|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2024/5919 |
1.10.2024 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(C/2024/5919)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„Lirac“
PDO-FR-A0331-AM02
Datum obvestila: 24. julij 2024
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
1. Geografsko območje in območje v neposredni bližini
Poglavje I specifikacije proizvoda za označbo „Lirac“ je v oddelku IV Območja, na katerih se izvajajo različni postopki, točka 1 Geografsko območje in točka 3 Območje v neposredni bližini, brez sprememb dopolnjeno s sklicem na uradni geografski kodeks z dne 1. januarja 2023.
Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno po uradnem geografskem kodeksu, ki ga vsako leto objavi inštitut INSEE, v različici za leto 2023, in da je razmejitev geografskega območja pravno varna.
V enotnem dokumentu je ta sklic vstavljen v točkah Geografsko območje in Dodatni pogoji – Območje v neposredni bližini.
2. Označevanje
V poglavju I specifikacije proizvoda za označbo „Lirac“ je v oddelku XII Pravila o predstavitvi in označevanju dopolnjena točka 2 Posebne določbe, da se vključijo pravila o označevanju navedbe večje geografske enote „Vignobles de la Vallée du Rhône“ pod pogoji iz sporazuma med različnimi zadevnimi organi za zaščito in upravljanje. Ta navedba mora biti v istem vidnem polju kot vse obvezne navedbe ter se mora natisniti v enaki pisavi in barvi kot označba, po velikosti pa ne sme presegati dveh tretjin označbe.
Ta sprememba je vključena v točko Dodatni pogoji – Označevanje enotnega dokumenta.
3. Prijavne obveznosti
Poglavje II specifikacije proizvoda za označbo „Lirac“ je posodobljeno, da se prijavne obveznosti gospodarskih subjektov do organa za zaščito in upravljanje uskladijo z načrtom nadzora označbe.
Ta posodobitev ne vpliva na enotni dokument.
4. Podatki o nadzornem organu
V poglavju III specifikacije proizvoda je posodobljen oddelek II Podatki o nadzornem organu, da se pojasni, da nadzor nad upoštevanjem specifikacije proizvoda na podlagi odobrenega načrta nadzora izvaja tretji organ, ki jamči za usposobljenost, nepristranskost in neodvisnost ter ki ga je pooblastil inštitut INAO.
Ta posodobitev ne vpliva na enotni dokument.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
Lirac
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
3.1 Oznaka kombinirane nomenklature
|
— |
22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS 2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009 |
4. Opis vin
1. Suha mirna rdeča vina
KRATEK OPIS
Barva rdečih vin je zelo intenzivna in temna. Pri vonju se čutijo bolj ali manj razvite kompleksne arome rdečega ali črnega jagodičja, včasih kuhanega, z začimbnimi in usnjenimi notami. Okus je poln in uravnotežen z močnimi in okroglimi tanini. Ta vina so zlasti primerna za staranje.
Merila vin ob stekleničenju so naslednja:
|
— |
najmanj 12,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola, |
|
— |
vsebnost fermentirnih sladkorjev ≤ 4 g/l, če je volumenski delež naravnega alkohola ≤ 14 %, |
|
— |
vsebnost fermentirnih sladkorjev ≤ 3 g/l, če je volumenski delež naravnega alkohola > 14 %, |
|
— |
vsebnost jabolčne kisline ≤ 0,4 g/l, |
|
— |
spremenjena intenzivnost barve (DO 420 nm + DO 520 nm + DO 620 nm) ≥ 6, |
|
— |
indeks skupnih polifenolov (DO 280 nm) ≥ 40. |
Pri drugih analitskih merilih vina so vina skladna z omejitvami, določenimi v evropski zakonodaji.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): 14,5 |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: v miliekvivalentih na liter |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 16,33 |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
2. Suha mirna vina rosé
KRATEK OPIS
Vina rosé, ki se večinoma pridobivajo z iztokom samotoka (saignée), so prav tako polna in uravnotežena vina z aromami zrelega rdečega jagodičja. Odlikujeta jih svežina in zaokroženost.
Merila vin ob stekleničenju so naslednja:
|
— |
najmanj 12-odstotni volumenski delež naravnega alkohola, |
|
— |
vsebnost fermentirnih sladkorjev ≤ 4 g/l, če je volumenski delež naravnega alkohola ≤ 14 %, |
|
— |
vsebnost fermentirnih sladkorjev ≤ 3 g/l, če je volumenski delež naravnega alkohola > 14 %. |
Pri drugih analitskih merilih vina so vina skladna z omejitvami, določenimi v evropski zakonodaji.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): 14 |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: v miliekvivalentih na liter |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 16,33 |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
3. Suha mirna bela vina
KRATEK OPIS
Bela vina so polna ter imajo cvetlične arome, ki jih zaznamuje gariga, in arome belega sadja. Zanje je značilna dolga in prijetna aromatična obstojnost.
Merila vin ob stekleničenju so naslednja:
|
— |
najmanj 12-odstotni volumenski delež naravnega alkohola, |
|
— |
vsebnost fermentirnih sladkorjev ≤ 4 g/l, če je volumenski delež naravnega alkohola ≤ 14 %, |
|
— |
vsebnost fermentirnih sladkorjev ≤ 3 g/l, če je volumenski delež naravnega alkohola > 14 %. |
Pri drugih analitskih merilih vina izpolnjujejo omejitve, določene v evropski zakonodaji.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): 14 |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: v miliekvivalentih na liter |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 16,33 |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
5. Enološki postopki
5.1 Posebni enološki postopki
1. Razdalja med vrstami in med trsi
Pridelovalna praksa
Razdalja med vrstami je največ 2,50 metra. Vsak trs ima na voljo največ 2,50 kvadratnega metra površine. Razdalja med trsi v isti vrsti znaša med 0,80 metra in 1,25 metra.
2. Rez vinske trte
Pridelovalna praksa
Trsi se obrezujejo s kratko rezjo (kotlasta ali kordonska gojitvena oblika royat) z največ šestimi rezniki na trs. Vsak reznik ima največ dve očesi. Obdobje vzgoje kordonske gojitvene oblike royat je omejeno na dve leti.
Sorta vinske trte viognier B se lahko obrezuje:
|
— |
bodisi z rezjo na enojni guyot z največ osmimi očesi na šparonu in enim ali dvema reznikoma z največ dvema očesoma, |
|
— |
bodisi z rezjo na dvojni guyot z največ šestimi očesi na vsakem šparonu in enim ali dvema reznikoma z največ dvema očesoma. |
3. Namakanje
Pridelovalna praksa
Namakanje se lahko dovoli.
4. Pridelovalna praksa
Plastična zastirka je prepovedana.
Vsaka bistvena sprememba oblikovanosti terena in naravnega pedološkega zaporedja parcel, namenjenih za proizvodnjo kontrolirane označbe porekla, je prepovedana.
5. Posebni enološki postopek
Uporaba lesenih trsk je prepovedana.
Pri obdelavi vin rosé je prepovedana uporaba oglja za enološko uporabo.
Poleg navedene določbe se pri enoloških postopkih za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.
6. Posebna določba o trgatvi in prevozu potrganega grozdja
Pridelovalna praksa
Prebiranje potrganega grozdja je obvezno. Opravi se bodisi na trti bodisi v vinski kleti s posebno opremo.
Teža potrganega grozdja je pri prevozu omejena na 4 000 kilogramov na zabojnik.
5.2 Največji donosi
43 hektolitrov na hektar
6. Razmejeno geografsko območje
Trgatev, vinifikacija in obdelava vin potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Gard po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2023: Lirac, Roquemaure, Saint-Geniès-de-Comolas in Saint-Laurent-des-Arbres.
7. Sorte vinske trte
|
|
Bourboulenc B – doucillon blanc |
|
|
Carignan N |
|
|
Cinsaut N – cinsault |
|
|
Clairette B |
|
|
Clairette rose Rs |
|
|
Counoise N |
|
|
Grenache N |
|
|
Grenache blanc B |
|
|
Grenache gris G |
|
|
Marsanne B |
|
|
Mourvèdre N – monastrell |
|
|
Piquepoul blanc B |
|
|
Piquepoul noir N |
|
|
Roussanne B |
|
|
Syrah N – shiraz |
|
|
Ugni blanc B |
|
|
Viognier B |
8. Opis povezave
8.1 Naravni in človeški dejavniki, ki prispevajo k povezavi
Geografsko območje kontrolirane označbe porekla „Lirac“, ki se dviguje nad desnim bregom Rone, v središču „Côte du Rhône“ departmaja Gard, ki je zibelka istoimenske kontrolirane označbe porekla, sestavljajo terase in griči, ki se raztezajo od severovzhoda do jugozahoda, vzporedno z osjo reke. To območje leži med Rono in apnenčastim terenom, ki ga prekriva gariga. Vinogradi se raztezajo na razmejenih parcelah štirih občin departmaja Gard: Lirac, Roquemaure, Saint-Géniès-de-Comolas in Saint-Laurent-des-Arbres, na nadmorski višini med 50 in 200 metri.
Podnebje je sredozemsko z vplivi mistrala in omejeno letno količino padavin, ki znaša manj kot 700 milimetrov. Osončenost je velika (2 700 ur na leto), zlasti poleti v obdobju zorenja grozdja. Mistral, močan hladen in suh severni veter, v povprečju piha 180 dni na leto.
Na visokih terasah so se razvila rdeča glinasta tla z velikimi prodniki (terase iz pliokvartarja), ki so jih na gričih in ob vznožjih nasledila puhličasta ali skeletna glinastolapornata tla (rendzina). Za vsa ta tla je značilno, da so občutljiva na poletno sušo.
Kontrolirana označba porekla „Lirac“ je bila priznana z odlokom z dne 14. oktobra 1947. Ta kontrolirana označba porekla je prva med „Crus des Côtes du Rhône“, pri kateri se lahko proizvajajo tri barve vin, in sicer rdeča, rosé in bela vina.
Leta 2009 so vinogradi pokrivali površino v velikosti 750 hektarov, povprečna letna proizvodnja pa je bila 20 000 hektolitrov. Proizvodnja, s katero se ukvarja približno 50 gospodarskih subjektov, zajema predvsem rdeča vina (80 % proizvodnje) in vina rosé (11 % proizvodnje).
8.2 Vzročna medsebojna povezava
Medsebojni vpliv ugodnih naravnih dejavnikov, skupnih praks skupnosti proizvajalcev in lokalnih gospodarskih dejavnikov razvoja je omogočil opredelitev izvirnosti in značilnih lastnosti vin „Lirac“.
Tako se prakse zvrščanja grozdja naravno izražajo na vsaki od glavnih vrst tal, prisotnih na skrbno razmejenih parcelah za proizvodnjo treh barv vin. Na podlagi znanja in izkušenj so bile tako bele sorte vinske trte zasajene na parcelah z apnenčastimi tlemi, ki so odlična za proizvodnjo belih vin, rdeče sorte vinske trte pa na parcelah z globljimi, vendar vseeno dobro odcednimi glinastimi tlemi, ki omogočajo, da se izrazita moč in struktura rdečih vin.
Razpon sort, ki so se skozi zgodovino teh vinogradov z izborom razvile kot sorte, ki lahko prenesejo veliko poletno vročino, proizvajalcem omogoča, da optimizirajo zvrščanje za proizvodnjo zvrstnih vin po vrsti tal in izpostavljenosti posameznih parcel.
Ronsko sredozemsko podnebje zaradi osončenosti, ki je zanj značilna in je še toliko večja zaradi majhne količine padavin poleti, omogoča dobro zorenje grozdja in posledično visoko vsebnost sladkorja v jagodah, kar je ugodno za pridobivanje naravno bogatih vin.
Mistral, močan in hladen, vendar suh veter, zmanjšuje vlažnost listja in tako spodbuja naravni boj proti glivičnim boleznim.
Pristanišče Roquemaure je imelo pomembno vlogo pri razvoju in slovesu vin. Dolgo je namreč bilo kraj, od koder so se vina „Côte du Rhône“ pošiljala v Pariz, Anglijo in na Nizozemsko.
V 18. stoletju je bil Roquemaure najpomembnejše pristanišče na Roni za trgovino z vinom. V njem je bilo mogoče skladiščiti do 2 000 sodov vina, preden so jih natovorili za pot v francoska ali evropska mesta.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Območje v neposredni bližini
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za proizvodnjo in obdelavo vin, po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2023 obsega ozemlje naslednjih občin:
|
— |
departma Ardèche: Saint-Just, |
|
— |
departma Drôme: Rochegude, |
|
— |
departma Gard: Les Angles, Aramon, Bagnols-sur-Cèze, Carsan, Castillon-du-Gard, Cavillargues, Chusclan, Codolet, Comps, Connaux, Cornillon, Domazan, Estézargues, Flaux, Fournès, Gaujac, Goudargues, Jonquières-Saint-Vincent, La Bastide-d'Engras, La Capelle-et-Masmolène, La Roque-sur-Cèze, Laudun-l’Ardoise, Meynes, Montfaucon, Montfrin, Orsan, Le Pin, Pont-Saint-Esprit, Pougnadoresse, Pouzilhac, Pujaut, Remoulins, Rochefort-du-Gard, Sabran, Saint-Alexandre, SaintAndré-de-Roquepertuis, Saint-André-d'Olérargues, Saint-Bonnet-du-Gard, Saint-Christol-de-Rodières, Saint-Etienne-des-Sorts, Saint-Gervais, Saint-Hilaire-d'Ozilhan, Saint-Julien-de-Peyrolas, SaintLaurent-de-Carnols, Saint-Laurent-la-Vernède, Saint-Marcel-de-Careiret, Saint-Michel-d'Euzet, SaintNazaire, Saint-Paulet-de-Caisson, Saint-Paul-les-Fonts, Saint-Pons-la-Calm, Saint-Victor-la-Coste, Salazac, Sauveterre, Saze, Sernhac, Tavel, Théziers, Tresques, Vallabrix, Valliguières, Vénéjan, Verfeuil, Vers-Pont-du-Gard in Villeneuve-lès-Avignon, |
|
— |
departma Vaucluse: Althen-des-Paluds, Aubignan, Avignon, Beaumes-de-Venise, Bédarrides, Bollène, Caderousse, Cairanne, Camaret-sur-Aigues, Caromb, Carpentras, Caumontsur-Durance, Châteauneuf-de-Gadagne, Châteauneuf-du-Pape, Courthézon, Entraigues-sur-laSorgue, Gigondas, Jonquerettes, Jonquières, Lafare, Lagarde-Paréol, Lamotte-du-Rhône, Lapalud, Loriol-du-Comtat, Mondragon, Monteux, Morières-lès-Avignon, Mornas, Orange, Pernes-lesFontaines, Piolenc, Le Pontet, Rasteau, La Roque-Alric, Sablet, Saint-Hippolyte-le-Graveyron, Saint-Saturnin-lès-Avignon, Sainte-Cécile-les-Vignes, Sarrians, Séguret, Sérignan-du-Comtat, Sorgues, Suzette, Le Thor, Travaillan, Uchaux, Vacqueyras, Vedène in Violès. |
Večja geografska enota
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja
Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede večja geografska enota „Cru des Côtes du Rhône“ ali „Vignobles de la Vallée du Rhône“ pod pogoji uporabe iz sporazuma med različnimi zadevnimi organi za zaščito in upravljanje. Ta navedba mora biti v istem vidnem polju kot vse obvezne navedbe ter se mora natisniti v enaki pisavi in barvi kot označba, po velikosti pa ne sme presegati dveh tretjin označbe.
Povezava na specifikacijo proizvoda
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/5919/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)