<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-349/18</NO.CASE><NO.CASE>C-350/18</NO.CASE><NO.CASE>C-351/18</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62018CJ0349</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:936">EU:C:2019:936</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>13</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>13</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20191107">7. 11. 2019</DATE> – Združene zadeve od C‑349/18 do C‑351/18</HT></P><P><HT TYPE="SC">Kanyeba in drugi</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (peti senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20191107">7. novembra 2019</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: nizozemščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Železniški promet</KEYWORD><KEYWORD>Pravice in obveznosti potnikov</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (ES) št. 1371/2007</KEYWORD><KEYWORD>Člen 3, točka 8</KEYWORD><KEYWORD>Pogodba o prevozu</KEYWORD><KEYWORD>Pojem</KEYWORD><KEYWORD>Potnik, ki ob vstopu na vlak nima vozovnice</KEYWORD><KEYWORD>Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 93/13/EGS</KEYWORD><KEYWORD>Člen 1(2) in člen 6(1)</KEYWORD><KEYWORD>Splošni prevozni pogoji prevoznika v železniškem prometu</KEYWORD><KEYWORD>Obvezni zakoni ali drugi predpisi</KEYWORD><KEYWORD>Pogoj o pogodbeni kazni</KEYWORD><KEYWORD>Pristojnosti nacionalnega sodišča</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V združenih zadevah od C‑349/18 do C‑351/18,</P><P>katerih predmet so predlogi za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki jih je vložilo vredegerecht te Antwerpen (mirovno sodišče v Antwerpnu, Belgija) z odločbami z dne <DATE ISO="20180525">25. maja 2018</DATE>, ki so na Sodišče prispele <DATE ISO="20180530">30. maja 2018</DATE>, v postopkih</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Nationale Maatschappij der Belgische Spoorwegen (NMBS)</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Mbutukuju Kanyebaju</HT> (C‑349/18),</P><P><HT TYPE="BOLD">Larissi Nijs</HT> (C‑350/18),</P><P><HT TYPE="BOLD">Jeanu‑Louisu Aniti Dedroogu</HT> (C‑351/18),</P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (peti senat),</P><P>v sestavi E. Regan, predsednik senata, I. Jarukaitis (poročevalec), E. Juhász, M. Ilešič in C. Lycourgos, sodniki,</P><P>generalni pravobranilec: G. Pitruzzella,</P><P>sodni tajnik: A. Calot Escobar,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>za belgijsko vlado C. Van Lul, C. Pochet in J.‑C. Halleux, agenti,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo N. Ruiz García in P. Vanden Heede, agenta,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20190611">11. junija 2019</DATE></VISA></GR.VISA><?PAGE NO="2"?><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlogi za sprejetje predhodne odločbe se nanašajo na razlago člena 9(4) Uredbe (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20071023">23. oktobra 2007</DATE> o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="315" PAGE.FIRST="14" DATE.PUB="2007">UL 2007, L 315, str. 14</REF.DOC.OJ>) in členov 2(a), 3 in 6 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne <DATE ISO="19930405">5. aprila 1993</DATE> o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ti predlogi so bili vloženi v okviru sporov med Nationale Maatschappij der Belgische Spoorwegen (NMBS) (nacionalna družba belgijskih železnic (SNCB)) in Mbutukujem Kanyebajem (zadeva C‑349/18), Larisso Nijs (zadeva C‑350/18) in Jeanom‑Louisom Anito Dedroogom (zadeva C‑351/18) glede doplačila, ki se od njih zahteva zaradi potovanja z vlakom brez vozovnice.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravo Unije</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 93/13</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>V trinajsti uvodni izjavi Direktive 93/13 je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>ker se predpostavlja, da zakoni ali predpisi držav članic, ki neposredno ali posredno določajo pogoje v potrošniških pogodbah, ne vsebujejo nedovoljenih [nepoštenih] pogojev; ker se zato ne zdi potrebno, da bi za pogoje, ki temeljijo na obveznih zakonih ali predpisih in načelih ali določbah mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so države članice ali [Evropska unija], veljale določbe te direktive; ker izraz <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>obvezni zakoni ali predpisi<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="2018" ID="QE0002"/> v členu 1(2) zajema tudi pravila, ki v skladu z zakonom veljajo med pogodbenima strankama, če ni bilo dogovorjeno drugače<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>.</P></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 1 te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Namen te direktive je približati zakone in druge predpise držav članic o nedovoljenih [nepoštenih] pogojih v pogodbah, sklenjenih med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Določbe te direktive ne veljajo za pogodbene pogoje, ki temeljijo na obveznih zakonih ali predpisih in določbah ali načelih mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so države članice ali [Unija], zlasti na področju prometa.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 2(a) navedene direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>V tej direktivi:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>nedovoljeni [nepošteni] pogoji<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="2018" ID="QE0005"/> pomenijo pogodbene pogoje, opredeljene v členu 3.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 3 te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="003.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, velja za nedovoljenega [nepoštenega], če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Pogodbeni pogoj [se] šteje za pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, če je bil sestavljen vnaprej in potrošnik zato ni mogel vplivati na vsebino določbe, zlasti v okviru vnaprej oblikovane tipske pogodbe.</ALINEA><?PAGE NO="3"?><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Priloga vsebuje okvirni in nedokončani seznam pogojev, ki lahko štejejo za nedovoljene [nepoštene].<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 6(1) Direktive 93/13 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Države članice določijo, da nedovoljeni [nepošteni] pogoji, uporabljeni v pogodbi, ki jo s potrošnikom sklene prodajalec ali ponudnik, kakor je določeno z nacionalnim pravom, niso zavezujoči za potrošnika in da pogodba še naprej zavezuje obe stranki na podlagi teh pogojev, če je nadaljnji obstoj mogoč brez nedovoljenih [nepoštenih] pogojev.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Člen 7(1) te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Države članice zagotovijo, da v interesu potrošnikov in konkurentov obstajajo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe nedovoljenih [nepoštenih] pogojev v pogodbah, ki jih s potrošniki sklenejo prodajalci ali ponudniki.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uredba št. 1371/2007</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah od 1 do 3 Uredbe št. 1371/2007 je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>(1)</NO.P><TXT>V okviru skupne prometne politike je pomembno zagotoviti uporabniške pravice potnikov v železniškem prometu ter izboljšati kakovost in učinkovitost storitev železniškega prevoza potnikov, kar lahko pripomore k povečanju deleža železniškega prevoza v primerjavi z drugimi vrstami prevoza.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(2)</NO.P><TXT>Sporočilo Komisije <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Strategija varstva potrošnikov 2002–2006<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="2018" ID="QE0010"/> [<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="137" PAGE.FIRST="2" DATE.PUB="2002">UL 2002, C 137, str. 2</REF.DOC.OJ>] si je postavila za cilj dosego visoke ravni varstva potrošnikov na področju prevoza v skladu s členom 153(2) Pogodbe.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(3)</NO.P><TXT>Potnik v železniškem prometu je šibkejša stran prevozne pogodbe, zato je treba njegove pravice v tem pogledu zaščititi.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Člen 1(a) te uredbe določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Ta uredba vsebuje pravila v zvezi z:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>informacijami, ki jih morajo zagotavljati prevozniki v železniškem prometu, s sklepanjem pogodb o prevozu, z izdajanjem vozovnic in delovanjem računalniško podprtega sistema informiranja in rezervacij za železniški promet;<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Člen 3 navedene uredbe vsebuje te opredelitve pojmov:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>V tej uredbi:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>prevoznik<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="2018" ID="QE0013"/> pomeni pogodbenega prevoznika v železniškem prometu, s katerim je potnik sklenil prevozno pogodbo, ali niz zaporednih prevoznikov v železniškem prometu, ki jih lahko zavezuje ta pogodba;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><?PAGE NO="4"?><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>8.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>pogodba o prevozu<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="2018" ID="QE0014"/> pomeni pogodbo o prevozu, za katerega se zahteva plačilo, ali brezplačnem prevozu med prevoznikom v železniškem prometu ali prodajalcem vozovnic in potnikom o zagotovitvi ene ali več prevoznih storitev;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>10.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>enotna vozovnica<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="2018" ID="QE0015"/> pomeni vozovnico ali vozovnice, ki predstavljajo prevozno pogodbo o zaporednih storitvah železniškega prevoza enega ali več prevoznikov v železniškem prometu;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>16.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>splošni pogoji prevoza<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="2018" ID="QE0016"/> pomeni pogoje prevoznika v obliki splošnih pogojev ali tarif, ki pravno veljajo v vsaki državi članici in ki so postali s sklenitvijo pogodbe o prevozu njen sestavni del;</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Poglavje II Uredbe št. 1371/2007, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>Prevozna pogodba, informacije in vozovnice<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, vsebuje člene od 4 do 10. Člen 4 te uredbe, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>Prevozna pogodba<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>Ob upoštevanju določb tega poglavja je sklepanje in izvajanje prevozne pogodbe ter zagotavljanje informacij in vozovnic urejeno z določbami iz II. dela in III. dela iz Priloge I.<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Člen 9 navedene uredbe, ki se nanaša na razpoložljivost vozovnic, enotnih vozovnic in rezervacij, v odstavkih od 2 do 4 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="009.002"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Brez poseganja v odstavek 4 prevozniki v železniškem prometu izdajajo vozovnice potnikom na vsaj enega od naslednjih načinov prodaje:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>prek prodajnih mest ali prodajnih avtomatov,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>prek telefona, interneta ali druge široko dostopne informacijske tehnologije;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>na vlakih.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="009.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA><P>Brez poseganja v odstavka 4 in 5 prevozniki v železniškem prometu izdajajo vozovnice v okviru pogodb za opravljanje storitev po javnem naročilu na vsaj enega od naslednjih načinov prodaje:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>prek prodajnih mest ali prodajnih avtomatov,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>na vlakih.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="009.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Prevozniki v železniškem prometu nudijo možnost pridobitve vozovnic za zadevno prevozno storitev na vlaku, razen če se ta omeji ali ne dopusti iz varnostnih razlogov, razlogov, ki izhajajo iz politike boja proti goljufijam, zaradi obvezne rezervacije ali iz tehtnih komercialnih razlogov.<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Priloga I k Uredbi št. 1371/2007, naslovljena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>Izvleček iz Enotnih pravil za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu potnikov in prtljage (CIV)<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, je sestavljena iz delov od II do VII dodatka A h Konvenciji o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne <DATE ISO="19800509">9. maja 1980</DATE>, kakor je bila spremenjena s Protokolom o spremembah Konvencije o mednarodnem železniškem prometu z dne <DATE ISO="19990603">3. junija 1999</DATE> (v nadaljevanju: COTIF). V tej Prilogi I je del II tega dodatka, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>Sklenitev in vsebina [izvajanje] pogodbe o prevozu<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>, ki vsebuje člene od 6 do 11 navedenega dodatka.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Člen 6 dodatka A k COTIF, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>Prevozna pogodba<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>S prevozno pogodbo se prevoznik zaveže, da bo potnike in po potrebi tudi prtljago in vozila prepeljal do namembne postaje, kjer bo izročil prtljago in vozila.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Prevozna pogodba mora biti potrjena z eno ali več vozovnicami, ki se izdajo potniku. Ne glede na 9. člen pa to, da je potnik nima, da je nepravilno izdana ali da jo je izgubil, ne vpliva niti na obstoj niti na veljavnost pogodbe, za katero ostanejo veljavna ta enotna pravila.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Dokler se ne dokaže nasprotno, se vozovnica uporablja kot dokazilo o sklenitvi in vsebini prevozne pogodbe.<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Člen 7 tega dodatka A, ki se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>Vozovnic[o]<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>, v odstavkih 1 in 2 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="007.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Splošni prevozni pogoji določajo obliko, vsebino vozovnic, jezik in pisavo, ki ju je treba uporabiti pri tiskanju in izpolnjevanju vozovnic.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="007.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Na vozovnico je treba vnesti vsaj:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>kakršno koli drugo izjavo, potrebno kot dokazilo o sklenitvi in vsebini prevozne pogodbe, ki omogoča potniku uveljavljati pravice iz te pogodbe.<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Člen 8(1) navedenega dodatka A določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>[č]e se potnik in prevoznik ne dogovorita drugače, se prevoznina plača vnaprej<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Člen 9 tega dodatka A je naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>Pravica do prevoza. Izključitev iz prevoza<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>. V odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>Vse od začetka potovanja mora imeti potnik pri sebi veljavno vozovnico, ki jo mora ob kontroli vozovnic tudi pokazati. Splošni prevozni pogoji lahko določajo:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>da mora potnik, ki ne pokaže veljavne vozovnice, poleg prevoznine plačati še dodatek;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>da je mogoče od potnika, ki odkloni takojšnje plačilo prevoznine ali dodatka, zahtevati, da prekine potovanje;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>ali in pod katerimi pogoji se potniku vrne plačani dodatek.<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spori o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Leta 2015 je bilo glede M. Kanyebaja štirikrat ugotovljeno, da se je peljal z vlakom, ne da bi imel vozovnico (zadeva C‑349/18), s čimer je kršil člene od 156 do 160 takrat veljavnih prevoznih pogojev družbe SNCB. V letih med 2013 in 2015 je bilo podobno petkrat ugotovljeno glede L. Nijs (zadeva C‑350/18). Podobno je bilo med letoma 2014 in 2015 enajstkrat ugotovljeno tudi glede J.‑L. A. Dedrooga (zadeva C‑351/18).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Družba SNCB je vsaki od teh oseb ponudila možnost, da uredi svoj položaj tako, da bodisi takoj plača ceno vozovnice, povišano za tako imenovano <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>tarifo, ki velja na vlaku<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>, bodisi v štirinajstih dneh od ugotovitve kršitve plača pavšalni znesek 75 EUR oziroma – za kršitve pred letom 2015 – prevoznino, povišano za 60 EUR. Po izteku tega 14‑dnevnega roka so tožene stranke v postopku v glavni stvari še vedno imele možnost plačati pavšalni znesek 225 EUR oziroma – za kršitve pred letom 2015 – prevoznino, povišano za 200 EUR.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Ker nobena od toženih strank v postopku v glavni stvari ni izkoristila teh možnosti, je družba SNCB proti njim pri predložitvenim sodišču, in sicer vredegerecht te Antwerpen (mirovno sodišče v Antwerpnu, Belgija), vložila tožbo, s katero je v zadevah od C‑349/18 do C‑351/18 zahtevala, naj se jim naloži, da ji plačajo 880,20 EUR, 1103,90 EUR oziroma 2394 EUR skupaj s stroški postopka. Družba SNCB v okviru teh zahtev trdi, da med njo in vsako od toženih strank v postopku v glavni stvari ne gre za pogodbena pravna razmerja, ampak za normativna, ker te niso kupile vozovnic. Slednje se niso spustile v postopek pred predložitvenim sodiščem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>To sodišče meni, da mora v skladu s sodno prakso Sodišča po uradni dolžnosti preveriti uporabo določb o nepoštenih pogojih, če je storitev opravljena za potrošnika. Opozarja, da so v zadevah, ki jih obravnava, na eni strani <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>potrošniki<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> v smislu teorije o nepoštenih pogojih, pri čemer se ta pojem nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>vsako fizično osebo, ki deluje za namene, ki so zunaj njene trgovske, industrijske, obrtne ali poklicne dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, in na drugi strani <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>podjetje<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> v smislu iste teorije ter se v zvezi s tem sklicuje na sodbo Hof van Cassatie (kasacijsko sodišče, Belgija). Predložitveno sodišče navaja, da je zato dolžno preučiti uporabo navedene teorije in se v zvezi s tem sprašuje o naravi pravnega razmerja med družbo SNCB in toženimi strankami v postopku v glavni stvari in posledično o tem, ali je bila prevozna pogodba sklenjena ali ne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>V zvezi s tem navaja, da pravna podlaga splošnih prevoznih pogojev družbe SNCB, ki določajo pravice in obveznosti te družbe in potnikov, ni jasna. V skladu s prvo tezo naj bi šlo za strogo pogodbena določila. V skladu z drugo tezo pa naj bi šlo za predpise v smislu upravnega prava. V belgijskem pravu naj bi tudi obstajala polemika glede narave pravnega razmerja med družbo SNCB in potnikom. V skladu s prvo tezo naj bi bilo to razmerje vedno pogodbeno, tudi če potnik nima veljavne vozovnice. Že zgolj dejstvo, da nekdo pride na območje, na katerem je treba imeti vozovnico, naj bi pomenilo sklenitev prevozne pogodbe, ki naj bi torej bila čisto običajna tipska pogodba. V skladu z drugo tezo naj bi šlo za pogodbeno razmerje, če je potnik kupil vozovnico, in pa za normativno, če je nima. V tem primeru naj namreč ne bi bilo soglasja volj, saj potnik nima namena plačati za prevoz, prevozno podjetje pa nima namena opraviti prevoza brez plačila. Predložitveno sodišče navaja, da se zdi, da ta razprava v belgijskem pravu ni več aktualna, saj sta Grondwettelijk Hof (ustavno sodišče, Belgija) in Hof van Cassatie (kasacijsko sodišče) odločili, da se teorija o nepoštenih pogojih uporablja tudi za normativna pravna razmerja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Vendar predložitveno sodišče ugotavlja, da teorija o nepoštenih pogojih zahteva obstoj pogodbe, in meni, da je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>pogodba<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> pojem prava Unije. V zvezi s tem se sklicuje na člen 9(4) Uredbe št. 1371/2007 in se sprašuje o trenutku sklenitve prevozne pogodbe, in zlasti, ali pride do sklenitve ob vstopu na območje, na katerem je načeloma treba imeti vozovnico, ali ob nakupu vozovnice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Poleg tega meni, da je treba vprašanje sklenitve prevozne pogodbe povezati s členoma 2(a) in 3 Direktive 93/13. V zadevah, ki jih obravnava, naj bi bilo treba splošne prevozne pogoje družbe SNCB, ne glede na njihovo naravo – bodisi pogodbeno bodisi normativno – obravnavati kot pogoje, o katerih se stranki nista dogovorili posamično v smislu zadnje navedene določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Glede na navedeno se predložitveno sodišče sprašuje, ali med prevoznikom in potnikom vedno nastane pogodbeno pravno razmerje, tudi če ta potnik uporablja storitve tega prevoznika, ne da bi si priskrbel vozovnico. Če ne, se sprašuje, ali se za potnika, ki uporablja javni prevoz brez vozovnice, uporablja teorija o nepoštenih pogojih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Če bi Sodišče ugotovilo, da je treba splošne prevozne pogoje družbe SNCB preučiti glede na teorijo o nepoštenih pogojih, predložitveno sodišče ugotavlja, da je v belgijskem pravu sankcija za nepoštene pogoje njihova ničnost in da v skladu s sodno prakso Sodišča pravo Unije v bistvu nasprotuje temu, da nacionalno sodišče, ki ugotovi ničnost nepoštenega pogoja v pogodbi, sklenjeni med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom, to pogodbo prilagodi tako, da spremeni vsebino tega pogoja. Belgijska doktrina pa naj bi kritizirala to prepoved, da imajo splošna pravila nadomestitven učinek, kot<?PAGE NO="7"?> nezadostno diferencirano. To sodišče se torej sprašuje, ali lahko obstajajo okoliščine, v katerih ima prodajalec ali ponudnik interes za to, da se določba ohrani, potrošnik pa ima interes, da jo sodišče omili, in ali je take okoliščine v takem primeru mogoče opredeliti abstraktno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je vredegerecht te Antwerpen (mirovno sodišče v Antwerpnu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja, ki so enaka v vseh združenih zadevah:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 9(4) [Uredbe št. 1371/2007] v povezavi s členom 2(a) in členom 3 Direktive 93/13 razlagati tako, da vedno nastane pogodbeno pravno razmerje med prevozno družbo in potnikom, celo če ta uporablja storitev prevoznika brez vozovnice?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prejšnje vprašanje nikalen, ali se potem varstvo na podlagi pravil o nepoštenih pogojih razširi tudi na potnika, ki uporabi javno prevozno sredstvo brez vozovnice in je zaradi tega ravnanja v skladu s splošnimi pogoji poslovanja prevoznika, ki se zaradi normativnosti ali zaradi objave v uradni publikaciji države štejejo za splošno zavezujoče, dolžan plačati doplačilo k ceni vozovnice?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali člen 6 Direktive 93/13 – ki določa, da <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>[d]ržave članice določijo, da nedovoljeni [nepošteni] pogoji, uporabljeni v pogodbi, ki jo s potrošnikom sklene prodajalec ali ponudnik, kakor je določeno z nacionalnim pravom, niso zavezujoči za potrošnika in da pogodba še naprej zavezuje obe stranki na podlagi teh pogojev, če je nadaljnji obstoj mogoč brez nedovoljenih [nepoštenih] pogojev<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="2018" ID="QE0036"/> – vedno nasprotuje temu, da sodišče določilo, opredeljeno kot nepošteno, omili ali pa namesto njega uporabi splošna pravila?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prejšnje vprašanje nikalen, pod katerimi pogoji lahko nacionalno sodišče potem omili določilo, opredeljeno kot nepošteno, oziroma ga nadomesti s splošnimi pravili?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Če na zgoraj navedena vprašanja ni mogoče odgovoriti abstraktno, se zastavlja vprašanje, ali člen 6 Direktive 93/13 – kadar nacionalna železniška družba potnika, ki se pelje brez vozovnice in ki ga pri tem zaloti, civilnopravno kaznuje z doplačilom, ki se v nekaterih primerih prišteje k ceni vozovnice, sodišče pa ugotovi, da je izterjano doplačilo nepošteno v smislu člena 2(a) v povezavi s členom 3 Direktive 93/13 – nasprotuje temu, da sodišče določilo razglasi za nično in uporabi splošna pravila o odgovornosti za povračilo škode, ki je nastala nacionalni železniški družbi?<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Predsednik Sodišča je s sklepom z dne <DATE ISO="20180711">11. julija 2018</DATE> zadeve od C‑349/18 do C‑351/18 združil za pisni postopek in izdajo sodbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanja za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Uvodoma je treba navesti, na eni strani, da predložitveno sodišče s prvim vprašanjem prosi za razlago člena 9(4) Uredbe št. 1371/2007 ob upoštevanju Direktive 93/13. Ta uredba pa ne vsebuje nobenega napotila na Direktivo 93/13. Poleg tega iz primerjave njunih členov 1 izhaja, da imata ta uredba in ta direktiva različne cilje. Zato določbe Direktive 93/13 ne morejo biti upoštevne pri razlagi Uredbe št. 1371/2007 (glej po analogiji sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040909">9. septembra 2004</DATE>, <NAME.CASE>Meiland Azewijn</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑292/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:499">EU:C:2004:499</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111215">15. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Møller</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑585/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:847">EU:C:2011:847</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140911">11. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑525/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2202">EU:C:2014:2202</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Na drugi strani, čeprav predložitveno sodišče s prvim vprašanjem sprašuje o razlagi člena 9(4) Uredbe št. 1371/2007, je treba ugotoviti, da se ta določba nanaša na možnost za pridobitev vozovnice za zadevno storitev na vlaku, ki jo prevozniki v železniškem prometu načeloma morajo omogočati. Vendar je iz predložitvenih odločb razvidno, da v postopkih v glavni stvari ni toliko sporna ta možnost, temveč to, ali je treba za potnika, ki z vlakom potuje brez vozovnice, šteti, da je zato, ker je vstopil na vlak, s prevoznikom v železniškem prometu sklenil pogodbeno razmerje v smislu te uredbe. Zato tega člena 9(4) ni treba razlagati za razjasnitev sporov o glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Iz ustaljene sodne prakse Sodišča pa izhaja, da mora Sodišče v okviru postopka sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem iz člena 267 PDEU, nacionalnemu sodišču podati koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. Zato mora Sodišče po potrebi preoblikovati predložena vprašanja. To, da je nacionalno sodišče vprašanje za predhodno odločanje formalno oblikovalo tako, da se je sklicevalo na nekatere določbe prava Unije, ne preprečuje, da Sodišče nacionalnemu sodišču ne bi predložilo vseh elementov razlage, ki bi lahko bili koristni pri sojenju o zadevi, o kateri to odloča, ne glede na to, ali jih je nacionalno sodišče v vprašanjih navedlo. Glede tega mora Sodišče iz vseh elementov, ki jih je predložilo nacionalno sodišče, zlasti iz obrazložitve predložitvene odločbe, izluščiti elemente prava Unije, ki jih je treba razložiti ob upoštevanju predmeta spora (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170627">27. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Congregación de Escuelas Pías Provincia Betania</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑74/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:496">EU:C:2017:496</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Ob upoštevanju teh preudarkov in obrazložitve predlogov za sprejetje predhodne odločbe je treba šteti, da predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3, točka 8, Uredbe št. 1371/2007 razlagati tako, da položaj, v katerem potnik vstopi na vlak z namenom potovanja, ne da bi si priskrbel vozovnico, spada pod pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>pogodba o prevozu<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> v smislu te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>V skladu s členom 3, točka 8, Uredbe št. 1371/2007 pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>pogodba o prevozu<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/> v smislu te uredbe pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>pogodbo o prevozu, za katerega se zahteva plačilo, ali brezplačnem prevozu med prevoznikom v železniškem prometu ali prodajalcem vozovnic in potnikom o zagotovitvi ene ali več prevoznih storitev<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Opozoriti je treba, da je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi sobesedilo in cilje, ki jih uresničuje ureditev, katere del je (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050607">7. junija 2005</DATE>, <NAME.CASE>VEMW in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑17/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:362">EU:C:2005:362</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121122">22. novembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Westbahn Management</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑136/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:740">EU:C:2012:740</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>V zvezi z besedilom člena 3, točka 8, Uredbe št. 1371/2007 je treba poudariti, prvič, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>pogodba<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> v splošnem pomenu označuje soglasje volj z namenom povzročiti pravne učinke. Drugič, v okviru področja, ki je urejeno s to uredbo, in glede na besedilo te določbe je ta učinek v glavnem v obveznosti prevoznika v železniškem prometu, da potniku zagotovi eno ali več prevoznih storitev, in v obveznosti potnika, da storitev plača, razen če je storitev prevoza brezplačna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Iz ugotovitev iz prejšnje točke tako izhaja, da, na eni strani, s tem, da prevoznik v železniškem prometu dovoljuje prost dostop do njegovega vlaka, in, na drugi strani, s tem, da potnik vstopi na ta vlak z namenom potovanja, tako prevoznik kot potnik izrazita svoji soglasni volji za sklenitev pogodbenega razmerja, tako da so pogoji, potrebni za ugotovitev obstoja pogodbe o prevozu, načeloma izpolnjeni. Vendar na podlagi besedila člena 3, točka 8, Uredbe št. 1371/2007 ni mogoče ugotoviti, ali je to, da ima potnik vozovnico, nujen element za to, da se lahko šteje, da obstaja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>pogodba o prevozu<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> v smislu te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Glede sobesedila, v katero je umeščen člen 3, točka 8, Uredbe št. 1371/2007, je treba na prvem mestu poudariti, da se izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>pogodba o prevozu<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> pojavi v več drugih določbah te uredbe.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Tako je v členu 3, točka 10, navedene uredbe pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>enotna vozovnica<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> opredeljen tako, da se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>vozovnico ali vozovnice, ki predstavljajo prevozno pogodbo o zaporednih storitvah železniškega prevoza enega ali več prevoznikov v železniškem prometu<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Člen 4 iste uredbe, ki se posebej nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>prevozno pogodbo<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>, določa, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>[o]b upoštevanju določb [poglavja II Uredbe št. 1371/2007] […] sklepanje in izvajanje prevozne pogodbe ter zagotavljanje informacij in vozovnic urejeno z določbami iz II. dela in III. dela iz Priloge I<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> k tej uredbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>V zvezi s tem je v tej prilogi I k Uredbi št. 1371/2007 med drugim naveden del II dodatka A k COTIF, ki se nanaša na sklenitev in izvajanje pogodbe o prevozu. Člen 6(1) tega dodatka določa, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>[s] prevozno pogodbo […] prevoznik zaveže, da bo potnike in po potrebi tudi prtljago in vozila prepeljal do namembne postaje, kjer bo izročil prtljago in vozila<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>, pri čemer je v odstavku 2 tega člena 6 določeno, da mora biti pogodba o prevozu potrjena z eno ali več vozovnicami, ki se izdajo potniku, in da ne glede na člen 9 tega dodatka to, da je potnik nima, da je nepravilno izdana ali da jo je izgubil, ne vpliva niti na obstoj niti na veljavnost pogodbe, za katero ostanejo veljavna enotna pravila, določena s COTIF. Člen 6(3) navedenega dodatka določa, da se, dokler se ne dokaže nasprotno, vozovnica uporablja kot dokazilo o sklenitvi in vsebini prevozne pogodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Poleg tega člen 7 dodatka A k COTIF v odstavku 1 določa, da splošni prevozni pogoji med drugim določajo obliko in vsebino vozovnic, ter v odstavku 2, točka (c), da je treba na vozovnico med drugim vpisati kakršno koli izjavo, potrebno kot dokazilo o sklenitvi in vsebini prevozne pogodbe, ki omogoča potniku uveljavljati pravice iz te pogodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba poudariti tudi, da iz člena 9(2) in (3) Uredbe št. 1371/2007 izhaja, da morajo prevozniki v železniškem prometu – brez poseganja v odstavek 4 tega člena – potnikom izdati vozovnice vsaj na enega od treh – oziroma dveh, če gre za vozovnice v okviru pogodb za opravljanje storitev po javnem naročilu – načinov distribucije, ki so v teh določbah našteti, med katerimi je navedena izdaja vozovnice na vlakih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Na drugem mestu je treba poudariti, da iz člena 8(1) dodatka A k COTIF – ki je v Prilogi I k tej uredbi – izhaja, da se prevoznina plača vnaprej, razen če se potnik in prevoznik ne dogovorita drugače.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Poleg tega člen 9 tega dodatka A – s pridržkom katerega se uporablja člen 6 tega dodatka – v odstavku 1, prvi stavek, sicer določa, da mora imeti potnik vse od začetka potovanja pri sebi veljavno vozovnico, ki jo mora ob kontroli vozovnic tudi pokazati. Vendar člen 9 v drugem stavku v točkah (a) in (b) določa, da lahko splošni prevozni pogoji določajo, da mora potnik, ki ne pokaže veljavne vozovnice, poleg prevoznine plačati še dodatek in da je mogoče od potnika, ki odkloni takojšnje plačilo prevoznine ali dodatka, zahtevati, da prekine potovanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>V skladu s členom 3, točka 16, Uredbe št. 1371/2007 pa pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>splošni pogoji prevoza<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/> v tej uredbi pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>pogoje prevoznika v obliki splošnih pogojev ali tarif, ki pravno veljajo v vsaki državi članici in ki so postali s sklenitvijo pogodbe o prevozu njen sestavni del<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>, pri čemer je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>prevoznik<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/> v členu 3, točka 2, te uredbe opredeljen kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>pogodbeni prevoznik v železniškem prometu, s katerim je potnik sklenil prevozno pogodbo, ali niz zaporednih prevoznikov v železniškem prometu, ki jih lahko zavezuje ta pogodba<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Ker je tako mogoče zoper potnika, ki ne pokaže veljavne vozovnice ali odkloni takojšnje plačilo vozovnice, v skladu členom 9 dodatka A k COTIF, ki je v Prilogi I k Uredbi št. 1371/2007, uveljavljati splošne prevozne pogoje in ker ti v skladu s členom 3, točka 16, te uredbe v povezavi z njenim členom 3, točka 2, postanejo – za namene navedene uredbe – s sklenitvijo pogodbe o prevozu med prevoznikom v železniškem prometu in potnikom sestavni del te pogodbe, iz tega izhaja, da je treba tako podjetje, ki dovoljuje prost dostop do svojih vlakov, in potnika, ki na tak vlak vstopi z namenom<?PAGE NO="10"?> potovanja, šteti za stranki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>pogodbe o prevozu<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> v smislu te uredbe od trenutka, ko je ta potnik na vlaku. V nasprotnem primeru se namreč na podlagi Uredbe št. 1371/2007 ti splošni prevozni pogoji ne bi mogli uveljavljati zoper navedenega potnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Iz teh okoliščin je tako jasno razvidno, da je vozovnica, ki je tudi v tem dodatku A navedena z izrazom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>vozovnica<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>, le instrument, s katerim je opredmetena prevozna pogodba v smislu Uredbe št. 1371/2007.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Besedilo člena 3, točka 8, Uredbe št. 1371/2007 in sobesedilo, v katero je umeščena ta določba, zato vodita do ugotovitve, da je treba za namene te uredbe pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>pogodba o prevozu<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> v smislu navedene določbe razumeti, kot da ni odvisen od potnikovega posedovanja vozovnice in kot da vključuje položaj, v katerem potnik vstopi na vlak, ki je prosto dostopen, z namenom potovanja, ne da bi si priskrbel vozovnico.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>To ugotovitev podpirajo cilji, ki jim sledi Uredba št. 1371/2007. Po eni strani je v skladu členom 1(a) te uredbe njen namen med drugim določiti pravila za sklepanje pogodb o prevozu. Po drugi strani je v uvodni izjavi 1 navedene uredbe med drugim poudarjeno, da je treba v okviru skupne prometne politike zagotoviti uporabniške pravice potnikov v železniškem prometu. Poleg tega je iz uvodne izjave 2 iste uredbe razvidno, da je treba doseči visoko raven varstva potrošnikov na področju prevoza, v skladu z uvodno izjavo 3 te uredbe pa je potnik v železniškem prometu šibkejša stranka prevozne pogodbe, zato je treba njegove pravice v tem pogledu zaščititi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>V nasprotju s temi cilji bi bilo, če bi se štelo, da je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>pogodba o prevozu<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> v smislu Uredbe št. 1371/2007 razlagati tako, da ne zajema položaja, v katerem potnik z namenom potovanja vstopi na vlak, ki je prosto dostopen, ne da bi si priskrbel vozovnico. Namreč, če bi bilo mogoče za takega potnika zgolj zato, ker ob vstopu na vlak nima vozovnice, šteti, da ni stranka v pogodbenem razmerju z železniškim podjetjem, ki je dovolilo prost dostop do svojih vlakov, bi bil ta potnik lahko zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati, prikrajšan za pravice, ki so na podlagi te uredbe povezane s sklenitvijo pogodbe o prevozu, kar bi bilo v nasprotju s ciljem varstva potnikov v železniškem prometu, ki mu sledi navedena uredba in ki je naveden v uvodnih izjavah od 1 do 3 te uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Poleg tega taka razlaga – ker v Uredbi št. 1371/2007 ni določb v zvezi s tem – ne vpliva na veljavnost te pogodbe ali na morebitne posledice neizpolnitve pogodbenih obveznosti ene od strank, ki so, kadar v zvezi s tem v tej uredbi ni določbe, še naprej urejene z veljavnim nacionalnim pravom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>Glede na navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 3, točka 8, Uredbe št. 1371/2007 razlagati tako, da položaj, v katerem potnik vstopi na vlak, ki je prosto dostopen, z namenom potovanja, ne da bi si priskrbel vozovnico, spada pod pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>pogodba o prevozu<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> v smislu te določbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>Ob upoštevanju odgovora na prvo vprašanje na drugo vprašanje ni treba odgovoriti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Tretje in peto vprašanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s tretjim in petim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 6(1) Direktive 93/13 razlagati tako, da nasprotuje temu, da nacionalno sodišče, ki ugotovi nepoštenost pogoja o pogodbeni kazni, določenega v pogodbi, sklenjeni med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom, zniža znesek pogodbene kazni, ki je bila s tem pogojem naložena temu potrošniku, ali navedeni pogoj nadomesti z dispozitivno določbo nacionalnega prava. V tem okviru se<?PAGE NO="11"?> to sodišče sprašuje tudi, ali je treba Direktivo 93/13 razlagati tako, da nasprotuje temu, da nacionalno sodišče v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, uporabi tudi določbe svojega nacionalnega prava o nepogodbeni odgovornosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba najprej poudariti, da je v obravnavanem primeru v skladu z navedbami v predlogih za sprejetje predhodne odločbe pogoj o pogodbeni kazni, ki bi ga lahko predložitveno sodišče po potrebi razglasilo za nepoštenega, del splošnih prevoznih pogojev družbe SNCB, glede katerih to sodišče pojasnjuje, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>zaradi normativnosti štejejo za splošno zavezujoče<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/> in da so predmet <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>objave v uradni publikaciji države<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57</NO.P><TXT>Glede na ta pojasnila je treba opozoriti, da v skladu s členom 1(2) Direktive 93/13 določbe te direktive ne veljajo za pogodbene pogoje, ki temeljijo na obveznih zakonih ali predpisih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58</NO.P><TXT>V skladu s sodno prakso Sodišča, kot je razvidno iz trinajste uvodne izjave Direktive 93/13, izključitev, določena v členu 1(2) te direktive, zajema določbe nacionalnega prava, ki med pogodbenima strankama veljajo ne glede na njuno izbiro, in določbe, ki veljajo, če se stranki v zvezi s tem nista dogovorili drugače, ter pogodbene pogoje, ki temeljijo na takih določbah (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130321">21. marca 2013</DATE>, <NAME.CASE>RWE Vertrieb</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑92/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:180">EU:C:2013:180</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140430">30. aprila 2014</DATE>, <NAME.CASE>Barclays Bank</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑280/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:279">EU:C:2014:279</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 30, 31 in 42, ter sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171207">7. decembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Woonhaven Antwerpen</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑446/17</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:954">EU:C:2017:954</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59</NO.P><TXT>Ta izključitev je upravičena zato, ker se legitimno domneva, da je nacionalni zakonodajalec vzpostavil ravnotežje med vsemi pravicami in obveznostmi strank določenih pogodb, to ravnotežje pa si je izrecno prizadeval ohraniti zakonodajalec Unije (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140430">30. aprila 2014</DATE>, <NAME.CASE>Barclays Bank</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑280/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:279">EU:C:2014:279</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa, ter sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171207">7. decembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Woonhaven Antwerpen</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑446/17</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:954">EU:C:2017:954</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60</NO.P><TXT>Za to izključitev s področja uporabe Direktive 93/13 se tako v skladu s sodno prakso Sodišča zahteva izpolnitev dveh pogojev. Prvič, pogodbeni pogoj mora temeljiti na določbi zakona ali drugega predpisa, in drugič, ta določba mora biti obvezna (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140910">10. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Kušionová</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑34/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2189">EU:C:2014:2189</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0078">78</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170920">20. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Andriciuc in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑186/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:703">EU:C:2017:703</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61</NO.P><TXT>Poleg tega iz sodne prakse Sodišča v bistvu izhaja, da navedena izključitev zajema obvezne določbe iz zakonov in predpisov, ki niso določbe v zvezi z obsegom pristojnosti nacionalnih sodišč za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140430">30. Aprila 2014</DATE>, <NAME.CASE>Barclays Bank</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑280/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:279">EU:C:2014:279</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180807">7. avgusta 2018</DATE>, <NAME.CASE>Banco Santander in Escobedo Cortés</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑96/16 in C‑94/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:643">EU:C:2018:643</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62</NO.P><TXT>Za preveritev izpolnjevanja teh pogojev v vsaki posamezni zadevi je pristojno nacionalno sodišče (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130530">30. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Asbeek Brusse in de Man Garabito</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑488/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:341">EU:C:2013:341</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170920">20. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Andriciuc in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑186/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:703">EU:C:2017:703</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63</NO.P><TXT>Pri izvajanju navedenih preveritev mora to sodišče upoštevati, da je treba ob upoštevanju zlasti cilja Direktive 93/13 – to je varstva potrošnikov pred nepoštenimi pogoji, vnesenimi v pogodbe, ki so jih zadnjenavedeni sklenili s prodajalci ali ponudniki – izjemo, uvedeno s členom 1(2) te direktive, razlagati ozko (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140910">10. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Kušionová</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑34/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2189">EU:C:2014:2189</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0077">77</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180920">20. septembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>OTP Bank in OTP Faktoring</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑51/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:750">EU:C:2018:750</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64</NO.P><TXT>Glede na to pojasnilo mora Sodišče preučiti tretje in peto vprašanje in se pri tem opreti na premiso, katere točnost mora preveriti predložitveno sodišče, da pogoj, ki ga namerava razglasiti za nepoštenega, ni izključena iz področja uporabe Direktive 93/13 na podlagi njenega člena 1(2).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65</NO.P><TXT>V skladu s členom 6(1) Direktive 93/13 morajo države članice določiti, da nepošteni pogoji, uporabljeni v pogodbi, ki jo s potrošnikom sklene prodajalec ali ponudnik, kakor je določeno z nacionalnim pravom, niso zavezujoči za potrošnika in da pogodba še naprej zavezuje obe stranki na podlagi teh pogojev, če je nadaljnji obstoj mogoč brez nepoštenih pogojev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66</NO.P><TXT>Sodišče je to določbo razlagalo tako, da mora nacionalno sodišče izpeljati vse posledice, ki v skladu z nacionalnim pravom izhajajo iz ugotovitve nepoštenosti zadevnega pogoja, da bi zagotovilo, da ta za potrošnika ni zavezujoč. V zvezi s tem je Sodišče pojasnilo, da če nacionalno sodišče meni, da je pogodbeni pogoj nepošten, ga ne sme uporabiti, zato da ta nima zavezujočih učinkov za potrošnika, razen če ta temu nasprotuje (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130530">30. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Asbeek Brusse in de Man Garabito</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑488/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:341">EU:C:2013:341</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190326">26. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>Abanca Corporación Bancaria et Bankia</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑70/17 in C‑179/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:250">EU:C:2019:250</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67</NO.P><TXT>Sodišče je tudi že razsodilo, da je treba člen 6(1) Direktive 93/13, kadar nacionalno sodišče ugotovi ničnost nepoštenega pogoja v pogodbi, sklenjeni med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom, razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu pravnemu pravilu, ki nacionalnemu sodišču dovoljuje, da to pogodbo prilagodi tako, da spremeni vsebino tega pogoja (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140430">30. aprila 2014</DATE>, <NAME.CASE>Kásler in Káslerné Rábai</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑26/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:282">EU:C:2014:282</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0077">77</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190326">26. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>Abanca Corporación Bancaria in Bankia</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑70/17 in C‑179/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:250">EU:C:2019:250</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Sodišče je zlasti razsodilo, da te določbe ni mogoče razlagati tako, da lahko nacionalno sodišče, če v pogodbi, sklenjeni med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom, ugotovi nepoštenost pogoja o pogodbeni kazni, zniža pogodbeno kazen, naloženo potrošniku, namesto da v celoti zavrne uporabo zadevnega pogoja za tega potrošnika (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130530">30. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Asbeek Brusse in de Man Garabito</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑488/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:341">EU:C:2013:341</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150121">21. januarja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Unicaja Banco in Caixabank</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑482/13, C‑484/13, C‑485/13 in C‑487/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:21">EU:C:2015:21</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68</NO.P><TXT>Pogodba mora tako načeloma še naprej obstajati brez kakršne koli druge spremembe, kot je ta, ki izhaja iz odprave nepoštenih pogojev, če je v skladu s pravili nacionalnega prava taka kontinuiteta pogodbe pravno mogoča (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130530">30. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Asbeek Brusse in de Man Garabito</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑488/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:341">EU:C:2013:341</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150121">21. januarja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Unicaja Banco in Caixabank</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑482/13, C‑484/13, C‑485/13 in C‑487/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:21">EU:C:2015:21</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69</NO.P><TXT>Če bi nacionalno sodišče smelo spremeniti vsebino nepoštenih pogojev v taki pogodbi, bi taka pristojnost lahko ogrozila uresničitev dolgoročnega cilja iz člena 7 Direktive 93/13. Ta pristojnost bi namreč prispevala k temu, da bi se za prodajalce ali ponudnike odpravil odvračilni učinek, ki je v tem, da se taki nepošteni pogoji za potrošnika preprosto ne uporabijo, ker bi ti prodajalci ali ponudniki še naprej skušali uporabljati te pogoje, saj bi vedeli, da lahko nacionalno sodišče, tudi če ugotovi njihovo neveljavnost, pogodbo vseeno dopolni v potrebnem obsegu tako, da se zagotovi interes teh prodajalcev ali ponudnikov (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130530">30. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Asbeek Brusse in de Man Garabito</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑488/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:341">EU:C:2013:341</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190326">26. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>Abanca Corporación Bancaria in Bankia</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑70/17 in C‑179/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:250">EU:C:2019:250</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70</NO.P><TXT>Poleg tega je Sodišče sicer priznalo izjemo od tega načela s tem, da je odločilo, da člen 6(1) Direktive 93/13 ne nasprotuje temu, da nacionalno sodišče na podlagi načel pogodbenega prava odpravi nepošteni pogoj in ga nadomesti z dispozitivno določbo nacionalnega prava, če je ta nadomestitev v skladu s ciljem člena 6(1) Direktive 93/13 in omogoča ponovno vzpostavitev dejanskega ravnotežja med pravicami in obveznostmi sopogodbenikov, tako da se med njimi ponovno vzpostavi enakost. Vendar je Sodišče to možnost omejilo na primere, v katerih bi moralo nacionalno sodišče zaradi ugotovitve neveljavnosti nepoštenega pogoja razglasiti ničnost pogodbe v celoti, zaradi česar bi bil potrošnik izpostavljen posebno škodljivim posledicam, tako da bi bil ta s tem kaznovan (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150121">21. januarja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Unicaja Banco et Caixabank</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑482/13, C‑484/13, C‑485/13 in C‑487/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:21">EU:C:2015:21</NO.ECLI></REF.DOC.ECR> točka 33 in navedena sodna praksa, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190326">26. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>Abanca Corporación Bancaria et Bankia</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑70/17 in C‑179/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:250">EU:C:2019:250</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71</NO.P><TXT>V postopkih v glavni stvari pa ni razvidno – s pridržkom preverjanj, ki jih mora v zvezi s tem opraviti predložitveno sodišče – da bi morebitna razveljavitev zadevnega pogoja o pogodbeni kazni lahko povzročila ničnost pogodb v celoti in s tem potrošnike izpostavila posebej škodljivim posledicam.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72</NO.P><TXT>Glede vprašanja, ali bi lahko predložitveno sodišče v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, poleg tega uporabilo pravila svojega nacionalnega prava o nepogodbeni odgovornosti, zadostuje navesti, da je v skladu s členom 1(1) Direktive 93/13 namen te direktive približati zakone in druge predpise držav članic o nepoštenih pogojih v pogodbah, sklenjenih med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom, in da ta direktiva ne vsebuje nobene določbe o nepogodbeni odgovornosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73</NO.P><TXT>Tako vprašanje, ali okoliščine, kot so te v postopku v glavni stvari, lahko spadajo na področje uporabe prava o nepogodbeni odgovornosti, ne spada na področje uporabe Direktive 93/13, ampak na področje nacionalnega prava. Zato ga v okviru teh predlogov za sprejetje predhodne odločbe ni treba preučiti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74</NO.P><TXT>Glede na navedeno je treba na tretje in peto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 6(1) Direktive 93/13 razlagati tako, da na eni strani nasprotuje temu, da nacionalno sodišče, ki ugotovi nepoštenost pogoja o pogodbeni kazni, določenega v pogodbi, sklenjeni med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom, zniža znesek pogodbene kazni, ki je bila s tem pogojem naložena temu potrošniku, in na drugi temu, da nacionalno sodišče navedeni pogoj v skladu z načeli nacionalnega pogodbenega prava nadomesti z dispozitivno določbo nacionalnega prava, razen če nadaljnji obstoj zadevne pogodbe v primeru odprave nepoštenega pogoja ni več mogoč in če lahko zaradi ugotovitve ničnosti celotne pogodbe za potrošnika nastanejo posebej škodljive posledice.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Četrto vprašanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75</NO.P><TXT>Glede na odgovor na tretje in peto vprašanje, na četrto vprašanje ni treba odgovoriti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:</INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Člen 3, točka 8, Uredbe (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20071023">23. oktobra 2007</DATE> o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu je treba razlagati tako, da položaj, v katerem potnik vstopi na vlak, ki je prosto dostopen, z namenom potovanja, ne da bi si priskrbel vozovnico, spada pod pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>pogodba o prevozu<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> v smislu te določbe.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Člen 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne <DATE ISO="19930405">5. aprila 1993</DATE> o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da na eni strani nasprotuje temu, da nacionalno sodišče, ki ugotovi nepoštenost pogoja o pogodbeni kazni, določenega v pogodbi, sklenjeni med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom, zniža znesek pogodbene kazni, ki je bila s tem pogojem naložena temu potrošniku, in na drugi temu, da nacionalno sodišče navedeni pogoj v skladu z načeli nacionalnega pogodbenega prava nadomesti z dispozitivno določbo nacionalnega prava, razen če nadaljnji obstoj zadevne pogodbe v primeru odprave nepoštenega pogoja ni več mogoč in če lahko zaradi ugotovitve ničnosti celotne pogodbe za potrošnika nastanejo posebej škodljive posledice.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>