraljeva uredba 1170/2015 z dne <DATE ISO="20151229">29. decembra 2015</DATE> o uskladitvi pokojnin iz sistema socialne varnosti in drugih javnih socialnih prejemkov za leto 2016)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Objavljena v BOE št. 312 z dne <DATE ISO="20151230">30. decembra 2015</DATE>.</P></NOTE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Če je po uporabi določb iz prejšnjega odstavka skupni znesek pokojnin, priznanih na podlagi dvostranskega ali večstranskega sporazuma z organom za socialno varnost, po španski ali tuji zakonodaji, nižji od minimalne pokojnine, ki v danem trenutku velja v Španiji, se upravičencu, če živi na državnem ozemlju in izpolnjuje tozadevne pogoje iz splošnih določb, zagotovi plačilo razlike med zneskom pokojnine, ki mu je priznana bodisi v Španiji ali v tujini, in zneskom minimalne pokojnine.</ALINEA><ALINEA>Za pokojnine, priznane na podlagi uredb Skupnosti o socialni varnosti, se uporablja določba iz člena 50 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne <DATE ISO="19710614">14. junija 1971</DATE> o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, in člena 58 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o koordinaciji sistemov socialne varnosti.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.</ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>A. Bocero Torrico, rojen <DATE ISO="19531215">15. decembra 1953</DATE>, je vključen v španski sistem socialne varnosti. <DATE ISO="20161216">16. decembra 2016</DATE> je španski organ za socialno varnost zaprosil za predčasno dajatev za starost, ki jo je INSS z odločbo z dne <DATE ISO="20161109">9. novembra 2016</DATE> zavrnil, ker naj dajatev ne bi dosegala minimalnega zneska dajatve za starost, ki bi upravičencu pripadala glede na njegov družinski položaj pri starosti 65 let. A. Bocero Torrico je vložil pritožbo v upravnem postopku, ki je bila nazadnje zavrnjena z odločbo z dne <DATE ISO="20170425">25. aprila 2017</DATE>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Te datume je posredovalo predložitveno sodišče. Po navedbah INSS in Komisije je datum zavrnitvene odločbe marec 2017.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>A. Bocero Torrico je skupno plačeval prispevke 16.637 dni, od tega 9947 dni v Španiji in 6690 dni v Nemčiji. V Nemčiji mu je bila priznana dajatev za starost v višini 507,35 EUR. Predčasna dajatev za starost, ki bi mu pripadala v Španiji, bi znašala 530,15 EUR, izračunana z uporabo korekcijskega količnika 88 % glede na starost na osnovo za odmero pokojnine v višini 773,75 EUR, izračunana z uporabo deleža, ki ga plača Španija, v višini 76,86 %.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>J. Bode, rojen <DATE ISO="19520604">4. junija 1952</DATE>, je vključen v španski sistem socialne varnosti. <DATE ISO="20150531">31. maja 2015</DATE> je španski organ za socialno varnost zaprosil za predčasno dajatev za starost, ki jo je INSS z odločbo z dne <DATE ISO="20150826">26. avgusta 2015</DATE> zavrnil, ker naj dajatev ne bi dosegala minimalnega zneska pokojnine, ki bi upravičencu pripadala glede na njegov družinski položaj pri starosti 65 let.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>J. Bode je skupno plačeval prispevke 16.725 dni, od tega 2282 dni v Španiji in 14.443 v Nemčiji. V Nemčiji mu je bila priznana starostna pokojnina v višini 1185,22 EUR. Predčasna dajatev za starost, ki bi mu pripadala v Španiji, bi znašala 206,60 EUR, izračunana z uporabo korekcijskega količnika 87 % glede na starost na osnovo za odmero pokojnine v višini 1357,80 EUR na mesec ter izračunana z uporabo deleža, ki ga plača Španija, v višini 17,49 %.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Minimalna dajatev za starost v Španiji za osebe, starejše od 65 let, z nepreskrbljenim zakoncem za leto 2016 je 784,90 EUR.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>A. Bocero Torrico in J. Bode sta pri Juzgado de lo Social (delovno in socialno sodišče, Španija)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>V Ourenseju oziroma v A Coruñi.</P></NOTE> vložila tožbi zoper INSS in TGSS, s katerima sta predlagala, naj se ugotovi njuna pravica do predčasne dajatve za starost z učinkom od <DATE ISO="20170101">1. januarja 2017</DATE> oziroma <DATE ISO="20150701">1. julija 2015</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Juzgado de lo Social (delovno in socialno sodišče) je ugotovilo, da mora biti v skladu z nacionalno zakonodajo znesek predčasne dajatve za starost, ki ga prejme upravičenec, višji od minimalne dajatve za starost, ki bi upravičencu glede na njegove družinske razmere pripadala ob dopolnitvi starosti 65 let. Menilo je, da mora znesek dajatve za starost, ki ga prejme upravičenec, ustrezati španski sorazmerni dajatvi za starost, saj je to v resnici dajatev za starost, ki jo bo upravičenec dejansko prejemal od Španije ločeno od dajatve iz katere koli druge države članice. V sodbi so bile torej sprejete trditve INSS, ki temeljijo na namenu nacionalne zakonodaje, ki je izogniti se dopolnitvam predčasnih dajatev za starost do minimalne zakonske pokojnine osebam, ki še niso dopolnile zakonsko določene upokojitvene starosti, zaradi česar te osebe ostanejo na trgu dela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Tožbi A. Bocera Torrica in J. Bodeja sta bili tako zavrnjeni s sodbama z dne <DATE ISO="20171006">6. oktobra 2017</DATE> oziroma <DATE ISO="20171115">15. novembra 2017</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Zoper ti sodbi sta A. Bocero Torrico in J. Bode <DATE ISO="20171103">3. novembra 2017</DATE> oziroma <DATE ISO="20171122">22. novembra 2017</DATE> vložila pritožbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče meni, da A. Bocero Torrico in J. Bode ne bremenita španskega sistema socialne varnosti, saj njunih predčasnih dajatev za starost nikoli ne bo treba dopolnjevati do zneska minimalne dajatve za starost z dodatkom v breme Španije, saj prejemata tudi dajatev za starost v breme Nemčije in je znesek obeh dajatev za starost, resničnih in dejanskih, višji od zneska minimalne dajatve za starost, kot je določena v Španiji. Po navedbah predložitvenega sodišča člen 14(3) kraljeve uredbe 1170/2015, ki napotuje na člen 58 Uredbe (ES) 883/2004, dovoljuje samo plačilo razlike med zneskom dajatev, ki se izplačujejo na podlagi uredb Unije, in minimalno dajatvijo za starost v Španiji. Povedano drugače, če bi se dodelila predčasna dajatev za starost, bi bilo treba upoštevati obe dajatvi, ki ju dejansko prejemata v Španiji in Nemčiji, kar bi preprečilo kakršno koli dopolnjevanje dajatve do minimalnega zneska.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče meni, da se pri primerjanju delavca, ki se ni izselil in ki v Španiji prejema predčasno dajatev za starost v višini 1193,38 EUR,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Če izpolnjujejo druga merila iz španske zakonodaje. Predložitveno sodišče je navedlo, da ta druga merila niso sporna v postopku v glavni stvari. To vrednost je predložitveno sodišče navedlo tako v zadevi C‑398/18 kot C‑428/18.</P></NOTE> in delavca migranta, ki prejema enak znesek, ki ga plačajo dve ali več držav članic, izkaže, da je delavec migrant oškodovan in diskriminiran zaradi izselitve v drugo državo članico (v tem primeru v Nemčijo) ter da mu je preprečen dostop do predčasne dajatve za starost, ki bi pripadala delavcu, ki se ni izselil. Navedeno sodišče tako meni, da bi bilo treba člen 208(1)(c) splošnega zakona o socialni varnosti, ki se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>znesek pokojnine, ki ga oseba prejme<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, razlagati tako, da ta znesek pomeni vsoto dejanske dajatve za starost v breme Španije in dejanske dajatve za starost v breme Nemčije. Predložitveno sodišče meni tudi, da bi bil tak pristop v skladu z namenom te določbe, ki je izogniti se temu, da bi Španija morala dopolnjevati dajatev do zakonsko določenega minimuma, ob upoštevanju, da bi bilo, kot je že bilo navedeno, tako v skladu s špansko zakonodajo kot z zakonodajo Unije pri presoji pravice do dopolnitve do minimalne dajatve treba upoštevati vsoto obeh dajatev.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Tribunal Superior de Justicia de Galicia (vrhovno sodišče Galicije) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>Ali je treba člen 48 PDEU razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki dostop do pokojnine za predčasno upokojitev pogojuje s tem, da je znesek pokojnine, ki jo oseba prejme, višji od minimalne pokojnine, ki bi zadevni osebi pripadala po tej nacionalni zakonodaji, pri čemer se pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>pokojnina, ki jo oseba prejme<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> razlaga kot dejanska pokojnina, ki jo izplačuje zgolj pristojna država članica (v tem primeru Španija), ne da bi se vračunala tudi dejanska pokojnina, ki bi jo tej osebi na podlagi druge dajatve iste narave lahko izplačevala druga ali več drugih držav članic?<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložili A. Bocero Torrico in J. Bode, INSS, Kraljevina Španija in Komisija, ki so tudi ustno predstavili stališča na obravnavi <DATE ISO="20190502">2. maja 2019</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Stališča, predložena Sodišču</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>A. Bocero Torrico in J. Bode trdita, da so nacionalna pravila, ki dostop do predčasne dajatve za starost pogojujejo z zneskom sorazmerne dajatve, ki ga mora plačevati pristojni organ glede na plačane prispevke v skladu z nacionalno zakonodajo, v nasprotju s pravom Unije. S temi pravili je dostop do dajatev pogojen s prispevki, plačanimi v eni državi članici, zaradi česar naj bi bil odvzet učinek pravilom in načelom prava Unije, ki zadevajo prosto gibanje in seštevanje zavarovalnih dob, zlasti tistih v zvezi s seštevanjem zavarovalnih dob za namen dostopa do dajatev za starost iz členov 45 in 48 PDEU ter členov 6, 50, 51, 52(1)(b) in 58 Uredbe št. 883/2004.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>A. Bocero Torrico in J. Bode menita, da je treba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>znesek pokojnine, ki ga upravičenec prejme<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> iz člena 208(1)(c) splošnega zakona o socialni varnosti enačiti s teoretičnim zneskom dajatve, opredeljenim v členu 52(1)(b)(i) Uredbe št. 883/2004, saj to pripelje do izenačitve delavca migranta z domačim delavcem v enakem položaju, ki se ni izselil. Podredno trdita, da bi bilo treba te izraze razlagati v skladu s členom 5(a) Uredbe št. 883/2004 tako, da se nanašajo na vsoto sorazmernih dajatev, ki jih zadevna oseba prejme od dveh ali več držav članic za vse zavarovalne dobe, ki se upoštevajo za namene dostopa do predčasne dajatve za starost in izračun te dajatve v Španiji. Vendar opozarjata, da iz tega pristopa izhajata dve neugodnosti. Prvič, dostop do predčasne dajatve za starost v Španiji naj bi bil pogojen z zneskom, ki izhaja iz ureditve pravice do dajatev v dveh ali več državah članicah v skladu s členom 52(1)(b)(ii) Uredbe št. 883/2004, ne glede na znesek dajatve, do katerega bi bila zadevna oseba upravičena v Španiji, če bi bile vse zavarovalne dobe dopolnjene v skladu s špansko zakonodajo, in, drugič, dostop do predčasne dajatve za starost v eni državi članici je pogojen z dostopom do predčasne dajatve za starost in njenim prejemanjem v drugi državi članici, ne da bi se upoštevalo dejstvo, da predčasna upokojitev ni urejena v zakonodajah vseh držav članic, v tistih državah, kjer je ta možnost zakonsko določena, pa ni urejena na enak način.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>INSS v skladu z novim upravnim stališčem št. 3/2018 z dne <DATE ISO="20180213">13. februarja 2018</DATE> trdi, da je pogoj iz člena 208(1)(c) splošnega zakona o socialni varnosti izpolnjen, če je, prvič, teoretični znesek dajatve<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Za način izračunavanja teoretičnega zneska glej člen 52 Uredbe št. 883/2004.</P></NOTE> višji od minimalne španske dajatve za starost in, drugič, vsota zneska španske dajatve in dajatev ene ali več drugih držav članic višja od minimalne španske dajatve za starost. INSS meni, da če je teoretični znesek dajatve višji od minimalne španske dajatve za starost, dodatka iz člena 14(2) kraljeve uredbe št. 1170/2015 za zagotavljanje zneska, ki je enak minimalni dajatvi za starost, ni treba plačevati. Dalje,<?PAGE NO="8"?> dodatka iz člena 14(3) naj ne bi bilo treba plačevati, če je vsota zneskov španske dajatve in dajatev ene ali več drugih držav članic višja od minimalne španske dajatve za starost. INSS torej meni, da je treba pri odgovoru na vprašanje predložitvenega sodišča upoštevati teoretični znesek dajatev, izračunan s seštevanjem dob v skladu s členi 5, 6, 51 in 52 Uredbe št. 883/2004.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Kraljevina Španija meni, da Uredba št. 883/2004 državam članicam ne nalaga plačevanja dodatka k sorazmerni dajatvi, ki jo mora plačevati država članica in ki ustreza predčasni dajatvi za starost, da bi bila dosežena minimalna pokojnina, ki se v tej državi članici plačuje pri dopolnjeni starosti 65 let, saj bi to pomenilo diskriminacijo v prid delavcev, ki v Španiji niso bili zavarovani za celotno dobo. Opozarja na dejstvo, da je INSS v skladu s členom 52 Uredbe št. 883/2004 pri izračunu predčasnih dajatev za starost A. Bocera Torrica in J. Bodeja upošteval njune prispevke v Nemčiji. Vendar Uredba št. 883/2004 ne določa, da je treba za izpolnitev pogoja iz člena 208(1)(c) splošnega zakona o socialni varnosti prišteti znesek njunih nemških dajatev, takšno seštevanje pa da bi pomenilo izkrivljanje španske zakonodaje s področja socialne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Kraljevina Španija potrjuje tudi, da se pogoja, določena v novem upravnem stališču št. 3/2018, uporabljata za vlogi A. Bocera Torrica in J. Bodeja za predčasno dajatev za starost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Komisija meni, da je treba vlogi A. Bocera Torrica in J. Bodeja za predčasno dajatev za starost preučiti ob upoštevanju načela enake obravnave dajatev, dohodka, dejstev ali dogodkov, določenega v členu 5(a) Uredbe št. 883/2004, kot je razloženo glede na člena 45 in 48 PDEU. Zato naj bi bilo treba sklicevanje na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>znesek pokojnine, ki ga upravičenec prejme<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> v španski zakonodaji razlagati tako, da se nanaša na vsoto zadevne španske in zadevne nemške dajatve, ki sta za namene te določbe enakovredni dajatvi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Za koristen odgovor na vprašanja, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, je treba najprej poudariti, da Uredba št. 883/2004 ne določa skupnega sistema socialne varnosti, temveč nasprotno dopušča obstoj različnih nacionalnih sistemov in je namenjena zgolj njihovi uskladitvi. Tako države članice v skladu z ustaljeno sodno prakso obdržijo pristojnost za ureditev svojih sistemov socialne varnosti. Zato se, ker ni harmonizacije na ravni Unije, z zakonodajo vsake države članice določijo med drugim pogoji za pridobitev pravice do dajatev. Države članice morajo ob izvajanju te pristojnosti kljub temu spoštovati pravo Unije in zlasti določbe Pogodbe DEU o pravici, priznani vsakemu državljanu Unije, da se prosto giblje in prebiva na ozemlju držav članic.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171207">7. decembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Zaniewicz-Dybeck</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑189/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:946">EU:C:2017:946</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 38 do 40 ter navedena sodna praksa).</P></NOTE> Osebe, ki izvršujejo to pravico do prostega gibanja, ne smejo biti zaradi izvrševanja te pravice na noben način zakonsko prikrajšane.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Država članica lahko načeloma svobodno uredi pravico do minimalne starostne pokojnine<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171207">7. decembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Zaniewicz-Dybeck</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑189/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:946">EU:C:2017:946</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in določi pogoje, pod katerimi lahko oseba koristi predčasne dajatve za starost, če takšni pogoji ne ovirajo prostega gibanja delavcev za namene člena 45 PDEU. Zato menim, da lahko država članica načeloma svobodno, kot v obravnavani zadevi, dodelitev predčasne dajatve za starost pogojuje z dopolnitvijo določene starosti, določenim številom let plačevanja prispevkov in upravičenostjo do dajatve, ki je višja od zneska minimalne dajatve za starost v tej državi članici.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>A. Bocero Torrico in J. Bode sta navedla, da je v španski zakonodaji ta pogoj postavljen zato, da bi zagotovili vzdržnost javnega sistema dajatev za starost.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Zdi se namreč, da se trije pogoji, ki jih določa člen 208(1) splošnega zakona o socialni varnosti, v postopku v glavni stvari pred predložitvenim sodiščem sami po sebi ne izpodbijajo. Izpodbija se način uporabe tretjega pogoja, ki ga določa člen 208(1)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Člen 208(1)(c) splošnega zakona o socialni varnosti.</P></NOTE> tega nacionalnega zakona,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>A. Bocero Torrico in J. Bode torej ne izpodbijata pravice Kraljevine Španije, da določi zahteve v zvezi z minimalnim zneskom dajatve, ki bi ga oseba prejemala, da je upravičena do predčasne dajatve za starost.</P></NOTE> v zvezi z osebami, kot sta A. Bocero Torrico in J. Bode, ki so izvrševale pravico do prostega gibanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Mnenja v stališčih, predloženih Sodišču, o tem, ali se člen 5 in/ali 6 Uredbe št. 883/2004 uporablja v zadevnih okoliščinah v postopku v glavni stvari, se očitno razlikujejo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110303">3. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>Tomaszewska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑440/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:114">EU:C:2011:114</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> <HT TYPE="ITALIC">pridobitev</HT> pravice do dajatev za starost spada na področje uporabe člena 6 Uredbe št. 883/2004.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej tudi člen 45(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne <DATE ISO="19710614">14. junija 1971</DATE> o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, kakor je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne <DATE ISO="19961202">2. decembra 1996</DATE> (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 3).</P></NOTE> Nasprotno pa so pravila v zvezi z <HT TYPE="ITALIC">izračunavanjem</HT> zneska dajatve določena v členu 52 in naslednjih te uredbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej tudi člen 46 in naslednje Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 35).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Člen 6 Uredbe št. 883/2004 uresničuje načelo seštevanja zavarovalnih <HT TYPE="ITALIC">dob</HT>, <HT TYPE="ITALIC">dob</HT> prebivanja, zaposlitve ali samozaposlitve, kot je določeno v členu 48 PDEU,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Gre za eno od temeljnih načel uskladitve sistemov socialne varnosti držav članic na ravni Unije, katerega namen je zagotoviti, da zaradi uresničevanja pravice do prostega gibanja, podeljene s Pogodbo DEU, delavcu niso odvzete pravice glede socialne varnosti, ki bi jih imel, če bi celotno kariero delal v eni sami državi članici. Taka posledica bi lahko delavca Unije odvrnila od izvrševanja pravice do prostega gibanja in bi zato pomenila oviranje te svoboščine (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110303">3. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>Tomaszewska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑440/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:114">EU:C:2011:114</NO.ECLI>), točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> s tem ko med drugim določa, da kadar zakonodaja države članice pogojuje pridobitev pravice do dajatev z dopolnitvijo zavarovalnih dob ali dob zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja, mora pristojni nosilec te države članice upoštevati take dobe, dopolnjene po zakonodaji druge države članice, kot če bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja. Z drugimi besedami, <HT TYPE="ITALIC">dobe</HT>, dopolnjene v različnih državah članicah, se morajo sešteti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171207">7. decembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Zaniewicz-Dybeck</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑189/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:946">EU:C:2017:946</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Glede dajatev za starost člen 52(1)(b)(i) Uredbe št. 883/2004 določa, da pristojni nosilec izračuna teoretični znesek dajatve, do katere je zadevna oseba upravičena, kot če bi bile vse zavarovalne dobe in/ali dobe prebivanja, ki jih je dopolnila v različnih državah članicah, dopolnjene v državi članici pristojnega nosilca. Pristojni nosilec nato v skladu s členom 52(1)(b)(ii) te uredbe določi dejanski znesek dajatve na podlagi teoretičnega zneska v sorazmerju med trajanjem zavarovalnih dob in/ali dob prebivanja v državi članici pristojnega nosilca ter med skupnim trajanjem zavarovalnih dob in/ali dob prebivanja, dopolnjenih v različnih državah članicah – z drugimi besedami, gre za metodo sorazmernega izračuna.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171207">7. decembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Zaniewicz-Dybeck</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑189/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:946">EU:C:2017:946</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Pomembno je poudariti, da izračuna teoretičnega zneska in s tem dejanskih zneskov (sorazmerna dajatev) dajatev za starost A. Bocera Torrica in J. Bodeja v Španiji in Nemčiji v postopku v glavni stvari nista sporna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>INSS, Kraljevina Španija ter tudi A. Bocero Torrico in J. Bode menijo, da bi bilo treba za presojo, ali je pogoj v zvezi z zneskom minimalne dajatve, določen v členu 208(1)(c) splošnega zakona o socialni varnosti, izpolnjen, uporabiti teoretični znesek dajatve, izračunan v skladu s členom 52(1)(b)(i) Uredbe št. 883/2004.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>S tem se ne strinjam.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Menim, da je teoretični znesek dajatve, izračunan v skladu s členom 52(1)(b)(i) Uredbe št. 883/2004, vmesni korak pri izračunavanju dejanske sorazmerne dajatve, ki jo je treba dodeliti, in se ne sme uporabljati za presojo, ali je pravica do (predčasne) dajatve za starost dejansko pridobljena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Teoretični znesek torej sam po sebi ni pomemben.</P></NOTE> Poleg tega je, kot sem navedel v točkah 37 in 38 teh sklepnih predlogov, v Uredbi št. 883/2004 jasna razlika med pravili v zvezi s pridobitvijo pravice do dajatve za starost in pravili za izračunavanje te dajatve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodišče je omejeno področje uporabe pravil za izračun dajatev iz člena 46(2) Uredbe št. 1408/71 (zdaj člen 52(1)(b) Uredbe št. 883/2004) poudarilo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171207">7. decembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Zaniewicz-Dybeck</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑189/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:946">EU:C:2017:946</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Sodišče je namreč navedlo, da te določbe ni mogoče uporabiti za izračun minimalne dajatve za starost, saj je to treba storiti v skladu s členom 50 Uredbe št. 1408/71 (zdaj člen 58 Uredbe št. 883/2004).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Dalje, pridobitev pravice do dajatve za starost sicer spada na področje uporabe člena 6 Uredbe št. 883/2004, vendar se ta določba jasno nanaša na seštevanje zavarovalnih <HT TYPE="ITALIC">dob</HT>, <HT TYPE="ITALIC">dob</HT> zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja in ne na druge pogoje za pridobitev take pravice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Torej je upoštevna za namene člena 208(1)(b) splošnega zakona o socialni varnosti in izračunavanje minimalne 35-letne prispevne dobe. V postopku v glavni stvari je treba dobi plačevanja prispevkov A. Bocera Torrica in J. Bodeja v Španiji in Nemčiji za izpolnitev tega pogoja sešteti.</P></NOTE> Ker člen 208(1)(c) splošnega zakona o socialni varnosti pravico do predčasnih dajatev za starost med drugim pogojuje s tem, da je znesek dajatve, ki ga oseba prejme, višji od minimalne dajatve za starost, do katere bi bila zadevna oseba v Španiji upravičena glede na svoj družinski položaj ob dopolnitvi starosti 65 let, menim, da je upoštevna določba, ki jo je treba uporabiti, člen 5 Uredbe št. 883/2004.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Uredba št. 1408/71 ni vključevala določbe, ki bi ustrezala členu 5 Uredbe št. 883/2004. Po mojem mnenju člen 5 Uredbe št. 883/2004 pomeni samo pojasnitev načela enakega obravnavanja, določenega v členu 4 navedene uredbe. Namen člena 5 Uredbe št. 883/2004 je zagotoviti, da zaradi uresničevanja pravice do prostega gibanja delavcu niso odvzete pravice glede socialne varnosti, ki bi jih imel, če bi celotno kariero delal v eni sami državi članici. Iz uvodne izjave 9 Uredbe št. 883/2004 je razvidno, da je izenačevanje ali enako obravnavanje dajatev, dohodka, dejstev ali dogodkov v drugi državi članici v skladu s členom 5 te uredbe izrecna kodifikacija načela enakega obravnavanje dajatev, dohodka, dejstev ali dogodkov, ki ga je Sodišče razvilo v številnih sodbah. Prva sodba Sodišča, ki temelji na členu 5 Uredbe št. 883/2004, je sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160121">21. januarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Vorarlberger Gebietskrankenkasse in Knauer</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑453/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:37">EU:C:2016:37</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V uvodni izjavi 10 Uredbe št. 883/2004 je namreč navedeno, da načelo izenačevanja ali enakega obravnavanja dajatev, dohodka, dejstev ali dogodkov v drugi državi članici v skladu s členom 5 te uredbe ne sme <HT TYPE="ITALIC">posegati</HT> v načelo iz člena 6, da se nekatere dobe, kot so zavarovalne dobe, ki so nastopile v drugi državi članici, seštevajo, kot bi bile dopolnjene po zakonodaji pristojne države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>V uvodnih izjavah od 10 do 12 Uredbe št. 883/2004 je pojasnjeno, da za načelo izenačevanja ali enakega obravnavanja, določeno v členu 5 navedene uredbe, veljajo nekatere omejitve.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Menim, da pogoj iz člena 208(1)(c) splošnega zakona o socialni varnosti za pridobitev predčasne dajatve za starost zagotavlja, da ima <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>prejemanje<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> določenega zneska<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>V točki 68 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040428">28. aprila 2004</DATE>, <NAME.CASE>Öztürk</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑373/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:232">EU:C:2004:232</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), je Sodišče ugotovilo, da je načelo enakega obravnavanja, določeno v členu 3(1) Sklepa št. 3/80 o uporabi sistemov socialne varnosti držav članic Evropskih skupnosti za turške delavce in člane njihovih družin (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="110" PAGE.FIRST="60" DATE.PUB="1983">UL 1983, C 110, str. 60</REF.DOC.OJ>), treba razlagati tako, da nasprotuje uporabi zakonodaje države članice, ki dodelitev pravice do predčasne starostne pokojnine zaradi brezposelnosti pogojuje s tem, da je zainteresirana oseba v določenem obdobju pred prošnjo za pokojnino prejemala nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti izključno od prve države članice. Menim, da za namene člena 5(a) Uredbe št. 883/2004 med zahtevo po prejemanju določene dajatve in zahtevo po prejemanju določenega zneska te dajatve ni mogoče ugotoviti pomembne pravne razlike. Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19910307">7. marca 1991</DATE>, <NAME.CASE>Masgio</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑10/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1991:107">EU:C:1991:107</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ki se nanaša na načelo enakega obravnavanja in pravne učinke višine dajatve. Sodišče je v točki 25 te sodbe ugotovilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>delavec migrant, ki prejema dajatev za starost v skladu z zakonodajo ene države članice in dajatev iz nezgodnega zavarovanja, ki jo plačuje zavarovalnica v drugi državi članici, za namene izračuna deleža dajatve, ki v skladu z zakonodajo prvonavedene države članice miruje, ne sme biti v slabšem položaju kot delavec, ki ni izvrševal pravice do prostega gibanja in obe dajatvi prejema v skladu z zakonodajo ene države članice.<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/></P></NOTE> dajatve za starost <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>pravne učinke<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, zato mora biti ta pogoj skladen z načelom enakega obravnavanja iz člena 5 Uredbe št. 883/2004, da ne bi bili oškodovani delavci, ki izvršujejo pravico do prostega gibanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19880607">7. junija 1988</DATE>, <NAME.CASE>Roviello</NAME.CASE> (<NO.CASE>20/85</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1988:283">EU:C:1988:283</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Larcher</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑523/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2458">EU:C:2014:2458</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V skladu s tem menim, da je treba dajatve za starost v Španiji prišteti primerljivim ali enakovrednim dajatvam, ki jih oseba prejema v eni ali več drugih državah članicah, da bi bil izpolnjen pogoj iz člena 208(1)(c) splošnega zakona o socialni varnosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Iz spisa, predloženega Sodišču, izhaja, da so – kar mora preveriti predložitveno sodišče – predčasna dajatev za starost, določena v členu 208(1) splošnega zakona o socialni varnosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej člena 1(x) in 3(d) Uredbe št. 883/2004. Člen 1(x) Uredbe št. 883/2004 določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>predčasna dajatev za starost<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>pomeni dajatev, ki se dodeli pred dopolnjeno običajno upokojitveno starostjo in je po dopolnitvi te starosti še naprej zagotovljena ali se nadomesti z drugo dajatvijo za starost<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>.</P></NOTE> ter dajatvi za starost A. Bocera Torrica in J. Bodeja<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej člena 1(x) in 3(d) Uredbe št. 883/2004.</P></NOTE> v Nemčiji primerljive ali enakovredne dajatve za namene člena 5(a) Uredbe št. 883/2004.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160121">21. januarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Vorarlberger Gebietskrankenkasse in Knauer</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑453/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:37">EU:C:2016:37</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>INSS in Kraljevina Španija sta na obravnavi <DATE ISO="20190502">2. maja 2019</DATE> navedla, da je cilj zadevnih nacionalnih določb dvojen, in sicer, prvič, zagotoviti, da vlagatelji zahtevkov, upravičeni do predčasne dajatve za starost, ki jo določa člen 208(1) splošnega zakona o socialni varnosti, ne bi postali breme za španski sistem socialne varnosti, ter, drugič, spodbujati aktivnost na trgu dela in takšne vlagatelje zahtevkov odvrniti od tega, da bi zahtevali predčasno upokojitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Glede na izrecne pogoje iz člena 208(1)(c) splošnega zakona o socialni varnosti je očitno, da so zadevne nacionalne določbe posebej namenjene zagotavljanju, da so vlagatelji zahtevkov za dajatve za starost upravičeni do zneska veljavne minimalne pokojnine in torej niso upravičeni do nekaterih dodatnih dajatev ali dodatkov, s čimer se zagotavlja, da ne postanejo dodatno breme za španski sistem socialne varnosti. Poudariti je treba, da se v obravnavanem postopku nikakor ne izpodbija ta cilj sam po sebi, temveč dejstvo, da se nacionalna zakonodaja uporablja diskriminatorno v škodo delavcev, ki so izvrševali svojo temeljno pravico do prostega gibanja. Poleg tega bi rad opozoril, da je predložitveno sodišče samo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej točko 23 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> navedlo, da A. Bocero Torrico in J. Bode po seštetju njune španske in nemške dajatve za starost ne bi bila upravičena do dodatka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171207">7. decembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Zaniewicz-Dybeck</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑189/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:946">EU:C:2017:946</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), kjer je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>za izračun minimalne dajatve, kot je zajamčena pokojnina v postopku v glavni stvari, [člen 58 Uredbe št. 883/2004] posebej določa, da je treba upoštevati dejanski znesek starostne pokojnine, ki jo zadevna oseba prejema v drugi državi članici.<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/></P></NOTE> V teh okoliščinah torej nobeden od vlagateljev zahtevkov ne bo obremenil španskega sistema socialne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Čeprav je cilj odvračanja vlagateljev od vlaganja zahtevkov za predčasno upokojitev morda hvalevreden za povečevanje nacionalne produktivnosti in zmanjšanje bremena za sistem socialne varnosti – zlasti zaradi staranja prebivalstva in daljše pričakovane življenjske dobe – se ne sme uresničevati na način, ki diskriminira osebe, ki so izvrševale svojo temeljno pravico do prostega gibanja. V tem smislu se je v obravnavanih primerih žal težko izogniti vtisu, da so španski organi svoja zakonska pooblastila izvajali na očitno diskriminatoren način do zadevnih vlagateljev zahtevkov, ki sta izvrševala svojo pravico do prostega gibanja, kar je – oziroma bi vsaj moralo biti – težko upravičiti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Zato menim, da je treba člen 5(a) Uredbe št. 883/2004 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki dostop do predčasne dajatve za starost pogojuje s tem, da je znesek dajatve, ki jo oseba prejme, višji od minimalne dajatve, ki bi zadevni osebi pripadala po tej nacionalni zakonodaji, <HT TYPE="ITALIC">ne</HT> da bi se vračunala tudi dejanska dajatev, ki bi jo tej osebi lahko na podlagi druge dajatve iste narave izplačevala druga ali več drugih držav članic.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VII.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je predložilo Tribunal Superior de Justicia de Galicia (vrhovno sodišče Galicije, Španija), odgovori:</TXT><P>Člen 5(a) Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o koordinaciji sistemov socialne varnosti je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki dostop do predčasne dajatve za starost pogojuje s tem, da je znesek dajatve, ki jo oseba prejme, višji od minimalne<?PAGE NO="12"?> dajatve, ki bi zadevni osebi pripadala po tej nacionalni zakonodaji, <HT TYPE="ITALIC">ne</HT> da bi se vračunala tudi dejanska dajatev, ki bi jo tej osebi lahko na podlagi druge dajatve iste narave izplačevala druga ali več drugih držav članic.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>