<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-257/17</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62017CC0257</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:503">EU:C:2018:503</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>16</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>16</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi P. Mengozzija – Zadeva C‑257/17</HT></P><P><HT TYPE="SC">C in A</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Paola Mengozzija</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20180627">27. junija 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑257/17</HT></P><P>C</P><P>in</P><P>A</P><P>proti</P><P>Staatssecretaris voor Veiligheid en Justitie</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil Raad van State (državni svet, Nizozemska))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Izključitev iz področja uporabe Direktive 2003/86</KEYWORD><KEYWORD>Določbe prava Unije, ki se neposredno in brezpogojno uporabljajo na podlagi nacionalnega prava</KEYWORD><KEYWORD>Pristojnost Sodišča</KEYWORD><KEYWORD>Pravica do združitve družine</KEYWORD><KEYWORD>Člen 15(1) in (4)</KEYWORD><KEYWORD>Zavrnitev izdaje nevezanega dovoljenja za prebivanje državljanu tretje države po petih letih prebivanja v državi članici</KEYWORD><KEYWORD>Nacionalna zakonodaja, ki določa obveznost uspešno opravljenega preizkusa integracije</KEYWORD><KEYWORD>Postopkovni pogoj</KEYWORD><KEYWORD>Datum vložitve vloge za nevezano dovoljenje za prebivanje kot datum začetka veljavnosti nevezanega dovoljenja za prebivanje</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>V tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil Raad van State (državni svet, Nizozemska), je Sodišče na eni strani pozvano, naj odloči o svoji pristojnosti za razlago Direktive Sveta 2003/86 z dne <DATE ISO="20030922">22. septembra 2003</DATE> o pravici do združitve družine<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 224.</P></NOTE> v okviru, v katerem so zadevni položaji iz postopka v glavni stvari izrecno izključeni iz področja uporabe tega akta. Z nacionalnim pravom, s katerim je bila prenesena ta direktiva, je bilo področje uporabe navedene direktive enostransko razširjeno, da bi zajemalo take položaje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Na drugi strani je Sodišče pozvano, naj odgovori na vprašanje, ali pravo Unije nasprotuje temu, da država članica, kadar državljani tretjih držav, ki imajo pravico do prebivanja na podlagi združitve družine, želijo pridobiti nevezano dovoljenje za prebivanje, neodvisno od dovoljenja, ki ga ima njihov sponzor, zahteva, da predhodno opravijo nov preizkus integracije, in posledično, od katerega datuma velja to nevezano dovoljenje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Čeprav je Sodišče že moralo odločiti o merilu za integracijo iz člena 7 Direktive 2003/86 in presoditi, ali je preizkus integracije, ki se zahteva na Nizozemskem, dopustno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>merilo za integracijo<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>, ki ga lahko na podlagi te določbe država članica uporabi za državljana tretje države, ki želi uveljavljati pravico do združitve družine, pa nasprotno še nikoli ni bilo vprašano, ali se na podlagi člena 15(4) te direktive od prosilca za nevezano dovoljenje za prebivanje lahko zahteva, da opravi še drugi preizkus integracije, da bi se mu priznala pravica do prebivanja, ki bi bila neodvisna od pravice sponzorja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Iz uvodne izjave 2 Direktive Sveta 2003/86 izhaja, da je treba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>[u]krepe, ki se nanašajo na združitev družine, […] sprejeti v skladu z obvezo, da se družina varuje in družinsko življenje spoštuje, kar je poudarjeno v mnogih aktih mednarodnega prava. Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti člen 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Listina Evropske unije o temeljnih […] pravicah.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>V skladu z uvodno izjavo 4 Direktive 2003/86 je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>[z]družitev družine […] potrebna, da se omogoči družinsko življenje. Pomaga ustvariti socialno in kulturno stabilnost, ki olajša vključevanje državljanov tretjih držav v državo članico, kar spodbuja tudi ekonomsko in socialno kohezijo, ki je temeljni cilj Skupnosti, določen v Pogodbi.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 6 Direktive 2003/86 je navedeno, da je treba, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>[d]a se zavaruje družina in zagotovi ali ohrani družinsko življenje, […] na podlagi skupnih meril določiti materialne pogoje za uresničevanje pravice do združitve družine<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 15 Direktive 2003/86 je navedeno, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>[t]reba […] spodbujati integracijo družinskih članov. V ta namen jim je treba odobriti status, ki ni odvisen od sponzorja, zlasti v primeru razdrtih zakonskih zvez in partnerstev, in dostop do izobraževanja, zaposlovanja in poklicnega usposabljanja pod enakimi pogoji, kot jih ima oseba, s katero so združeni, in sicer pod ustreznimi pogoji.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 1 Direktive 2003/86 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Namen te direktive je določiti pogoje za uveljavljanje pravice do združitve družin za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>.</ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 2(d) Direktive 2003/86 določa, da v tej direktivi:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>(d)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>združitev družine<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="2018" ID="QE0008"/> pomeni vstop v državo članico in bivanje družinskih članov državljana tretje države, ki zakonito biva v navedeni državi članici, z namenom, da se ohrani družinska enota, ne glede na to, ali je družinsko razmerje nastalo pred ali po vstopu rezidenta<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 3(3) Direktive 2003/86 določa, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>[t]a direktiva […] ne uporablja za družinske člane državljana Unije<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 7(2) Direktive 2003/86 določa, da lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>[d]ržave članice […] zahtevajo, da državljani tretjih držav izpolnijo merila za integracijo v skladu z nacionalnim pravom<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 15(1), (3) in (4) Direktive 2003/86 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="015.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Najkasneje po petih letih bivanja in pod pogojem, da družinski član ni dobil dovoljenja za prebivanje iz drugih razlogov, kot je združitev družine, sta zakonec ali izvenzakonski partner in otrok, ki je dosegel polnoletnost, upravičena, na podlagi prošnje, če se ta pogojuje, do nevezanega dovoljenja za prebivanje, ki je neodvisno od dovoljenja za prebivanje sponzorja.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><?PAGE NO="3"?><PARAG IDENTIFIER="015.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>V primeru vdovstva, razveze, ločitve ali smrti sorodnikov v prvem kolenu v ravni vrsti se lahko na podlagi prošnje, če se ta pogojuje, izda nevezano dovoljenje za prebivanje osebam, ki so vstopile zaradi združitve družine. Države članice določijo določbe, ki zagotavljajo odobritev nevezanega dovoljenja za prebivanje v posebej težkih okoliščinah.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="015.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Pogoje v zvezi z odobritvijo in veljavnostjo nevezanega dovoljenja za prebivanje določa nacionalno pravo.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nizozemsko pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Po mnenju predložitvenega sodišča dovoljenje za začasno prebivanje, ki izhaja iz omejitve, imenovane <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>trajni humanitarni razlogi<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> v bistvu povzema vsebino člena 15 Direktive 2003/86 o pogojih za odobritev nevezanega dovoljenja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 26(1) Vreemdelingenwet 2000 (zakon o tujcih, v nadaljevanju: Vw 2000) z dne <DATE ISO="20001123">23. novembra 2000</DATE> določa, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>[d]ovoljenje za prebivanje, ki po samem zakonu zajema zakonito prebivanje, […] odobri od dneva, ko je tujec dokazal, da izpolnjuje vse pogoje, in ne prej kot od dneva prejema vloge<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 3.51(1), uvodni stavek in točka (a), in (5) Vreemdelingenbesluit 2000 (uredba o uporabi zakona o tujcih iz leta 2000, v nadaljevanju: Vb 2000) določa, da lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>za dovoljenje za začasno prebivanje v smislu člena 14 Vw 2000 […] velja omejitev v zvezi s trajnimi humanitarnimi razlogi za tujca, ki:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>več kot pet let prebiva na Nizozemskem kot imetnik dovoljenja za prebivanje, za katero velja omejitev iz podtočke (1) […]</TXT><P><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P>(1)</NO.P><TXT>prebivanje kot družinski član osebe, ki ima pravico do stalnega prebivanja;</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="003.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Člen 3.80a [Vb 2000] se uporablja za tujce iz odstavka 1(a), podtočka (1), […]<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.</ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Člen 3.80a(1), (2) in (4) Vb 2000 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="003.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Vloga za spremembo dovoljenja za prebivanje […] v dovoljenje za prebivanje z omejitvijo v zvezi z nezačasnimi humanitarnimi razlogi […] se zavrne, če je vlogo vložil tujec v smislu člena 3.51(1), uvodni stavek in točka (a), podtočka (1), ki ni opravil preizkusa iz člena 7(2)(a) Wet inburgering [(zakon o vključevanju tujcev v družbo, v nadaljevanju: Wi)] ali ni pridobil diplome, potrdila ali drugega dokumenta v smislu člena 5(1)(c) istega zakona.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Odstavek 1 se ne uporablja, če je bil tujec:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(e)</NO.P><TXT>oproščen dolžnosti vključevanja v družbo na podlagi člena 6(1)(a) ali (b) Wi […].</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="003.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Ministru poleg tega ni treba uporabiti odstavka 1, če meni, da bi njegova uporaba privedla do očitnih primerov hude krivice<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.</ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Na podlagi člena 6(1)(a) ali (b) Wi:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Minister osebo, za katero velja dolžnost integracije v družbo, oprosti te dolžnosti, če:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>ta dokaže, da zaradi duševne ali telesne invalidnosti ali umske prizadetosti trajno ne more uspešno opraviti preizkusa vključevanja;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>mora na podlagi dokazanega prizadevanja osebe, ki se je dolžna vključiti v družbo, presoditi, da je razumljivo, da ne more izpolniti dolžnosti vključevanja v družbo […]<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Spora o glavni stvari, vprašanja za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Dejansko stanje v postopkih v glavni stvari</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Prva tožeča stranka v postopku v glavni stvari, C (v nadaljevanju: tožeča stranka C ali oseba C), je državljanka tretje države (Kitajska). Od <DATE ISO="20081105">5. novembra 2008</DATE> ima dovoljenje za prebivanje pri zakoncu, veljavno do <DATE ISO="20141105">5. novembra 2014</DATE>. Rechtbank Den Haag (sodišče v Haagu, Nizozemska) je <DATE ISO="20150202">2. februarja 2015</DATE> odločilo o razvezi zakonske zveze med osebo C in njenim zakoncem z nizozemskim državljanstvom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Oseba C je pri Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie (državni sekretar za varnost in pravosodje, Nizozemska, v nadaljevanju: državni sekretar) vložila vlogo na podlagi člena 3.51(1), uvodni stavek in točka (a), Vb 2000, da bi se njeno dovoljenje za prebivanje pri zakoncu spremenilo v dovoljenje za nevezano prebivanje. Državni sekretar je s prvo odločbo z dne <DATE ISO="20150202">2. februarja 2015</DATE> zavrnil vlogo za nevezano dovoljenje za prebivanje. Z učinkom za nazaj od <DATE ISO="20140210">10. februarja 2014</DATE> je odvzel tudi dovoljenje za prebivanje pri zakoncu, saj od tega datuma oseba C v Basisregistratie Personen (v nadaljevanju: register BRP)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>To je nizozemski register, ki vsebuje podatke o rezidentih in nerezidentih, ki so v stiku z nizozemskimi organi.</P></NOTE> ni bila več vpisana na istem naslovu kot njen zakonec. Po mnenju državnega sekretarja je dovoljenje za prebivanje pri zakoncu ostalo brez pravne podlage. Državni sekretar je z drugo odločbo z dne <DATE ISO="20150724">24. julija 2015</DATE> ugodil vlogi osebe C za nevezano dovoljenje za prebivanje, ker je predložila dokaz, da je bila izvzeta iz obveznosti opravljanja preizkusa integracije na podlagi člena 3.80a Vb 2000. Državni sekretar je osebi C z učinkom za nazaj izdal nevezano dovoljenje za prebivanje od datuma, ko je izpolnila pogoj glede dolžnosti integracije, to je od <DATE ISO="20150216">16. februarja 2015</DATE>. Posledično je bilo zakonito prebivanje osebe C prekinjeno v vmesnem obdobju od <DATE ISO="20140210">10. februarja 2014</DATE> (datum izteka skupnega prebivanja z možem glede na register BRP) do <DATE ISO="20150216">16. februarja 2015</DATE> (datum, od katerega ji je bilo izdano nevezano dovoljenje za prebivanje). Zato je interes osebe C v postopku v glavni stvari zakonitost prekinitve njenega obdobja zakonitega prebivanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Oseba C je zoper odločbo o odvzemu dovoljenja za prebivanje pri zakoncu z učinkom za nazaj od <DATE ISO="20140210">10. februarja 2014</DATE> vložila tožbo pri Rechtbank Den Haage zittingsplaats Rotterdam (sodišče v Haagu, kraj zasedanja Rotterdam, Nizozemska, v nadaljevanju: prvostopenjsko sodišče), ki je s sodbo z dne <DATE ISO="20160105">5. januarja 2016</DATE> ugotovilo neutemeljenost tožbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Druga tožeča stranka v postopku v glavni stvari, A (v nadaljevanju: tožeča stranka A ali oseba A) je prav tako državljanka tretje države (Kongo). Od <DATE ISO="19971220">20. decembra 1997</DATE> je imela dovoljenje za prebivanje pri zakoncu, veljavno do <DATE ISO="20161015">15. oktobra 2016</DATE>. Dne <DATE ISO="20150728">28. julija 2015</DATE> je bilo prenehanje zakonske zveze med osebo A in njenim zakoncem z nizozemskim državljanstvom vpisano v register BRP.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Tožeča stranka A je vložila vlogo na podlagi člena 3.51(1), uvodni stavek in točka (a), Vb 2000, da bi se njeno dovoljenje za prebivanje pri zakoncu spremenilo v nevezano dovoljenje za prebivanje. Državni sekretar je z odločbama z dne 26. februarja in <DATE ISO="20150921">21. septembra 2015</DATE> potrdil odločbo o zavrnitvi vloge za nevezano dovoljenje za prebivanje, ker oseba A ni predložila dokaza, da je uspešno opravila drugi preizkus integracije oziroma da je bila iz te obveznosti izvzeta na podlagi člena 3.80a Vb 2000. Državni sekretar je <DATE ISO="20160208">8. februarja 2016</DATE> tožečo stranko A pisno obvestil, da ji namerava odvzeti dovoljenje za prebivanje pri zakoncu z učinkom za nazaj, od <DATE ISO="20140903">3. septembra 2014</DATE>, ker od tega dneva oseba A in njen zakonec v registru BRP nista bila več vpisana na istem naslovu. Po mnenju državnega sekretarja je bilo torej dovoljenje za prebivanje pri zakoncu brez pravne podlage.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Oseba A je vložila tožbo pri prvostopenjskem sodišču, ki je s sodbo z dne <DATE ISO="20160525">25. maja 2016</DATE> tožbo zavrnilo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Postopka pred predložitvenim sodiščem in vprašanja za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Tožeči stranki C in A sta zoper sodbi, izrečeni na prvi stopnji, vložili pritožbi pri Raad van State (državni svet). Prvič, po mnenju tožečih strank C in A možnost, da se za pridobitev nevezanega dovoljenja za prebivanje določijo pogoji, opredeljeni v nacionalnem pravu, kot je v skladu s členom 3.80a(1) Vb 2000 pogoj glede drugega preizkusa integracije pred izdajo nevezanega dovoljenja za prebivanje, ne izhaja iz člena 15 Direktive 2003/86, katere odstavek 4 se nanaša samo na postopkovne pogoje, in ne na vsebinske. Drugič, osebi C in A prvostopenjskemu sodišču očitata, da se je nepravilno oprlo na sodbo z dne <DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>K in A</NAME.CASE>, (<NO.CASE>C‑153/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:453">EU:C:2015:453</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: sodba K in A), za utemeljitev skladnosti pogoja glede drugega preizkusa integracije z Direktivo 2003/86. Po mnenju tožečih strank C in A se namreč sodba K in A nanaša na dolžnost integracije državljana tretje države v okviru pravice do združitve družine ob sprejemu na Nizozemsko. Sodba K in A naj bi se razlikovala ob primerov v postopkih v glavni stvari. Po mnenju osebe C bi moralo biti nevezano dovoljenje za prebivanje izdano, ne da bi morala izpolniti pogoj v zvezi z uspešno opravljenim drugim preizkusom integracije, <DATE ISO="20140210">10. februarja 2014</DATE>, to je na datum, od katerega je na Nizozemskem zakonito prebivala že pet let. Tožeča stranka A trdi, da je namen člena 15(1) Direktive 2003/86 pravzaprav omejitev obdobja, v katerem so družinski člani odvisni od sponzorja, na pet let. Tretjič, tožeča stranka C trdi, da bi moralo biti dovoljenje za prebivanje pri zakoncu odvzeto od datuma razveze zakonske zveze, to je od <DATE ISO="20150202">2. februarja 2015</DATE>, in ne, kot je menilo prvostopenjsko sodišče, od <DATE ISO="20140210">10. februarja 2014</DATE>, od katerega oseba C in njen zakonec v registru BRP nista bila več vpisana na istem naslovu. Poleg tega oseba C trdi, da odvzem dovoljenja za prebivanje pri zakoncu z učinkom za nazaj pomeni, da v vmesnem obdobju njeno prebivanje ni bilo zakonito.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Na prvem mestu prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da pristojnost Sodišča ni očitna, ker so s členom 3(3) Direktive 2003/86 izvzeti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>družinski člani državljana Unije<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, zakonca oseb C in A pa sta nizozemska državljana. V interesu Unije naj bi bilo, da se določbe, prevzete iz prava Unije, razlagajo enotno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Predložitveno sodišče navaja sodbe z dne <DATE ISO="20121018">18. oktobra 2012</DATE>, Nolan (točka 46); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131107">7. novembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Romeo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑313/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:718">EU:C:2013:718</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Rodríguez Sánchez</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑351/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:447">EU:C:2016:447</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar naj bi iz sodbe z dne <DATE ISO="20121018">18. oktobra 2012</DATE>, Nolan (C‑583/10, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Nolan</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:638">EU:C:2012:638</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), izhajalo, da Unija nima interesa za enotno razlago akta, ki se nanaša na položaj, ki je izrecno izvzet iz tega akta. Ker navedena sodba med drugim ni bila več navedena v sodbi velikega senata z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161115">15. novembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Ullens de Schooten</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑268/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:874">EU:C:2016:874</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), predložitveno sodišče ne razume dobro, ali se sodba Nolan še uporablja in ali bi lahko povzročila, da se Sodišče izreče za nepristojno za odgovor na ta predlog za sprejetje predhodne odločbe.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Na drugem mestu predložitveno sodišče ne razume, na kaj se nanašajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>pogoji v zvezi z odobritvijo […] nevezanega dovoljenja za prebivanje<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> v smislu člena 15(4) Direktive 2003/86, ki so opredeljeni v nacionalnem pravu. Predložitveno sodišče se sprašuje, ali se lahko nanašajo na pogoje za integracijo in torej na vsebinske pogoje. Pojasnjuje tudi, da je Sodišče o tem vprašanju delno odločilo v dveh sodbah, in sicer v sodbi z dne <DATE ISO="20150604">4. junija 2015</DATE>, P in S (C‑579/13, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>P in S</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:369">EU:C:2015:369</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) in v sodbi K in A, vendar iz teh sodb vseeno ni razviden celovit odgovor, ki bi se uporabljal za spora o glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Na tretjem mestu se predložitveno sodišče v zvezi s prekinitvijo zakonitega prebivanja osebe C sprašuje o datumu, od katerega velja nevezano dovoljenje za prebivanje. Če se vloga za nevezano dovoljenje za prebivanje vloži po petletnem zakonitem prebivanju zaradi združitve družine, predložitveno sodišče meni, da besedilo člena 15 Direktive 2003/86 ne določa natančno datuma, od katerega je treba izdati nevezano dovoljenje za prebivanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Raad van State (državni svet) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil ta vprašanja:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>1.</NO.P><TXT>Ali je Sodišče glede na člen 3(3) Direktive [2003/86] in sodbo [Nolan] pristojno za odgovor na vprašanja za predhodno odločanje nizozemskega sodišča o razlagi določb te direktive v sporu o pravici do prebivanja družinskih članov sponzorjev, ki sta nizozemska državljana, če se ta direktiva na podlagi nizozemskega prava neposredno in brezpogojno uporablja za ta družinska člana?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 15(1) in (4) Direktive [2003/86] razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, kot je obravnavana v postopkih v glavni stvari, ki določa, da se lahko vloga za izdajo nevezanega dovoljenja za prebivanje, ki jo vloži tujec, ki zaradi združitve družine več kot pet let zakonito prebiva na ozemlju države članice, zavrne, ker tujec ni izpolnil meril za vključevanje, ki jih kot pogoj določa nacionalno pravo?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 15(1) in (4) Direktive [2003/86] razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, kot je obravnavana v postopku v glavni stvari, na podlagi katere se lahko nevezano dovoljenje za prebivanje izda z učinkom najprej od dneva vložitve vloge?<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi so pisna stališča predložile tožeči stranki C in A, nizozemska in avstrijska vlada ter Evropska komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Na skupni obravnavi s povezano zadevo C‑380/17, K in B, ki je bila pred Sodiščem <DATE ISO="20180319">19. marca 2018</DATE>, so tožeči stranki C in A, nato tožeči stranki K in B ter nizozemska vlada in Komisija ustno podale stališča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pristojnost Sodišča</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Tožeči stranki C in A sta dobili dovoljenje za prebivanje pri zakoncu zaradi združitve družine, ker sta prebivali pri svojih zakoncih z nizozemskim državljanstvom, ki nista uveljavljala svoje pravice do prostega gibanja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Nedvoumno besedilo člena 3(3) Direktive 2003/86 določa, da se zadnjenavedena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>ne uporablja za družinske člane državljana Unije<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Prvotno je bila s členom 1 in členom 3(1)(c) predlogov direktiv Sveta o združitvi družine z dne <DATE ISO="19991201">1. decembra 1999</DATE> (COM(1999) 638 final) in z dne <DATE ISO="20001010">10. oktobra 2000</DATE> (COM(2000) 624 final) državljanom Unije, ki niso uveljavljali svoje pravice do prostega gibanja, podeljena pravica do združitve družine za njihove družinske člane. Vendar je Svet zahteval omejitev področja uporabe navedenega predloga direktive. Komisija je posledično v tretjem predlogu direktive o združitvi družine z dne <DATE ISO="20020502">2. maja 2002</DATE>, (COM(2002) 225 final) predlog spremenila, da bi iz njega izvzela državljane Unije, ki niso uresničevali svoje pravice do prostega gibanja (COM(2002) 625 final). Položaj državljanov Unije, ki niso uresničevali svoje pravice do prostega gibanja, bi moral biti obravnavan pozneje v posebnem predlogu, ko bi bila sprejeta prenovitev pravice do prostega gibanja oseb.</P></NOTE> Zakonca tožečih strank, ki sta nizozemska državljana, ki nista uveljavljala svoje pravice do prostega gibanja, torej ratione materiae nista zajeta z Direktivo 2003/86.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Vendar je nizozemski zakonodajalec enostransko odločil, da področje uporabe določb navedene direktive razširi na nizozemske sponzorje, ki niso uresničevali svoje pravice do prostega gibanja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>V tem primeru nikakor ne gre za vprašanje uporabe ureditve iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 46).</P></NOTE> vendar želijo uveljavljati pravico do združitve družine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Glede na Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne <DATE ISO="20081008">8. oktobra 2008</DATE> o uporabi Direktive [2003/86] (COM(2008) 610 final, str. 4). Če država članica za državljane, ki niso uresničevali svoje pravice do prostega gibanja, uporablja manj ugodna pravila od tistih iz Direktive, se bo lahko pravni položaj državljanov tretjih držav poslabšal, ko bodo pridobili državljanstvo države članice, ki ima manj ugodna pravila za svoje državljane na tem področju. To velja za štiri države: Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Ciper, Republiko Latvijo in Kraljevino Nizozemsko.</P></NOTE> Položaja iz postopkov v glavni stvari sta povsem notranja položaja, ki ju stranke v tej zadevi ne izpodbijajo. Povedano drugače, gre za razširitev področja uporabe ratione materiae nizozemske ureditve, Vb 2000, na nizozemske državljane, ki niso uresničevali svoje pravice do prostega gibanja. V teh okoliščinah je treba preučiti, ali je razlaga Sodišča glede določb, na katere se nanašajo postavljena vprašanja, utemeljena in ali je posledično ugotovljena pristojnost Sodišča, kot trdijo predložitveno sodišče, nizozemska vlada in tožeči stranki v postopkih v glavni stvari, kar pa izpodbijata Komisija in avstrijska vlada.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Sodišče je v skladu s členom 267 PDEU pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede razlage pogodb in aktov institucij Evropske unije. Iz tega izhaja, da je zgolj nacionalno sodišče dolžno glede na posebnosti zadeve presoditi tako o potrebi po sprejetju predhodne odločbe, da bi lahko izdalo sodbo, kot tudi o upoštevnosti vprašanj, ki jih postavi Sodišču.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19901018">18. oktobra 1990</DATE>, <NAME.CASE>Dzodzi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑297/88 in C‑197/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:360">EU:C:1990:360</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110707">7. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Agafiţei in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑310/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:467">EU:C:2011:467</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111221">21. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Cicala</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑482/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:868">EU:C:2011:868</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Če se torej vprašanja, ki jih postavijo nacionalna sodišča, nanašajo na razlago prava Unije, mora Sodišče načeloma odločiti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19901018">18. oktobra 1990</DATE>, <NAME.CASE>Dzodzi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑297/88 in C‑197/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:360">EU:C:1990:360</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060316">16. marca 2006</DATE>, <NAME.CASE>Poseidon Chartering</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑3/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:176">EU:C:2006:176</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101028">28. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Volvo Car Germany</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑203/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:647">EU:C:2010:647</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110707">7. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Agafiţei in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑310/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:467">EU:C:2011:467</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111221">21. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Cicala</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑482/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:868">EU:C:2011:868</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba spomniti, da se je Sodišče že večkrat izreklo za pristojno za odločanje o predlogih za sprejetje predhodne odločbe, ki so se nanašali na določbe prava Unije, v položajih, v katerih se za dejstva v postopku v glavni stvari ni uporabljalo pravo Unije. V interesu Unije je namreč, da se zagotovi enotnost razlag določbe akta Unije in določb nacionalnega prava, s katerimi je določba akta Unije prenesena in na podlagi katerih se uporablja zunaj področja uporabe tega akta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>V tem okviru je Sodišče pojasnilo, da je njegova razlaga glede določb prava Unije v položajih, za katere se ne uporablja to pravo, upravičena, kadar se te določbe neposredno in brezpogojno uporabljajo za take položaje na podlagi nacionalnega prava, da bi se zagotovilo enako obravnavanje teh položajev in položajev, za katere se uporablja pravo Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950328">28. marca 1995</DATE>, <NAME.CASE>Kleinwort Benson</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑346/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:85">EU:C:1995:85</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111221">21. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Cicala</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑482/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:868">EU:C:2011:868</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121018">18. oktobra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Nolan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑583/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:638">EU:C:2012:638</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171019">19. oktobra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Solar Electric Martinique</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑303/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:773">EU:C:2017:773</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče mora zato preveriti, ali<?PAGE NO="8"?> obstajajo dovolj natančni znaki, da se lahko ugotovi, da nacionalno pravo vsebuje táko neposredno in brezpogojno sklicevanje na pravo Unije. Predvsem na podlagi pojasnil, ki jih nacionalno sodišče navede v predložitvenem sklepu, lahko namreč Sodišče ugotovi, ali je pristojno za odgovor na postavljena vprašanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej v tem smislu sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160512">12. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Sahyouni</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑281/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:343">EU:C:2016:343</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Solar Electric Martinique</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑303/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:507">EU:C:2017:507</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Res je, da v skladu s sodbo Nolan ni mogoče trditi ali domnevati, da obstaja interes Unije, da se na področju, ki ga je zakonodajalec Unije izključil iz področja uporabe akta, ki ga je sprejel, določbe tega akta razlagajo enotno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej v tem smislu sodbo Nolan (točke 53, 54 in 56).</P></NOTE> V skladu s to logiko namreč, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>[č]e […] zakonodajalec Unije nedvoumno navede, da se akt, ki ga je sprejel, na določenem področju ne uporablja, se […] odpove cilju enotne razlage in uporabe pravnih pravil na tem izključenem področju<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej v tem smislu sodbo Nolan (točka 55).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Vendar je bil po mojem mnenju s sodbo z dne <DATE ISO="20171019">19. oktobra 2017</DATE>, Solar Electric Martinique (C‑303/16, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Solar Electric Martinique</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:773">EU:C:2017:773</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ki se je prav tako nanašala na primer izrecne izključitve iz področja uporabe direktive Unije,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Šlo je za primer izključitve iz področja uporabe ratione loci Direktive Sveta 2006/112/ES z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: Direktiva o DDV), vendar ta drugačnost od izključitve ratione materiae v sodbi Nolan ni pomembna: glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Solar Electric Martinique</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑303/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:507">EU:C:2017:507</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> spremenjen del obrazložitve sodbe Nolan. Sodišče je namreč v točki 29 sodbe Solar Electric Martinique pojasnilo, da si je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>[o]bstoj interesa Unije, da se [pojmi iz zadevne direktive] zaradi izogibanja razlikam pri razlagi v prihodnosti razlaga[jo] enotno, […] seveda mogoče predstavljati<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Moj poudarek.</P></NOTE>. Čeprav daje sodba Nolan vtis, da tak interes preneha v primeru izrecne izključitve s strani zakonodajalca Unije, s sodbo Solar Electric Martinique tako razumevanje torej ni bilo potrjeno. Še vedno se glede primera izrecne izključitve iz področja uporabe direktive zdi, da se sodba z dne <DATE ISO="20180627">27. junija 2018</DATE>, SGI in Valériane (C‑459/17 in C‑460/17) oddaljuje od predhodno sprejetega pristopa v sodbi Nolan, saj je v njej navedeno, da kljub tej izrecni izključitvi obstaja določen interes Unije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Moj poudarek.</P></NOTE>, da se določbe ali pojmi, prevzeti iz prava Unije – zaradi izognitve prihodnjim razlikam pri razlagi – razlagajo enotno, ne glede na pogoje, v katerih jih je treba uporabljati, ker notranje pravo neposredno in brezpogojno napotuje na določbo direktive, za razlago katere je zaprošeno Sodišče.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <DATE ISO="20180627">27. junija 2018</DATE>, SGI in Valériane (C‑459/17 in C‑460/17, točki 27 in 28). Ta sodba se je tako kot sodba Solar Electric Martinique nanašala na primer izključitve ratione loci iz področja uporabe Direktive o DDV.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>To velja tudi v tej zadevi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Informacije, ki jih je zagotovilo predložitveno sodišče, so namreč dovolj natančne in potrjujejo, da nacionalno pravo, ki je skladno s pravom Unije, vsebuje neposredno in brezpogojno sklicevanje na zadnjenavedeno pravo. Predložitveno sodišče tako pojasnjuje, da nizozemska zakonodaja in predpisi vzpostavljajo skupno pravno ureditev za združitve družin državljanov tretjih držav in združitve družin nizozemskih državljanov, ki niso uresničevali svoje pravice do prostega gibanja, ter da ne razlikujejo med tema ureditvama. Iz obrazložitvenega memoranduma Vb 2000 je razvidno, da je bil rok, določen v členu 3.51 Vb 2000<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>S tem členom se izvaja člen 15 Direktive 2003/86.</P></NOTE>, v katerem lahko državni sekretar odobri nevezano dovoljenje za prebivanje,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Predložitveno sodišče navaja člen 3.51(1), uvodni stavek in točka (a), Vb 2000.</P></NOTE> zaostren in podaljšan s treh na pet let prebivanja ter se uporablja tudi za združitve družin nizozemskih državljanov, ki niso uresničevali svoje pravice do prostega gibanja. Pogoj glede drugega preizkusa integracije, določen v členu 3.80a(1) Vb 2000, se tako kot podaljšanje roka uporablja brez razlikovanja za združitve družin državljanov tretjih držav in združitve družin nizozemskih državljanov, ki niso uresničevali svoje pravice do prostega gibanja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Poleg tega predložitveno sodišče dodaja, da če Sodišče v obravnavani zadevi ne bi bilo pristojno za razlago člena 15 Direktive 2003/86, bi bilo predložitveno sodišče prisiljeno ta člen razlagati sámo, da bi vsebinsko odločilo o sporu. V praksi bi razlaga določbe prava Unije s strani nacionalnega sodišča lahko imela posledice za vsebino tega prava in privedla do precej drugačne usmeritve od tiste, ki bi jo lahko sprejelo Sodišče. Poleg tega bi lahko taka razlaga nacionalna sodišča zadevne države članice odvračala od tega, da bi v prihodnje Sodišču postavila tako vprašanje. Vsekakor so pojmi, za katerih razlago prosi predložitveno sodišče, res zajeti s pravom Unije in se lahko uporabljajo v položajih, ki spadajo na področje uporabe Direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Zato menim, da interes Unije za enotno razlago obstaja, prvič, da se preprečijo razlike pri uporabi prava Unije in, drugič, zaradi potrebe, da se položaji, za katere se je država članica odločila, da jih uskladi z rešitvami, ki jih ponuja pravo Unije, ne obravnavajo različno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah Sodišču predlagam, naj ugotovi, da je pristojno za odgovor na postavljena vprašanja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Razlaga člena 15(1) in (4) Direktive 2003/86 ter združljivost pogoja glede drugega preizkusa integracije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Naj spomnim, da sta tožeči stranki C in A dobili dovoljenje za prebivanje pri zakoncu zaradi združitve družine. Vložili sta vlogo, da bi se jima odobrilo nevezano dovoljenje za prebivanje na podlagi člena 3.51(1), uvodni stavek in točka (a), Vb 2000. Vlogi sta bili zavrnjeni, ker tožeči stranki C in A nista opravili preizkusa iz člena 7(2)(a) Wi oziroma nista predložili dokaza, da sta opravili ta preizkus ali da sta bili izvzeti iz te obveznosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>V skladu s členom 6(1)(a) ali (b) Wi, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>[m]inister osebo, za katero velja dolžnost vključitve v družbo, oprosti te dolžnosti, če ta dokaže, da zaradi psihične ali telesne ovire ali duševne okvare trajno ni sposobna uspešno opraviti izpita za vključevanje, ali [če navedeni minister] na podlagi prizadevanj osebe, ki bi se morala vključiti v družbo, meni, da zadnjenavedena razumljivo ne more izpolniti dolžnosti vključevanja v družbo<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>.</P></NOTE>. V teh okoliščinah sta tožeči stranki C in A ostali brez nevezanega dovoljenja za prebivanje, ker nista opravili preizkusa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Pri drugem vprašanju za predhodno odločanje gre torej za to, ali je zavrnitev vloge za nevezano dovoljenje za prebivanje, ki jo je vložil družinski član, ki zaradi združitve družine več kot pet let prebiva na nacionalnem ozemlju, zaradi neizpolnjevanja pogojev za integracijo, zahtevanih v nacionalnem pravu, združljiva s členom 15(1) in (4) Direktive 2003/86. Natančneje, Sodišče se mora izreči o pomenu, ki ga imajo besede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>pogoji v zvezi z odobritvijo […] nevezanega dovoljenja za prebivanje<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> v členu 15(4) Direktive 2003/86, in ali je med temi pogoji obveznost opravljanja drugega preizkusa integracije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Preden se bom lotil razlage člena 15(4) Direktive 2003/86, moram spomniti, da postopek integracije na Nizozemskem, kot se zdi, poteka v dveh fazah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Prvo fazo ureja člen 7(2) Direktive 2003/86, ki določa, da države članice <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>lahko zahtevajo, da državljani tretjih držav izpolnijo merila za integracijo […]<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>. Sodišče je odločilo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej v tem smislu sodbo P in S (točka 38), ter sodbo K in A (točke od 52 do 55).</P></NOTE> da države članice lahko zahtevajo, da državljani tretjih držav uspešno opravijo preizkus integracije. Ta preizkus obsega preverjanje osnovnega znanja jezika in poznavanja družbe zadevne države članice ter vključuje plačilo različnih stroškov. V Sporočilu Komisije o smernicah za uporabo Direktive 2003/86/ES o pravici do združitve družine (v nadaljevanju: smernice Komisije)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>COM(2014) 210 final z dne <DATE ISO="20140403">3. aprila 2014</DATE>, str. 14 in 15.</P></NOTE> so merila za integracijo iz člena 7(2) navedene direktive opredeljena tako, da se z njimi preverja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>pripravljenost [državljanov tretjih držav] za vključevanje<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>, kar se lahko opravi v obliki izpita iz osnovnih spretnosti, ki se štejejo za potrebne za ta namen. Merilo za integracijo, ki ga lahko država članica zahteva, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>ne sme[…] oblikovati izpolnitvene obveznosti<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>, ki je dejansko merilo, ki omejuje možnost združitve družine. Nasprotno, merilo mora<?PAGE NO="10"?> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>prispevati k uspehu združitve družine<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>. Osnovno znanje jezika, zgodovine in institucij družbe gostiteljice je namreč bistvenega pomena za vključevanje in Komisija ga spodbuja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej v tem smislu Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Skupni program za vključevanje, Okvir za vključevanje državljanov tretjih držav v Evropsko unijo (COM(2005) 389 final, <DATE ISO="20050901">1. september 2005</DATE>, osnovno načelo 4).</P></NOTE>S tega vidika se preizkus lahko opravi pred sprejemom na ozemlje Unije na veleposlaništvih in konzulatih ali v državi članici gostiteljici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>V nizozemskem pravu obstaja še druga faza integracije, ki temelji na določbah člena 15(4) Direktive 2003/86. Ta nova faza integracije zahteva uspešno opravljen nov preizkus, če želi družinski član pridobiti nevezan status in ne želi biti več odvisen od sponzorjevega dovoljenja za prebivanje. Po mnenju nizozemske vlade se z izdajo nevezanega dovoljenja za prebivanje utrdi pravni položaj državljana tretje države, ki že pet let zakonito prebiva na ozemlju države članice, zato se lahko od prosilca za nevezano dovoljenje za prebivanje zahteva, da dokaže, da je v vmesnem času dokončal svojo integracijo v družbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Ob tem se vračam k razlagi, za katero je zaprosilo predložitveno sodišče, to je k razlagi pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>pogoji<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> iz člena 15(4) Direktive 2003/86, ki bi po mnenju nizozemske vlade lahko zajemali drugi preizkus integracije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Spomniti je treba, da niti v besedilu člena 15 Direktive 2003/86 niti v smernicah Komisije ni pojasnjeno, ali in v kolikšnem obsegu se lahko za pridobitev nevezanega dovoljenja za prebivanje zahteva dolžnost integracije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Vendar ugotavljam, da je v členu 15(4) Direktive 2003/86 uporabljen izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>pogoji v zvezi z odobritvijo<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>, in ne izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>pogoji za integracijo<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodišče je ta pojem razvilo v sodbi P in S (točke od 34 do 38).</P></NOTE>, kot je uporabljen v členu 5(2) Direktive Sveta 2003/109/ES z dne <DATE ISO="20031125">25. novembra 2003</DATE> o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 272.</P></NOTE> ali izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>merila za integracijo<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Sodišče je ta pojem razvilo v sodbi K in A (točke od 52 do 55).</P></NOTE>, ki je uporabljen v členu 7(2) Direktive 2003/86.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>Merila za integracijo<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>pogoji za integracijo<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> morajo biti različni in se gotovo ne smejo obravnavati kot sinonimna izraza, ker je treba merila za integracijo šteti za manj obremenjujoča v primerjavi s pogoji za integracijo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>To razlikovanje je zlasti očitno v Direktivi 2003/109. Glej v tem smislu moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Dogan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑138/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:287">EU:C:2014:287</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V isto smer gre sistematična razlaga člena 7(1) Direktive 2003/86. V tem členu je naštetih več pogojev, za katere mora državljan tretje države predložiti dokaz, da jih izpolnjuje. Nasprotno pa je merilo za integracijo določeno v naslednjem odstavku, medtem ko bi moralo biti navedeno v odstavku 1, na primer v četrti točki, če bi evropski zakonodajalec želel državljanu tretje države naložiti merilo za integracijo in ga izbrati na njegovi podlagi. Vendar ni tako. Namen meril za integracijo iz člena 7(2) Direktive 2003/86 ne sme biti izbira oseb, temveč mora biti, nasprotno, njihov bistveni cilj olajšati integracijo v državah članicah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej v tem smislu moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Dogan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑138/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:287">EU:C:2014:287</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) ter sodbo K in A (točki 52 in 57), ki potrjuje, da so merila za integracijo legitimna samo, če olajšujejo integracijo družinskih članov. Njihov cilj ne sme biti izbira oseb, ki bodo lahko uveljavljale svojo pravico do združitve družine, ampak olajšanje njihove integracije v državah članicah.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>S to terminološko razliko je že pojasnjeno, zakaj tako kot predložitveno sodišče menim, da niti sodba K in A, ki se je nanašala na opredelitev preizkusa integracije kot enega od <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>meril za integracijo<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> v smislu člena 7(2) Direktive 2003/86, niti sodba P in S, ki se je nanašala na razlago pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>pogoji za integracijo<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> iz člena 5(2) Direktive 2003/109, ne ponujata odgovora v zvezi z razlago izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>pogoji v zvezi z odobritvijo […] dovoljenja za prebivanje<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> iz člena 15(4) Direktive 2003/86, zlasti kar zadeva vprašanje, ali ta izraz lahko zajema pogoj, povezan z uspešno opravljenim drugim preizkusom integracije, kakršen se uporablja v sporih o glavni stvari.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Poleg terminoloških razlik, ki sem jih omenil, je treba pri razlagi člena 15 Direktive 2003/86, zlasti njegovega odstavka 4, upoštevati tudi cilje, sistematiko in zgodovino nastanka določb navedene direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Kar zadeva teleološko razlago Direktive 2003/86, je treba spomniti, da je Sodišče na eni strani potrdilo, da je v sistemu Direktive 2003/86 dovolitev združitve družine splošno pravilo in da je treba določbe, ki omogočajo omejitev združitve, razlagati strogo, ter na drugi strani pojasnilo, da diskrecijskih pravic, ki so s takimi določbami priznane državam članicam, te ne smejo uporabiti tako, da bi posegale v cilj Direktive, ki je spodbuditi združitev družine, in v njen polni učinek.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100304">4. marca 2010</DATE>, <NAME.CASE>Chakroun</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑578/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:117">EU:C:2010:117</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121206">6. decembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>O in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑356/11 in C‑357/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:776">EU:C:2012:776</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>K in A</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑153/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:453">EU:C:2015:453</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>V sistemu Direktive 2003/86 je nevezani status družinskih članov sponzorja lasten status, s katerim se konča odvisnost od tega sponzorja. Tako družinski član, ki bi bil v težkem položaju ali bi mu bilo sponzorjevo dovoljenje za prebivanje odvzeto ali bi se izteklo in ki bi imel nevezano dovoljenje za prebivanje, ne bi bil kaznovan.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Z razlago izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>pogoji v zvezi z odobritvijo […] dovoljenja za prebivanje<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/> iz člena 15(4) Direktive 2003/86 kot priložnosti, ki je državam članicam ponujena, da določijo drugi preizkus integracije, bi se posegalo v cilj in polni učinek tega akta, saj bi to pretirano zapletlo pravico do združitve družine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je treba upoštevati, da so pogoji, ki se uporabljajo na podlagi nizozemske zakonodaje, posebej strogi. Kot sem že poudaril, mora državljan tretje države izpolnjevati pogoje za integracijo, ki presegajo tiste, ki so določeni v okviru prvega sprejema na Nizozemsko na podlagi pravice do združitve družine. V členu 7(2)(a) Wi so določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati državljan tretje države. Prvič, v treh letih mora osvojiti ustno in pisno znanje nizozemščine, ki ustreza vsaj ravni A2 Skupnega evropskega referenčnega okvira za moderne tuje jezike. To znanje obsega ustno izražanje, ustno razumevanje, pisno izražanje in pisno razumevanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Predložitveno sodišče meni, da je to razvidno iz člena 2.9 odloka o vključevanju tujcev v družbo, ki določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>[o]seba, za katero velja dolžnost vključitve v družbo pridobi spretnosti [ustnega izražanja in razumevanja ter pisnega izražanja in razumevanja] v nizozemščini, ki ustreza stopnji A 2 evropskega referenčnega okvira za sodobne tuje jezike.<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/></P></NOTE> Drugič, državljan tretje države mora v teh treh letih pridobiti znanje o nizozemski družbi. To znanje obsega del, ki se nanaša na poznavanje nizozemske družbe, in del, ki zadeva usmerjanje na nizozemskem trgu dela.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Po mnenju predložitvenega sodišča to izhaja iz člena 2.10(1) uredbe o vključevanju, ki določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>[o]seba, za katero velja dolžnost vključitve v družbo pridobi znanje o nizozemski družbi, katerega stopnja ustreza ciljem, določenim v uredbi ministra glede teh elementov: a. poznavanje nizozemske družbe; b. usmerjenost na nizozemski trg dela.<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Zato menim, da s ciljem Direktive 2003/86 ni mogoče utemeljiti teze, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>pogoji v zvezi z odobritvijo […] dovoljenja za prebivanje<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> lahko zajema vsebinski pogoj, kot je uspešno opravljen drugi preizkus integracije. Po mojem mnenju je treba ta izraz razlagati bolj tako, da zajema samo možnost, da države članice zahtevajo vložitev vloge za nevezano dovoljenje za prebivanje, in opredelitev podatkov, ki jih je treba zagotoviti v utemeljitev take vloge. Povedano drugače, gre za formalne ali administrativne pogoje, ne za vsebinske.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Sistematika Direktive 2003/86, zlasti umestitev člena 15 v strukturi navedene direktive, potrjuje tezo, da pogoj iz člena 15(4) ni vsebinski pogoj. V skladu z besedilom uvodne izjave 6, v kateri je poudarjena potreba, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>na podlagi skupnih meril določi[jo] materialn[i] pogoj[i] za uresničevanje pravice do združitve družine<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>, so v členih 6, 7, 8 in 12 Direktive 2003/86 določena merila ali pravila glede obravnavanja vloge, vložitve in pogojev v zvezi z izdajo dovoljenja za prebivanje. Nasprotno pa, z izjemo člena 15(1) Direktive 2003/86, ki določa ratione personae družinske člane, na katere je določba naslovljena in katerim se lahko podeli tako nevezano dovoljenje za prebivanje,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Člen 15(1) Direktive 2003/86 določa, da sta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>po petih letih bivanja in pod pogojem, da družinski član ni dobil dovoljenja za prebivanje iz drugih razlogov, kot je združitev družine, […] zakonec ali izvenzakonski partner in otrok, ki je dosegel polnoletnost, upravičena […] do nevezanega dovoljenja za prebivanje<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>.</P></NOTE> navedeni člen 15 ne določa nobenega skupnega merila ali skupnega materialnopravnega pravila. Členi od 6 do 8<?PAGE NO="12"?> so del poglavja IV Direktive 2003/86, naslovljenega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>Zahteve za uveljavljanje pravice do združitve družine<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>, medtem ko je člen 15 očitno ločen in vstavljen v poglavje VI navedene direktive, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>Vstop in bivanje družinskih članov<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>. Poleg tega člen 15 ne napotuje na določbe poglavja IV, medtem ko člen 12(1) navedene direktive (o združitvi družine beguncev) napotuje nanj. Zdi se torej, da zakonodajalec Unije ni želel, da za izdajo nevezanega dovoljenja veljajo materialnopravni ali vsebinski pogoji, temveč samo postopkovni pogoji, ki jih določijo države članice. Zakonodajalec Unije je nevezano dovoljenje za prebivanje predvidel kot posledico neprekinjenega prebivanja družinskega člana sponzorja na ozemlju države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Nazadnje se strinjam tudi z razlago, ki jo zagovarja predložitveno sodišče in v skladu s katero zgodovina nastanka člena 15 Direktive 2003/86 dokazuje, da so pogoji, ki se uporabljajo za izdajo dovoljenja za prebivanje, postopkovni pogoji, in sicer iz naslednjih razlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Prvič, iz uvodne izjave 15 Direktive 2003/86, obrazložitvenega memoranduma predloga direktive 2003/86<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Obrazložitveni memorandum predloga direktive 2003/86, ki ga je predstavila Evropska komisija (COM(1999) 638 final, strani 22 in 23).</P></NOTE> in delovnega dokumenta Sveta ministrov Evropske unije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej dokument Sveta ministrov Evropske unije (v nadaljevanju: dokument Sveta) št. 10857/02.</P></NOTE> z dne <DATE ISO="20020809">9. avgusta 2002</DATE> izhaja, da nevezano dovoljenje za prebivanje, ki je bilo uvedeno s členom 15 Direktive 2003/86, povzroči, da družinski člani niso več odvisni od sponzorja, kar zadeva njihovo dovoljenje za prebivanje, na primer, če ta zapusti državo članico, v kateri prebiva z družinskim članom, če umre ali če zakonska zveza ali partnerska skupnost med sponzorjem in družinskim članom preneha. Namen nevezanega dovoljenja za prebivanje je utrditi pravni položaj družinskega člana sponzorja in mu zagotoviti večjo pravno varnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Drugič, zgodovina nastanka člena 15 Direktive 2003/86, obravnavana v celoti, kaže, da je bilo nevezano dovoljenje za prebivanje prvotno samodejno,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej v tem smislu spremenjen predlog direktive Sveta o pravici do združitve družine (COM(2002) 225 final).</P></NOTE> vendar je bilo med zakonodajnimi razpravami o tem predlogu ugotovljeno, da se to dovoljenje ne bi smelo pridobiti samodejno po petih letih prebivanja, temveč na podlagi prošnje. Ta pripomba je privedla do priprave spremenjenega predloga, v katerem je bila predvidena možnost, zdaj določena v členu 15(1) in (3) Direktive 2003/86, da se za pridobitev nevezanega dovoljenja za prebivanje zahteva vložitev ustrezne prošnje. Dodatek odstavka 4 v člen 15 je povezan z dodatkom izrazov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>na podlagi prošnje<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> v člen 15(1), prvi pododstavek, in (3) Direktive 2003/86.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej v tem smislu dokumente Sveta št. 10857 z dne <DATE ISO="20020809">9. avgusta 2002</DATE>, št. 11787/02 z dne <DATE ISO="20020930">30. septembra 2002</DATE> in št. 13053/02 z dne <DATE ISO="20021023">23. oktobra 2002</DATE>.</P></NOTE> V odstavek 4 je bilo torej treba vstaviti določbo o načinih vložitve te prošnje in posledični izdaji dovoljenja za prebivanje. Zato so države članice pooblaščene, da to določbo prenesejo na dva načina: na eni strani lahko države članice brez posebnega postopka določijo, da se nevezano dovoljenje za prebivanje pridobi po samem zakonu po petih letih prebivanja, na drugi strani pa lahko določijo, da se nevezano dovoljenje za prebivanje pridobi na podlagi prošnje, za kar so določena postopkovna pravila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Tretjič, zgodovina nastanka pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>pogoji<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> razkriva, da je bil člen 15(4) Direktive 2003/86 že omenjen v predlogu direktive, preden je bil v člen 7 dodan odstavek 2.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej dokument Sveta št. 14272/02 z dne <DATE ISO="20021126">26. novembra 2002</DATE>. Člen 7(2) Direktive 2003/86 določa, da lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>[d]ržave članice […] zahtevajo, da državljani tretjih držav izpolnijo merila za integracijo v skladu z nacionalnim pravom. […]<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/></P></NOTE> Kot sem že poudaril,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej točki 51 in 52 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> se ta odstavek izrecno sklicuje na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>merila za integracijo<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>. Dodatek odstavka 2 v člen 7 predloga po členu 15(4) vseeno ni privedel do naknadne spremembe člena 15(4), bodisi da bi se vanj vneslo sklicevanje bodisi da bi se uskladili izrazi, uporabljeni v členih 15(4) in 7(2) Direktive 2003/86. Zato je ta pojem treba razumeti samostojno v primerjavi s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>merila za integracijo<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>, uporabljenim v členu 7(2) Direktive 2003/86.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Iz tega torej sklepam, da je treba določbe člena 15(1) in (4) Direktive 2003/86 razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni zakonodaji, ki določa, da se lahko vloga za nevezano dovoljenje za prebivanje, ki jo vloži državljan tretje države, ki zaradi združitve družine več kot pet let zakonito prebiva na ozemlju države članice, zavrne, če niso izpolnjeni pogoji za integracijo, ki jih določa nacionalno pravo, ker so ti pogoji materialnopravni pogoji, ki niso določeni v členu 15(1) in (4) Direktive 2003/86.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Če bi Sodišče menilo, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>pogoji<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> iz člena 15(4) Direktive 2003/86 nanašajo na materialnopravne pogoje, vsekakor ugotavljam, da je Sodišče odločilo, da so merila za integracijo v smislu člena 7(2) Direktive 2003/86, ki jih je uvedla država članica, združljiva s to direktivo samo, če pogoji uporabe take obveznosti ne onemogočajo ali izredno otežujejo uveljavljanja pravice do združitve družine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej po analogiji sodbo P in S (točka 45 in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>V zvezi s tem morajo v skladu z načelom sorazmernosti, ki je eno od splošnih načel prava Unije, sredstva, ki so uvedena z nacionalno zakonodajo, s katero je prenesen prvi pododstavek člena 7(2) Direktive 2003/86, omogočati uresničevanje ciljev, ki jim ta ureditev sledi, in ne smejo presegati tistega, kar je nujno za njihovo uresničitev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120426">26. aprila 2012</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nizozemska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑508/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:243">EU:C:2012:243</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0075">75</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in v tem smislu sodbo K in A (točka 51).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju to toliko bolj velja tudi za pogoje v zvezi z izdajo nevezanega dovoljenja za prebivanje v smislu člena 15(4) Direktive 2003/86.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Vendar se mi v obravnavani zadevi pogoj glede preizkusa integracije, določen v nizozemski zakonodaji, zdi nesorazmeren iz dveh razlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Najprej naj spomnim, da morajo osebe, ki imajo pravico do združitve družine, izpolnjevati merila za integracijo pred svojim prebivanjem, kar jim omogoči, da pridobijo osnovna znanja, zlasti znanje jezika, ki so nesporno koristna za vzpostavitev vezi z državo članico gostiteljico.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Sodba P in S (točki 47 in 48) ter sodba K in A (točki 54 in 55).</P></NOTE> Zahteva po drugem preizkusu pa bi lahko povzročila dvom o <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>učinkovitosti vključevanja<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> in koristnosti prvega preizkusa integracije v smislu člena 7(2) Direktive 2003/86. V skladu z uvodno izjavo 15 navedene direktive je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>[t]reba […] spodbujati integracijo družinskih članov<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>. V ta namen bi morali biti družinski člani sponzorja vključeni, da bi državljani, ki to želijo, lahko prišli do statusa, ki bi bil neodvisen in nevezan na sponzorjev status, in ne bi bili več odvisni od dovoljenja za prebivanje zadnjenavedenega. Ti državljani bi namreč morali biti vključeni na podlagi osnovnega znanja nizozemščine, pridobljenega ob tem prvem preizkusu, ne da bi morali nizozemski organi opravljati še drugi izbor na podlagi napredka državljanov tretjih držav pri znanju jezika in kulture. Poleg tega je po mnenju tožečih strank C in A stopnja uspešnosti na navedenem preizkusu nizka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Samo 49 % družinskih članov sponzorja, ki so morali v začetku leta 2013 izpolniti dolžnost vključevanja v družbo, je tri leta pozneje uspešno opravilo drugi preizkus integracije.</P></NOTE> Ker bi jih lahko ta drugi preizkus integracije, če ne bi bil uspešno opravljen, spravil v pravno negotovost, navedeni preizkus odvrača državljane tretjih držav.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Dalje, dostopnost preizkusa in torej njegovo uspešno opravljanje onemogočata ali čezmerno otežujeta pridobitev pravice do nevezanega dovoljenja za prebivanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Na eni strani lahko oviro predstavlja finančna dostopnost preizkusa integracije. Po navedbah tožečih strank C in A stroške izobraževanja (jezikovni tečaj in tečaj integracije tujcev v družbo) ter priprav na preizkus in njegovo opravljanje, ki znašajo od 4000 do 10.000 EUR, nosi oseba, ki opravlja preizkus, in jih ne financira država. Nizozemska vlada je res navedla, da obstaja sistem posojil, ki temelji na posojilojemalčevih zmožnostih vračila. Vendar po mnenju tožečih strank C in A to ne velja za državljane tretjih držav, na katere se nanašajo določbe člena 15 Direktive 2003/86. Ob tem je treba omeniti, da bo treba izposojeni znesek vrniti in da v vseh primerih predstavlja velik denarni znesek, in<?PAGE NO="14"?> to celo za evropske državljane. Poleg tega po mnenju tožečih strank C in A ti stroški vključujejo stroške prijave na preizkus (350 EUR)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>V skladu s Poročilom Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o uporabi Direktive 2003/86/ES o pravici do združitve družine (COM(2008) 610 final z dne <DATE ISO="20081008">8. oktobra 2008</DATE>, str. 10 in 11): znesek pristojbin je za Nizozemsko določen na 1368 EUR, od tega 830 EUR za vizum za združitev družine in 350 EUR za preizkus integracije.</P></NOTE>, ki jih je treba znova plačati, da lahko oseba znova opravlja preizkus, če je bila v prejšnjih poskusih neuspešna.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Preizkus se lahko opravlja največ štirikrat.</P></NOTE> Ker ta zahteva zaradi svoje posebej zavezujoče narave odvrača od vložitve vloge za nevezano dovoljenje za prebivanje, pomeni pogoj, ki lahko ovira navedeno združitev, namesto da bi jo olajševal. Torej pomeni omejitev, ki lahko členu 15 Direktive 2003/86 odvzame polni učinek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Na drugi strani dostopnost samega preizkusa v praksi pomeni oviro, ki otežuje uresničevanje cilja integracije tujcev v družbo. Upoštevati je treba namreč posebne posamične okoliščine, kot so starost, raven izobrazbe, finančno ali zdravstveno stanje zadevnih družinskih članov sponzorja, da se jih oprosti obveznosti uspeha pri preizkusu, kot je ta, ki se obravnava v postopkih v glavni stvari, če se zaradi teh okoliščin izkaže, da se ti družinski člani ne morejo udeležiti tega preizkusa ali da ga ne morejo uspešno opraviti. Če bi bilo drugače, bi v takih okoliščinah taka obveznost lahko pomenila težko premagljivo oviro pri uveljavljanju pravice do pridobitve pravice do nevezanega dovoljenja za prebivanje, ki jo določa Direktiva 2003/86.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Glej po analogiji sodbo P in S (točka 49) ter sodbo K in A (točke od 58 do 60).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Zdi pa se, da se v nizozemskem sistemu posamične okoliščine – v smislu člena 17 Direktive 2003/86 – državljana tretje države, ki je družinski član sponzorja, upoštevajo šele potem, ko je prosilec za nevezano dovoljenje za prebivanje neuspešno poskušal opraviti preizkuse. Člen 6(1)(b) Wi namreč določa, da mora oseba, ki se je dolžna integrirati v družbo, predložiti dokaz, da je razumljivo, da ni opravila preizkusa, čeprav se je udeležila izobraževanj, in da je večkrat poskusila opraviti preizkus integracije, preden je lahko upravičena do oprostitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Oseba C je bila oproščena dolžnosti, ker je preizkus opravljala štirikrat in je predložila potrdilo izobraževalne ustanove, da je opravila 648 ur zahtevanih tečajev.</P></NOTE> To oprostitev dolžnosti državni sekretar odobri državljanu tretje države, ki mora predložiti dokaz, da si je preizkus prizadeval opraviti. V tem sistemu bi se moral pred opravljanjem preizkusa upoštevati posamični položaj prosilcev za nevezano dovoljenje za prebivanje, kot so njihove kognitivne sposobnosti, ranljivost<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Smernice Komisije, str. 16: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti tudi dejstvu, da imajo ženske in dekleta v več delih sveta slabši dostop do izobraževanja in so lahko manj pismene od moških.<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/></P></NOTE>, starost, stopnja izobrazbe, zdravstveno stanje. Tako bi bil ta sistem po mojem mnenju bolj sorazmeren.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Pristojni nacionalni organi (vključno z nacionalnimi sodišči) morajo pri izvajanju Direktive 2003/86 in pri obravnavanju prošenj za združitev družine opraviti uravnoteženo in razumno presojo vseh upoštevnih koristi, pri čemer morajo zlasti upoštevati korist zadevnih otrok.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121206">6. decembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>O in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑356/11 in C‑357/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:776">EU:C:2012:776</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0081">81</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Zato je po mojem mnenju treba na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti tako: člen 15(1) in (4) Direktive 2003/86 je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki določa, da se lahko vloga za nevezano dovoljenje za prebivanje, ki jo vloži državljan tretje države, ki na podlagi združitve družine več kot pet let zakonito prebiva na ozemlju države članice, zavrne, če niso izpolnjeni pogoji za integracijo, ki jih določa nacionalno pravo, ker so ti pogoji materialnopravni pogoji, ki niso določeni v členu 15(1) in (4) Direktive 2003/86.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="15"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Datum, od katerega učinkuje vloga za izdajo nevezanega dovoljenja za prebivanje v smislu člena 15(1) in (4) Direktive 2003/86</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Oseba C ima od <DATE ISO="20081105">5. novembra 2008</DATE> dovoljenje za prebivanje pri zakoncu. Ker oseba C po mnenju nizozemskih organov od <DATE ISO="20140210">10. februarja 2014</DATE> ne prebiva več pri svojemu zakoncu, ji je državni sekretar z učinkom za nazaj odvzel dovoljenje za prebivanje pri zakoncu, ker to dovoljenje ni imelo pravne podlage. Zakonito prebivanje osebe C je bilo torej prekinjeno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Prekinitev zakonitega prebivanja ima lahko posledice za možnost, da oseba zaprosi za dovoljenje za prebivanje kot rezident za daljši čas, in za pravice do nizozemskega državljanstva, za katere se zahteva določeno obdobje zakonitega prebivanja na ozemlju države članice.</P></NOTE> Državni sekretar je osebi C izdal nevezano dovoljenje za prebivanje od datuma, ko je izpolnila pogoj v zvezi z dolžnostjo integracije tujcev v družbo, to je od <DATE ISO="20150216">16. februarja 2015</DATE>. Oseba C trdi, da je pogoje za pridobitev nevezanega dovoljenja za prebivanje izpolnjevala že na dan, ko je zaradi združitve družine že več kot pet let zakonito prebivala na Nizozemskem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Če se vloga za nevezano dovoljenje za prebivanje vloži po petletnem zakonitem prebivanju zaradi združitve družine, želi predložitveno sodišče izvedeti, ali je nacionalna zakonodaja<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>V obravnavani zadevi člen 26(1) Vw 2000.</P></NOTE> o nevezanem dovoljenju za prebivanje, ki določa, da se mora nevezano dovoljenje za prebivanje odobriti od dneva, ko državljan tretje države dokaže, da izpolnjuje vse pogoje za integracijo, med drugim pogoj glede preizkusa integracije, in/ali ne prej kot od dneva prejema navedene vloge, združljiva s členom 15(1) in (4) Direktive 2003/86.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Po mnenju predložitvenega sodišča besedilo člena 15 Direktive 2003/86 ne določa nedvoumno datuma, od katerega mora biti navedeno dovoljenje izdano. Predložitveno sodišče predlaga dve razlagi člena 15(1) in (4) navedene direktive. Na eni strani naj bi iz člena 15(4) izhajalo, da države članice v nacionalnem pravu določijo postopkovne pogoje v zvezi z odobritvijo in veljavnostjo nevezanega dovoljenja za prebivanje. Države članice naj bi torej določile datum začetka veljavnosti navedenega dovoljenja. Na drugi strani predložitveno sodišče meni, da pravica do nevezanega dovoljenja za prebivanje na podlagi člena 15(1) Direktive 2003/86 nastane najpozneje po petletnem zakonitem prebivanju in se samodejno pridobi z dnem vložitve vloge. Zato tudi če državljan tretje države vlogo za nevezano dovoljenje za prebivanje vloži po več kot petih letih prebivanja, naj to ne bi preprečevalo predhodnega nastanka pravice do nevezanega dovoljenja za prebivanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Sam menim, da če je v nacionalni zakonodaji pravica do nevezanega dovoljenja za prebivanje odvisna od predhodne vloge, bi morala pravica do nevezanega dovoljenja za prebivanje začeti učinkovati najpozneje od dneva vložitve navedene vloge. To dovoljenje za prebivanje bi moralo biti ugotovitveni akt.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>V zvezi s tem opozarjam, da člen 15(1) Direktive 2003/86 določa, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>[n]ajkasneje po petih letih bivanja in pod pogojem, da družinski član ni dobil dovoljenja za prebivanje iz drugih razlogov, kot je združitev družine, […] upravičen[…], na podlagi prošnje, če se ta pogojuje, do nevezanega dovoljenja za prebivanje, ki je neodvisno od dovoljenja za prebivanje sponzorja<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> Glede na besedilo člena 15(1) Direktive 2003/86, v katerem je uporabljen izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>na podlagi prošnje, če se ta pogojuje<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>, je vložitev vloge za nevezano dovoljenje za prebivanje fakultativna. Obveznost vložitve take vloge ustreza enemu od <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>pogojev v zvezi z odobritvijo […] nevezanega dovoljenja za prebivanje<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>, ki jih države članice lahko določijo v skladu s členom 15(4) Direktive 2003/86. Člen 15(1) in (4) te direktive dovoljuje uporabo, ki se razlikuje med državami članicami. V državah članicah, v katerih je pravica do nevezanega dovoljenja za prebivanje odvisna od vložitve vloge, se nevezano dovoljenje za prebivanje uresniči in začne veljati ob vložitvi te vloge pri pristojnih nacionalnih organih. Tako bo nevezano dovoljenje za prebivanje začelo veljati od datuma vložitve navedene vloge, s čimer se upošteva besedilo člena 15(1) Direktive 2003/86, ki določa, da pravica do nevezanega dovoljenja za prebivanje obstaja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>[n]ajkasneje po petih letih bivanja<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Poleg tega bi bilo treba po mojem mnenju datum vložitve vloge šteti za mejni datum, od katerega nevezano dovoljenje za prebivanje začne veljati, saj omogoča enako obravnavanje vseh prosilcev, ki so kronološko v enakem položaju, z zagotavljanjem, da je ugoditev prošnji odvisna predvsem od okoliščin, ki jih je mogoče pripisati prosilcu, in ne upravi, kot je trajanje obravnavanja prošnje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Glej po analogiji sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140717">17. julija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Noorzia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑338/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2092">EU:C:2014:2092</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180412">12. aprila 2018</DATE>, <NAME.CASE>A in S</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑550/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:248">EU:C:2018:248</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Taka rešitev je skladna z besedilom člena 15(1) Direktive 2003/86.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Poleg tega je s predlagano razlago člena 15(1) Direktive 2003/86 prosilcem za nevezano dovoljenje za prebivanje mogoče zagotoviti večjo pravno varnost. V posebej težkih okoliščinah, kakršne so omenjene v členu 15(3) navedene direktive, državljan tretje države, ki vloži vlogo za nevezano dovoljenje za prebivanje takoj po prenehanju zakonskega, starševskega ali družinskega razmerja, ne bi tvegal prekinitve zakonitega obdobja prebivanja. Državljanom tretjih držav, ki ne spadajo na področje uporabe člena 15(3) Direktive 2003/86, bi določitev datuma vložitve vloge kot datuma, od katerega velja nevezano dovoljenje za prebivanje, omogočila, da predvidijo morebitno prenehanje zakonitega prebivanja, in jim posledično zagotovila večjo pravno varnost. Če bi bil formalni pogoj, na primer zahteva po osebni izkaznici ali upravni listini, izpolnjen šele naknadno, bi se pravica do nevezanega dovoljenja prebivanja podelila z učinkom za nazaj od datuma, ko je bila vložena vloga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Na podlagi navedenega predlagam, naj se ugotovi, da člen 15(1) in (4) Direktive 2003/86 ne nasprotuje temu, da se nevezano dovoljenje za prebivanje lahko izda na datum vložitve vloge za izdajo tega dovoljenja in po potrebi z učinkom za nazaj od tega datuma.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju vseh navedenih ugotovitev Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je predložil Raad van State (državni svet, Nizozemska), odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Sodišče je pristojno, da odgovori na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo predložitveno sodišče in se nanašajo na razlago določb Direktive Sveta 2003/86/ES z dne <DATE ISO="20030922">22. septembra 2003</DATE> o pravici do združitve družine v sporih o pravici do prebivanja družinskih članov sponzorjev, ki so nizozemski državljani, ker se ta direktiva na podlagi nizozemskega prava neposredno in brezpogojno uporablja za te družinske člane.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Člen 15(1) in (4) Direktive 2003/86 je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki določa, da se lahko vloga za nevezano dovoljenje za prebivanje, ki jo vloži državljan tretje države, ki na podlagi združitve družine več kot pet let zakonito prebiva na ozemlju države članice, zavrne, če niso izpolnjeni pogoji za integracijo, ki jih določa nacionalno pravo, ker so ti pogoji materialnopravni pogoji, ki niso določeni v členu 15(1) in (4) Direktive 2003/86.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 15(1) in (4) Direktive 2003/86 ne nasprotuje temu, da se nevezano dovoljenje za prebivanje lahko izda na datum vložitve vloge za izdajo tega dovoljenja in po potrebi z učinkom za nazaj od tega datuma.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>