<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-305/17</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62017CC0305</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:536">EU:C:2018:536</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>13</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>13</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi E. Sharpston – Zadeva C‑305/17</HT></P><P>FENS</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni Predlogi Generalne Pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">E. Sharpston</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20180705">5. julija 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑305/17</HT></P><P>FENS spol. s r.o.</P><P>proti</P><P>Slovenská republika – Úrad pre reguláciu sieťových odvetví</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,<BR/>ki ga je vložilo Okresný súd Bratislava II (okrajno sodišče v Bratislavi II, Slovaška))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Prosti pretok blaga</KEYWORD><KEYWORD>Carine pri izvozu</KEYWORD><KEYWORD>Dajatve z enakim učinkom kot carine</KEYWORD><KEYWORD>Notranji davki</KEYWORD><KEYWORD>Dajatve za omrežne storitve za prenos električne energije</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na enega od stebrov notranjega trga, to je prosti pretok blaga. Predložena vprašanja zadevajo samo bistvo notranje in zunanje razsežnosti tega prostega pretoka – carinsko unijo. Ta zadeva je posebej zanimiva zato, ker je z njo Sodišču ponujena priložnost, da v posebnem okviru trga z električno energijo znova preuči klasična elementa notranjega trga, in sicer dajatve z enakim učinkom kot carine in pravila v zvezi z notranjimi davki.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pogodba o delovanju Evropske unije</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Člen 28(1) PDEU določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Unija vključuje carinsko unijo, ki zajema vso blagovno menjavo in med državami članicami prepoveduje carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim učinkom, poleg tega pa uvaja skupno carinsko tarifo v odnosih s tretjimi državami<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 30 PDEU določa, da so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>[c]arine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim učinkom […] med državami članicami prepovedane. Ta prepoved se uporablja tudi za carine fiskalne narave.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V skladu s členom 110 PDEU <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>[n]obena država članica ne uvaja, neposredno ali posredno, kakršnih koli notranjih davkov na izdelke drugih držav članic, ki bi bili višji od davkov, uvedenih neposredno ali posredno na enakovrstne domače izdelke<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2003/54</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Direktiva 2003/54 je določala skupna pravila za proizvodnjo, prenos, distribucijo in dobavo električne energije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Člen 1 Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20030626">26. junija 2003</DATE> o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 12, zvezek 2, str. 211). Ta direktiva je bila s 3. marcem 2011 razveljavljena z Direktivo 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20090713">13. julija 2009</DATE> o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="211" PAGE.FIRST="55" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 211, str. 55</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 2(3) je določal, da prenos pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>transport električne energije na zelo visokonapetostnem in visokonapetostnem povezanem omrežju z namenom dostave električne energije končnim odjemalcem ali distributerjem, vendar ne vključuje dobave<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 9(c) je določal, da so upravljavci prenosnega omrežja odgovorni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>za zagotovitev varnega, zanesljivega in učinkovitega elektroenergetskega sistema<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>. V tem okviru so morala biti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>[p]ravila, ki jih upravljavci prenosnega omrežja sprejmejo za izravnavo v elektroenergetskem sistemu, skupaj s pravili za zaračunavanje uporabnikom omrežja za povzročanje energetskega neravnotežja, […] objektivna, pregledna in nediskriminatorna<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Člen 11(7).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2005/89</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Direktiva 2005/89 določa ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo, da se zagotovijo pravilno delovanje notranjega trga z električno energijo, ustrezna raven proizvodne zmogljivosti, ustrezno ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem ter ustrezna raven medomrežnih povezav med državami članicami za razvoj notranjega trga. Direktiva določa tudi okvir, v katerem države članice opredelijo pregledne, stabilne in nediskriminatorne politike za zanesljivost oskrbe z električno energijo, združljive z zahtevami konkurenčnega notranjega trga z električno energijo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Člen 1 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/89/ES z dne <DATE ISO="20060118">18. januarja 2006</DATE> o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="033" PAGE.FIRST="22" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 33, str. 22</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>V skladu s členom 5 te direktive države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za vzdrževanje ravnotežja med povpraševanjem po električni energiji in razpoložljivimi proizvodnimi zmogljivostmi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nacionalna zakonodaja</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 12(9) Nariadenie vlády Slovenskej republiky č. 317/2007 Z. z., ktorým sa ustanovujú pravidlá pre fungovanie trhu s elektrinou (uredba vlade Slovaške republike št. 317/2007 o pravilih delovanja trga električne energije, v nadaljevanju: uredba o električni energiji), ki je veljala v času dejanskega stanja, je določala, da mora izvoznik ob izvozu električne energije plačati dajatev za omrežne storitve, če ne dokaže, da je bila izvožena električna energija predhodno uvožena na tisto, kar je bilo v zakonodaji poimenovano <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>določeno ozemlje<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>To pomeni na ozemlje Slovaške republike, na katerem mora upravljavec prenosnega sistema ali upravljavec distribucijskega sistema zagotoviti prenos ali distribucijo električne energije (člen 2(a) Zákon č. 251/2012 Z. z. o energetike a o zmene a doplnení niektorých zákonov (zakon št. 251/2012 o energetiki, s katerim se spreminjajo in dopolnjujejo nekateri zakoni)).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek in predložena vprašanja</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Družba FENS spol. S.r.o., zdajšnja tožeča stranka v postopku v glavni stvari, je v tem postopku pravna naslednica prvotne tožeče stranke, družbe Korlea Invest a.s. (v nadaljevanju: družba Korlea).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Družba Korlea je imela dovoljenje za delovanje v slovaškem sektorju električne energije kot dobaviteljica, njene dejavnosti pa so vključevale nakup električne energije, trgovanje z njo in njen izvoz. V tem okviru je z družbo Slovenské elektrárne, a.s. (slovaška družba, ki deluje v sektorju proizvodnje električne energije) sklenila okvirno pogodbo o prodaji in nakupu električne energije z učinkom od <DATE ISO="20060815">15. avgusta 2006</DATE> ter posamične pogodbe o dobavi. Družba Korlea je <DATE ISO="20080116">16. januarja 2008</DATE> sklenila pogodbo o prenosu z družbo Slovenská elektrizačná prenosová sústava a.s. (slovaška družba, ki skrbi za nacionalno omrežje za prenos električne energije), in sicer za prenos električne energije po daljnovodih ter upravljanje in zagotavljanje storitev prenosa. V pogodbi o prenosu je bilo določeno, da bo družba Korlea plačala znesek v obliki dajatve za zagotavljanje omrežnih storitev za izvoz električne energije, izračunan v skladu s členom 12(9) uredbe o električni energiji, razen če bo dokazala, da je bila izvožena električna energija najprej uvožena na Slovaško.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Družba Korlea je družbi za prenos iz naslova dajatve za omrežne storitve za izvoz električne energije za obdobje od <DATE ISO="20080101">1. januarja 2008</DATE> do <DATE ISO="20081231">31. decembra 2008</DATE> plačala 6.815.853,415 EUR. Znesek je bil izračunan na podlagi odločbe z dne <DATE ISO="20071204">4. decembra 2007</DATE>, ki jo je izdal Úrad pre reguláciu sieťových odvetví (regulativni urad za energetiko, v nadaljevanju: ÚRSO), tožena stranka v postopku v glavni stvari skupaj s Slovaško republiko.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Družba Korlea je z dopisom z dne <DATE ISO="20081013">13. oktobra 2008</DATE> od družbe za prenos in pristojnega organa zahtevala, naj ustavita pobiranje dajatev in ji vrneta že plačane zneske. Družba za prenos je z dopisom z dne <DATE ISO="20081030">30. oktobra 2008</DATE> ta zahtevek zavrnila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Družba Korlea je zoper ÚRSO vložila odškodninsko tožbo. Trdila je, da je dajatev za zagotavljanje omrežnih storitev dajatev z enakim učinkom kot carina. Ta dajatev se je pobirala izključno od električne energije, proizvedene na Slovaškem, ki se je izvažala, ne pa tudi od električne energije, ki je bila pred tem uvožena na Slovaško in nato ponovno izvožena. ÚRSO je trdil, da je bila zadevna dajatev začasna in da je bila namenjena zagotavljanju operativne varnosti, zanesljivosti in stabilnosti slovaškega energetskega omrežja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Tožba je bila zavrnjena s sodbo z dne <DATE ISO="20110204">4. februarja 2011</DATE>. Družba Korlea se je pritožila pri Krajský súd (okrožno sodišče, Slovaška), ki je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v razsojanje Okresný súd Bratislava II (okrajno sodišče v Bratislavi II, Slovaška, v nadaljevanju: predložitveno sodišče).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah želi predložitveno sodišče preveriti, ali je člen 12(9) uredbe o električni energiji združljiv s členoma 28 in 30 PDEU. Zato v predhodno odločanje predlaga ta vprašanja:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 30 PDEU razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, kot je člen 12(9) [uredbe o električni energiji], ki uvaja posebno denarno dajatev za izvoz električne energije z ozemlja Slovaške republike, pri čemer ne razlikuje, ali se električna energija s slovaškega ozemlja izvaža v države članice Evropske unije ali v tretje države, razen če izvoznik električne energije dokaže, da je bila izvožena električna energija uvožena na ozemlje Slovaške republike, to je denarno dajatev, ki se zaračunava izključno za električno energijo, ki je bila proizvedena na ozemlju Slovaške republike in izvožena od tam?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali denarna dajatev, kot je ta, uvedena z določbo člena 12(9) uredbe o električni energiji, torej dajatev, ki se brez razlikovanja med izvozom v tretje države in izvozom v države članice Evropske unije zaračunava izključno za električno energijo, ki je bila proizvedena v Slovaški republiki in hkrati izvožena z ozemlja Slovaške republike, pomeni dajatev z enakim učinkom kot carina v smislu člena 28(1) PDEU?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali je nacionalna določba, kot je ta iz člena 12(9) uredbe o električni energiji, združljiva z načelom prostega pretoka blaga iz člena 28 PDEU?<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložile družba FENS, nizozemska in slovaška vlada ter Evropska komisija. Družba FENS in Komisija sta ustno predstavili stališča na obravnavi <DATE ISO="20180419">19. aprila 2018</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uvodne ugotovitve</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Električna energija kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>blago<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Da se lahko za zadevni izdelek uporabljajo določbe PDEU o prostem pretoku blaga, mora spadati v kategorijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>blago<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>. Sodišče je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>blago<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> opredelilo kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>izdelke, ki se lahko ocenijo v denarju in ki so lahko kot taki predmet poslovnih transakcij<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19681210">10. decembra 1968</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>7/68</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1968:51">EU:C:1968:51</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 428).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Sodišče je že priznalo, da električna energija kljub svoji neopredmeteni naravi predstavlja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>blago<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> v smislu PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19940427">27. aprila 1994</DATE>, <NAME.CASE>Almelo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑393/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1994:171">EU:C:1994:171</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Torej se zanjo uporabljajo pravila iz Pogodbe v zvezi s prostim pretokom blaga in carinsko unijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Sodišče je prav tako že odločilo, da dajatev, ki se ne obračuna od izdelka, ampak od potrebne dejavnosti, povezane z njim (kot so v obravnavani zadevi omrežne storitve), lahko spada na področje uporabe določb o prostem pretoku blaga. Kadar se dajatev izračuna na podlagi števila prenesenih kilovatnih ur, ne pa na podlagi razdalje prenosa električne energije ali na podlagi katerega koli drugega merila, neposredno povezanega s prenosom, jo je treba obravnavati, kot da je naložena na sam izdelek.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080717">17. julija 2008</DATE>, <NAME.CASE>Essent Netwerk Noord in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑206/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:413">EU:C:2008:413</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Pravo, ki se uporablja</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>To, da je nacionalno sodišče predlog za sprejetje predhodne odločbe formalno oblikovalo tako, da se je sklicevalo na nekatere določbe prava Unije, ni ovira za to, da Sodišče nacionalnemu sodišču ne bi predložilo vseh elementov razlage, ki bi lahko bili koristni pri sojenju o zadevi, o kateri odloča, ne glede na to, ali jih je nacionalno sodišče v vprašanjih navedlo. Glede na to mora Sodišče iz vseh elementov, ki jih je predložilo nacionalno sodišče, zlasti iz obrazložitve predložitvene odločbe, izluščiti elemente prava Unije, ki jih je treba razložiti ob upoštevanju predmeta spora.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160929">29. septembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Essent Belgium</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑492/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:732">EU:C:2016:732</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi iz predložitvene odločbe izhaja, da družba FENS s tožbo iz postopka v glavni stvari v bistvu zahteva odškodnino za škodo, za katero družba Korlea trdi, da jo je utrpela, ker je plačala dajatev za zagotavljanje omrežnih storitev za izvoz električne energije. Predložitveno sodišče se osredotoča na združljivost določb uredbe o električni energiji, s katerimi je bila uvedena dajatev, s členoma 28 in 30 PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>V času dejanskega stanja PDEU še ni začela veljati. Ker pa se vsebina zadevnih določb ni spremenila, se bom zaradi preprostejšega sklicevanja sklicevala na določbe PDEU, ne pa na določbe Pogodbe ES.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Vendar je treba glede na predmet spora iz postopka v glavni stvari preučiti, ali bi bilo mogoče upoštevati še druge določbe primarnega ali sekundarnega prava, in sicer člen 110 PDEU ter direktivi 2003/54 in 2005/89.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>V zvezi s tem nizozemska vlada trdi, da zadevna dajatev spada na področje uporabe člena 11(7) Direktive 2003/54, ki omogoča sprejetje dajatev za uravnoteženje prenosnega omrežja. Njeno združljivost s pravom Unije bi bilo torej treba preučiti ob upoštevanju te direktive, ne pa primarne zakonodaje Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Sodišče je ugotovilo, da je treba vsak nacionalni ukrep na področju, ki je predmet izčrpne harmonizacije na ravni Unije, presojati glede na določbe harmonizacijskega ukrepa, in ne glede na določbe primarnega prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140701">1. julija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Ålands Vindkraft</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑573/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2037">EU:C:2014:2037</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Kar zadeva prosti pretok blaga, je bilo v sodni praksi to načelo priznano v zvezi s členi od 34 do 36 PDEU, ki se nanašajo na količinske omejitve pri uvozu in izvozu med državami članicami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej med drugim sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140701">1. julija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Ålands Vindkraft</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑573/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2037">EU:C:2014:2037</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje ter navedena sodna praksa), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031211">11. decembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Deutscher Apothekerverband</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑322/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:664">EU:C:2003:664</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0065">65</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE> Če ima torej nizozemska vlada prav, potem iz sodne prakse Sodišča izhaja, da bi se bilo treba osredotočiti na določbe Direktive 2003/54, ne pa na določbe o prostem pretoku blaga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Vendar je neposredna težava dejstvo, da predložitveno sodišče Sodišču ni predložilo potrebnih podatkov v zvezi s tem, ali se ukrepi, s katerimi je naložena zadevna dajatev, nanašajo na posebno določbo Direktive 2003/54. Če je tako, je Sodišče pristojno za razlago Direktive 2003/54, da bi tako opredelilo, ali je harmonizacija, določena z njo, izčrpna in preprečuje preučitev, ali je obravnavana nacionalna zakonodaja prepovedana s členoma 28 in 30 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Za tako presojo Sodišče preuči okvir, v katerem je bil zakonski akt o harmonizaciji sprejet, njegovo naravo, cilje, zastavljene z njim, in njegovo vsebino.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20011213">13. decembra 2001</DATE>, <NAME.CASE>DaimlerChrysler</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑324/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:682">EU:C:2001:682</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Izoblikovanje notranjega trga z električno energijo je proces, ki še traja. Direktiva 2003/54, ki se je uporabljala v času dejanskega stanja, je bila druga faza v tej smeri, saj je bil z njo razveljavljen prvi pravni akt, sprejet na tem področju, to je Direktiva 96/92<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Direktiva 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="19961219">19. decembra 1996</DATE> o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="027" PAGE.FIRST="20" DATE.PUB="1997">UL 1997, L 27, str. 20</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>. Direktiva 2003/54 je bila sprejeta zato, da bi se zagotovili enaki pogoji za vse udeležence na trgu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Mnenje Komisije v skladu s točko (c) tretjega pododstavka člena 251(2) Pogodbe ES o spremembah, ki jih je predlagal Evropski parlament glede skupnega stališča Sveta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES, s katerimi se spreminja predlog Komisije v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES (<DATE ISO="20030723">23. julij 2003</DATE>, COM(2003) 429 final).</P></NOTE> Vendar z njo postopek izoblikovanja notranjega trga z električno energijo ni bil dokončan in je bila z Direktivo 2009/72 razveljavljena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Uvodni izjavi 2 in 4 Direktive 2009/72.</P></NOTE> Ta direktiva bo v nadaljevanju prav tako nadomeščena, in sicer s ciljem, kot navaja Komisija, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>prilagoditi sedanja tržna pravila novim tržnim razmeram, tako da se omogoči prosti pretok električne energije tja, kjer je najbolj potrebna, kadar je najbolj potrebna, in sicer prek neizkrivljenih cenovnih signalov<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga električne energije (prenovitev) (<DATE ISO="20161130">30. november 2016</DATE>, COM(2016) 864 final, str. 4).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Torej je okvir, v katerem je bila Direktiva 2003/54 sprejeta, okvir trajajočega procesa harmonizacije, ki še ni dokončan, ne pa okvir izčrpne harmonizacije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Poleg tega menim, da je pravna narava direktiv (kot instrumenta harmonizacije, ki na podlagi člena 288 PDEU državam članicam prepušča izbiro oblike in metod za uresničitev zahtevanega cilja) v nasprotju z ugotovitvijo, da je namen teh direktiv izčrpna harmonizacija trga z električno energijo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Vendar ne napeljujem na to, da harmonizacija na podlagi direktive nikoli ne more biti taka, da preprečuje preučitev vprašanja, ali je nacionalna zakonodaja, ki spada na področje uporabe te direktive, združljiva s primarno zakonodajo. To bi bilo v nasprotju s pristopom Sodišča v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19931012">12. oktobra 1993</DATE>, <NAME.CASE>Vanacker in Lesage</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑37/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:836">EU:C:1993:836</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V zvezi z Direktivo 2003/54 je ta pristop podkrepljen z njeno pravno podlago, in sicer členi Pogodbe v zvezi s svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev v povezavi z zdajšnjim členom 114 PDEU, ki se nanaša na približevanje zakonodaje. Na obravnavi je Komisija tudi menila, da je harmonizacija, dosežena z navedeno direktivo, delna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Dalje, kar zadeva cilje in vsebino Direktive 2003/54, so s tem aktom določena skupna pravila za proizvodnjo, prenos in dobavo električne energije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Člen 1.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Tako Direktiva 2003/54 določa, da države članice imenujejo upravljavce prenosnega omrežja, ki lahko sprejmejo objektivna, pregledna in nediskriminatorna pravila za izravnavo v elektroenergetskem sistemu, skupaj s pravili za zaračunavanje uporabnikom omrežja za povzročanje energetskega neravnotežja. Pravila in tarife za zagotavljanje teh storitev morajo biti določeni nediskriminatorno z upoštevanjem stroškov in jih je treba objaviti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Člen 11(7).</P></NOTE> Regulatorni organi, ki jih imenujejo države članice, so pristojni za to, da pred začetkom njihove veljavnosti določijo ali potrdijo vsaj metodologije za izračun ali določijo tarife za prenos.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Člen 23(2).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Kar zadeva cilj Direktive in njeno vsebino, sta ta po mojem mnenju blizu tistega, kar bi lahko obravnavali kot popolno harmonizacijo. Vendar imajo v zvezi s tarifami za prenos pristojni organi polje prostega preudarka. Torej menim, da harmonizacija na podlagi teh določb ni bila dovolj popolna, da bi preprečevala preučitev, ali je zakonodaja, kot je ta iz postopka v glavni stvari, združljiva s členoma 28 in 30 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Na to kaže tudi sodna praksa. Tako je Sodišče razložilo določbe Direktive 2003/54 skupaj z določbami o prostem pretoku blaga, da bi tako presodilo združljivost nacionalnih ukrepov o brezplačni distribuciji zelene električne energije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160929">29. septembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Essent Belgium</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑492/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:732">EU:C:2016:732</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0119">119</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Iz tega sledi, da Sodišče v tem okviru <HT TYPE="ITALIC">ni</HT> menilo, da je harmonizacija na podlagi Direktive 2003/54 izčrpna.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>V zadevi v zvezi z Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20090423">23. aprila 2009</DATE> o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="140" PAGE.FIRST="16" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 140, str. 16</REF.DOC.OJ>), s katero je določen skupni okvir za spodbujanje energije iz obnovljivih virov, je Sodišče podobno odločilo, da s to direktivo ni bila uvedena harmonizacija take narave, da bi preprečevala preučitev, ali je nacionalna zakonodaja, s katero se lahko ovira uvoz zelene električne energije iz drugih držav članic, združljiva s členom 34 PDEU. Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140701">1. julija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Ålands Vindkraft</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑573/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2037">EU:C:2014:2037</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 56 do 64).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Torej menim, da harmonizacija na podlagi Direktive 2003/54 ni takšna, da bi preprečevala preučitev, ali je zakonodaja, kot je ta iz obravnavane zadeve, združljiva z določbami primarne zakonodaje, še zlasti s členoma 28 in 30 PDEU. Temeljni pomen teh določb je tako velik, da je bil namen Pogodbe onemogočiti kakršno koli možnost, da se ne bi izvajale, tako da se prepreči, da bi se jim izogibali prek carinskih in davčnih ukrepov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>V zvezi s ključno vlogo teh določb glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19690701">1. julija 1969</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>24/68</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1969:29">EU:C:1969:29</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0004">4</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0005">5</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Menim, da enako velja za Direktivo 2005/89, na katero se je sklicevala slovaška vlada za to, da bi utemeljila zadevno dajatev kot ukrep, sprejet za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Direktiva 2005/89 je bila sprejeta v enakem okviru kot Direktiva 2003/54 in ima enako pravno naravo (glej točke od 29 do 31 zgoraj ter uvodni izjavi 1 in 3 Direktive 2005/89).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Namen Direktive 2005/89 je zagotoviti stabilen okvir za resnično delujoč in povezan trg z električno energijo, na katerem se izoblikujejo pravilne spodbude za udeležence na njem, da se zagotovijo oskrba in naložbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/89/ES o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo (SEC(2003) 1368) (<DATE ISO="20031210">10. december 2003</DATE>, COM(2003) 740 final, str. 2).</P></NOTE> Torej ta direktiva določa okvir, v katerem države članice opredelijo pregledne, stabilne in nediskriminatorne politike za zanesljivost oskrbe z električno energijo, združljive z zahtevami konkurenčnega notranjega trga z električno energijo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Člen 1(2).</P></NOTE> Člen 5, na katerega se sklicuje slovaška vlada, se nanaša na to, da države članice sprejmejo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>ustrezne ukrepe<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>. Zdi se, da države članice v tem okviru ohranjajo nekaj diskrecijske pravice in da torej harmonizacija ni popolna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Torej ob upoštevanju sodne prakse Sodišča, navedene v točkah 35 in 36 zgoraj, menim, da harmonizacija na podlagi Direktive 2005/89 ni takšna, da bi preprečevala preučitev, ali je zakonodaja, kot je tista iz obravnavane zadeve, združljiva z določbami primarne zakonodaje, še zlasti s členoma 28 in 30 PDEU.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vprašanja za predhodno odločanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi s svojimi tremi vprašanji, ki jih je najbolje obravnavati skupaj, v bistvu preveriti, ali je dajatev, kot je ta, naložena za zagotavljanje omrežnih storitev za izvoz električne energije, uvedena s členom 12(9) uredbe o električni energiji, dajatev z enakim učinkom kot carina in je torej na podlagi določb v zvezi s prostim pretokom blaga, natančneje členov 28 in 30 PDEU, prepovedana.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče pojasnjuje, da se dajatev iz postopka v glavni stvari pobira ne glede na to, ali se električna energija izvaža v druge države članice ali v tretje države.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Uporaba členov 28 in 30 PDEU za dajatve na izvoz v tretje države</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Člen 28(1) PDEU določa temeljna načela v zvezi s prostim pretokom blaga in carinsko unijo v notranji in zunanji razsežnosti. Člen 30 PDEU se nanaša na notranje vidike carinske unije, to je prepoved carin pri uvozu in izvozu ter vseh dajatev z enakim učinkom kot carine med državami članicami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>S sodno prakso je bil prepovedim, določenim z obema navedenima določbama, priznan neposredni učinek. Glej v zvezi s tem sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19701217">17. decembra 1970</DATE>, <NAME.CASE>SACE</NAME.CASE> (<NO.CASE>33/70</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1970:118">EU:C:1970:118</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0010">10</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v kateri je Sodišče navedlo, da po izteku prehodnega obdobja (<DATE ISO="19680701">1. julija 1968</DATE>) prepoved iz členov 9 in 13 Pogodbe EGS (zdaj člena 28 in 30 PDEU) že po naravi ustvari neposredni učinek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Ali dejstva iz postopka v glavni stvari v celoti spadajo na področje uporabe členov 28(1) in 30 PDEU? Za zadevno dajatev v delu, v katerem se nanaša na električno energijo, namenjeno za izvoz v druge države članice, se lahko uporablja člen 30. Kar zadeva trgovino s tretjimi državami, PDEU ne vsebuje nobene posebne določbe, podobne tistim, ki prepovedujejo dajatve z enakim učinkom kot carine v trgovini med državami članicami. Tako se postavlja vprašanje, ali so take dajatve z enakim učinkom prepovedane tudi v trgovini s tretjimi državami.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Sodišče je ob sklicevanju na člen 9 Pogodbe EGS (zdaj člen 28 PDEU) in skupno trgovinsko politiko odločilo, da bi bila resno ogrožena enotnost tako carinskega območja Unije kot tudi skupne trgovinske politike, če bi bilo državam članicam dovoljeno, da enostransko naložijo dajatve z enakim učinkom kot carine na <HT TYPE="ITALIC">uvoz</HT> iz tretjih držav.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19951005">5. oktobra 1995</DATE>, <NAME.CASE>Aprile</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑125/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:309">EU:C:1995:309</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Menim, da se ta ugotovitev logično uporablja tudi za dajatve z enakim učinkom kot carine na <HT TYPE="ITALIC">izvoz</HT> v tretje države.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>V skladu s členom 207 PDEU mora skupna trgovinska politika temeljiti na enotnih načelih, med drugim posebej glede izvozne politike. V Carinskem zakoniku Skupnosti so uvozne in izvozne dajatve povsem enako opredeljene kot dajatve, ki vključujejo carine in dajatve z enakim učinkom kot carine ter se plačujejo pri uvozu in izvozu blaga.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Člen 4(10) in (11) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne <DATE ISO="19921012">12. oktobra 1992</DATE> o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307), nazadnje spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne <DATE ISO="20061120">20. novembra 2006</DATE> o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva (vključno z veterinarsko in fitosanitarno zakonodajo), prometne politike, obdavčitve, statistike, energetike, okolja, sodelovanja na področjih pravosodja in notranjih zadev, carinske unije, zunanjih odnosov, skupne zunanje in varnostne politike ter institucij zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="363" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 363, str. 1</REF.DOC.OJ>). Ta uredba je bil razveljavljena z Uredbo (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20080423">23. aprila 2008</DATE> o carinskem zakoniku Skupnosti (Modernizirani carinski zakonik) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="145" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 145, str. 1</REF.DOC.OJ>), ki se delno uporablja od <DATE ISO="20080624">24. junija 2008</DATE>. V tem času člen 4(15) in (16), v katerem so opredeljene uvozne in izvozne dajatve, ter večina določb v zvezi z izvozom s carinskega območja še niso začeli veljati (člen 188(1) in (2) te uredbe). Ta uredba je bila v nadaljevanju razveljavljena z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20131009">9. oktobra 2013</DATE> o carinskem zakoniku Unije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="269" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 269, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> V skladu s členom 161(1) in (2) tega zakonika izvozni postopek omogoča, da blago Unije zapusti carinsko območje Unije in da izvoz med drugim zajema uporabo izvoznih dajatev (če je to primerno).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Poleg tega je Sodišče v čisto prvem mnenju, ki ga je izdalo na podlagi (zdaj) člena 218(11) PDEU, navedlo, da izvozna politika spada na področje uporabe pristojnosti (tedanje) Skupnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Mnenje 1/75 (razumevanje standarda za lokalne izdatke s strani OECD) z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19751111">11. novembra 1975</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1975:145">EU:C:1975:145</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 1362).</P></NOTE> Tako razmišljanje je skladno z ustrojem carinske unije, vzpostavljene z Rimsko pogodbo. S Pogodbama je Evropski uniji in njenim institucijam zaupana naloga obrambe trgovinskih interesov Evropske unije navzven. Če bi državam članicam omogočili, da vzporedno z delovanjem Evropske unije vodijo lastno trgovinsko politiko z zunanjim svetom (in dejansko v tem okviru uresničujejo lastne interese), bi to jasno lahko ogrozilo navedeno bistveno funkcijo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej moje mnenje <REF.DOC.ECR><NO.CASE>2/15</NO.CASE> (<NAME.CASE>Sporazum o prosti trgovini s Singapurjem</NAME.CASE>) (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:992">EU:C:2016:992</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0096">96</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Danes so s členom 3(1)(a) in (e) PDEU izrecno potrjene izključne pristojnosti Evropske unije v zvezi s carinsko unijo in skupno trgovinsko politiko.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da države članice pri izvozu v tretje države ne smejo enostransko uvesti dajatev z enakim učinkom kot izvozne dajatve. Če bo dajatev iz postopka v glavni stvari uvrščena med take dajatve, bo torej prepovedana ne glede na to, ali se nanaša na izvoz v države članice ali tretje države.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>V tem primeru obstaja razlika med carinami in dajatvami z enakim učinkom na blago, ki se izvaža v druge države članice, ter tistimi na blago, ki se izvaža v tretje države in tako zapusti carinsko območje Evropske unije: za prve velja absolutna prepoved, ki se uporablja tako za države članice kot tudi za institucije Unije (člen 30 PDEU), medtem ko so druge prepovedane le za države članice, saj so v izključni pristojnosti Evropske unije.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Uvrstitev med dajatve z enakim učinkom kot carine</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Namen Pogodbe je pravilu v zvezi z odpravo carin in dajatev z enakim učinkom zagotoviti splošno področje uporabe in učinek, da bi se tako ne le odpravila zaščitna narava teh dajatev, ampak tudi zagotovil prosti pretok blaga. Prepoved carin je bila razširjena na dajatve z enakim učinkom, da bi se tako dopolnila prepoved ovir za trgovino, ustvarjenih s takimi dajatvami, s povečanjem njene učinkovitosti. Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>dajatve z enakim učinkom kot carine<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> v primarni zakonodaji ni opredeljen, je bil pa že v zgodnjem obdobju evropskega povezovanja razložen v sodni praksi kot (i) kakršno koli denarno breme, tudi če je še tako majhno, ne glede na njegovo poimenovanje oziroma način uporabe, (ii) ki je enostransko naloženo na domače ali tuje blago (iii) zaradi prehoda meje. Pri tem ni pomembno, ali je dajatev naložena v korist države ali ne oziroma ali učinkuje diskriminatorno ali zaščitno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19690701">1. julija 1969</DATE>, <NAME.CASE>Brachfeld and Chougol Diamond</NAME.CASE> (<NO.CASE>2/69 in 3/69</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1969:30">EU:C:1969:30</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 222). Opredelitev dajatev z enakim učinkom kot carine se odtlej ni spremenila. Glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180301">1. marca 2018</DATE>, <NAME.CASE>Petrotel-Lukoil in Georgescu</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑76/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:139">EU:C:2018:139</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je treba pojasniti tretji vidik opredelitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>dajatev z enakim učinkom kot carine<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, in sicer obstoj dajatve, naložene zaradi prehoda blaga čez mejo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče pojasnjuje, da se zadevna dajatev pobira le od električne energije, ki je proizvedena na Slovaškem in nato izvožena. Za izvoženo električno energijo, ki ni bila proizvedena na Slovaškem, se ta dajatev ne obračunava. Predložitveno sodišče ne opredeljuje nobene enakovredne dajatve, ki bi se pobirala od električne energije, proizvedene in porabljene na Slovaškem. Torej je za ugotovitev, da je obdavčljivi dogodek prehod meje, dovolj dokazati, da se dajatev pobira le od električne energije, izvožene iz Slovaške, ne pa tudi od tiste, porabljene na Slovaškem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Vendar je slovaška vlada v pisnih stališčih navedla, da uredba o električni energiji določa plačilo enake dajatve za električno energijo, ki jo na Slovaškem porabi končni potrošnik ali stranka ter (samo v nekaterih primerih) proizvajalec električne energije in upravljavec distribucijskega omrežja, ne glede na izvor električne energije (ali je bila proizvedena doma ali uvožena).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Slovaška se v zvezi s tem sklicuje na člen 12, od (2) do (8), uredbe o električni energiji. Ne zdi se, da bi družba FENS to izpodbijala.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Ali je v takem primeru mogoče šteti, da je dogodek, zaradi katerega se ta dajatev obračuna, prehod meje?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Sodišče je odločilo, da za domačo dajatev, ki se obračunava sistematično in glede na enaka merila na izvoženo blago in blago, ki se ne izvaža, ne velja prepoved dajatev z enakim učinkom kot carine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020423">23. aprila 2002</DATE>, <NAME.CASE>Nygård</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑234/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:244">EU:C:2002:244</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Kot merila je treba upoštevati to, ali se ob upoštevanju resničnega gospodarskega položaja transakcija, ki sproži dajatev za obe kategoriji blaga, ujema z vidika trgovinske faze, kategorije oseb, ki jih dajatev bremeni, metode njenega izračuna in končne uporabe dajatve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020423">23. aprila 2002</DATE>, <NAME.CASE>Nygård</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑234/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:244">EU:C:2002:244</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 29 do 39).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Potrebne informacije za uporabo teh meril bo imelo nacionalno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Vendar se na podlagi informacij, predloženih Sodišču, prej zdi, da se dajatev v primeru električne energije, porabljene na Slovaškem, in električne energije, ki se izvaža, ne pobira v trenutku, ki bi se ujemal z isto trgovinsko fazo, niti dajatev ne bremeni iste kategorije oseb. Iz člena 12 uredbe o električni energiji, kot ga je slovaška vlada predstavila Sodišču, izhaja, da za električno energijo, porabljeno na Slovaškem, dajatev plača končni potrošnik ali stranka,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>V posebnih primerih zadevno dajatev plača upravljavec distribucije ali proizvajalec električne energije, in sicer za električno energijo, ki jo porabi v svojih prostorih za namene, ki niso proizvodnja električne energije.</P></NOTE> medtem ko jo za izvoženo električno energijo plača izvoznik. Torej se v prvem primeru dajatev plačuje za potrošnjo električne energije in načeloma po tem, ko je že šla skozi različne faze, od prenosa do dobave in potrošnje. Nasprotno pa v primeru električne energije, ki se izvaža, dajatev bremeni izvoznika, pri čemer ta energija še ni bila niti porabljena niti ni zapustila prenosnega omrežja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>S tega vidika se obravnavana zadeva razlikuje od zadeve Nygård, v kateri je Sodišče menilo, da je bil dogodek, ki je sprožil dajatev na prašiče, vzrejene na Danskem in prodane za zakol na domačem trgu, ki jo je plačeval proizvajalec, ko so bili prašiči dostavljeni za zakol, ter dajatev na prašiče, ki so bili izvoženi živi in jo je plačeval izvoznik ne glede na to, ali je bil hkrati tudi proizvajalec, enak, to je da so živali zapustile tisto, kar je Sodišče poimenovalo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>primarna nacionalna proizvodnja<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020423">23. aprila 2002</DATE>, <NAME.CASE>Nygård</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑234/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:244">EU:C:2002:244</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V obravnavani zadevi se dajatev pobira od električne energije, porabljene na Slovaškem, ko doseže končnega potrošnika ali stranko, in od električne energije, ki se izvozi, preden je na voljo za končno potrošnjo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Naj k temu dodam, da je Sodišče trditev družbe FENS, da bi se lahko za izvoženo električno energijo plačevala dvojna dajatev za storitve prenosnega omrežja, že zavrnilo v zvezi s položaji, v katerih pravo Unije ne vsebuje nikakršnih določb o prepovedi dvojnega plačila dajatev. Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020423">23. aprila 2002</DATE>, <NAME.CASE>Nygård</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑234/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:244">EU:C:2002:244</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Poleg tega je električna energija potrošno blago.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Čeprav zakon o ohranitvi energije določa, da se energija niti ne ustvari niti ne uniči, temveč se le prenaša iz ene oblike v drugo, električna energija, ko je porabljena, preneha obstajati na <HT TYPE="ITALIC">trgu</HT>, vsaj za namene obdavčenja.</P></NOTE> Če se dajatev na električno energijo pobere v trenutku potrošnje, to pomeni, da tega izdelka ni več na trgu. Nasprotno pa je izvožena električna energija še vedno na trgu in je lahko (in običajno tudi bo) predmet nadaljnjih transakcij.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Naj nadaljujem z metodo izračuna dajatve, ki je seveda določena z nacionalnim pravom. Iz spisa, predloženega Sodišču, je razvidno, da se dajatev izračuna na podlagi prenesenih megavatnih ur. Družba FENS v pisnih stališčih navaja, da je bil znesek dajatve na izvoženo električno energijo višji, medtem ko slovaška vlada to zanika. To mora preveriti nacionalno sodišče in preučiti, ali je obstajal objektiven razlog za kakršno koli razlikovanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Poleg tega iz spisa, predloženega Sodišču, izhaja, da se stvarna in časovna uporaba dajatve razlikujeta za električno energijo, porabljeno na Slovaškem, in električno energijo, ki se izvozi. Tako se navedena dajatev pobira od vse električne energije, porabljene na Slovaškem, pa naj bo proizvedena doma ali uvožena, medtem ko se v primeru električne energije, ki se izvozi, pobira le od električne energije, proizvedene doma. Poleg tega se zdi dajatev na električno energijo, porabljeno na Slovaškem, stalna, medtem ko je bila dajatev na izvoženo električno energijo začasna, saj se je pobirala le od <DATE ISO="20080101">1. januarja 2008</DATE> do <DATE ISO="20090331">31. marca 2009</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Kar zadeva končno uporabo dajatve, slovaška vlada trdi, da je to prihodek upravljavca prenosnega omrežja in da je njen namen zagotavljati zanesljivost tega omrežja. Ta vlada meni, da navedene storitve enako koristijo električni energiji, ki se porabi doma, in električni energiji, ki se izvozi. Vendar se zdi tovrstna storitev po naravi stalna, pri čemer ni pojasnjeno, zakaj bi bilo treba naložiti začasno dajatev. Dalje, čeprav je končna uporaba dajatve element, ki ga je treba upoštevati pri opredelitvi obdavčljivega dogodka, iz ustaljene sodne prakse izhaja, da so dajatve z enakim učinkom kot carine prepovedane ne glede na namen, za katerega so bile uvedene, in ne glede na namenskost prihodkov, pridobljenih z njimi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070621">21. junija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑173/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:362">EU:C:2007:362</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040909">9. septembra 2004</DATE>, <NAME.CASE>Carbonati Apuani</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑72/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:506">EU:C:2004:506</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Tako menim, da je v obravnavani zadevi obdavčljivi dogodek dejstvo, da je električna energija prešla slovaško mejo. Dajatev iz obravnavane zadeve – ki se je pobirala od vse električne energije, porabljene na Slovaškem, ne glede na to, ali je bila proizvedena doma ali je bila uvožena, v primeru električne energije, ki se izvaža, vendar se je pobirala le kratek čas in le od električne energije, proizvedene doma – je dajatev z enakim učinkom kot carina.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>V zvezi z morebitnimi utemeljitvami dajatev pri izvozu iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je prepoved iz člena 30 PDEU po naravi splošna in absolutna.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000921">21. septembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Michaïlidis</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑441/98 in C‑442/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:479">EU:C:2000:479</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> S Pogodbo niso določena nobena odstopanja, Sodišče pa je odločilo, da iz jasnosti, gotovosti in neomejenega področja uporabe (zdaj) členov 28 in 30 PDEU izhaja, da prepoved carin pomeni bistveno pravilo in da mora biti torej kakršna koli izjema jasno določena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19621214">14. decembra 1962</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Luksemburg in Belgija</NAME.CASE> (<NO.CASE>2/62 in 3/62</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1962:45">EU:C:1962:45</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 432).</P></NOTE> Sodišče je zavrnilo možnost, da bi odstopanja od členov 34 in 35 PDEU, določena v členu 36 PDEU, po analogiji razširilo na carine in dajatve z enakim učinkom kot carine, pri čemer je poudarilo, da je treba izjeme od tako temeljnega pravila razlagati ozko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19681210">10. decembra 1968</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>7/68</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1968:51">EU:C:1968:51</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 430).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Navedbe slovaške vlade, da je bila dajatev pri izvozu upravičena, ker se je pobirala v skladu s členom 5 Direktive 2005/89 in le od <DATE ISO="20080101">1. januarja 2008</DATE> do <DATE ISO="20090331">31. marca 2009</DATE>, in sicer zaradi potrebe po zagotavljanju delovanja, stabilnosti in zanesljivosti omrežja zaradi pričakovanega upada proizvodnje, je treba torej zavrniti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Slovaška vlada ni pojasnila, zakaj naj bi začasna dajatev, kot je tista iz postopka v glavni stvari, spadala na področje uporabe člena 5 te direktive, na podlagi katerega lahko države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za vzdrževanje ravnotežja med oskrbo z električno energijo in povpraševanjem po njej. V zvezi s tem je zgolj ponovila, da se dajatev nanaša na stabilnost sistema ter varnost in zanesljivost oskrbe.</P></NOTE> Poleg tega je bil učinek izpodbijanih ukrepov otežitev izvoza električne energije, ne da bi bila nujno zagotovljena uresničitev cilja, ki ga navaja slovaška vlada.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19681210">10. decembra 1968</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>7/68</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1968:51">EU:C:1968:51</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 430).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Nizozemska vlada trdi, da je zadevna dajatev plačilo za storitev, in sicer za zagotavljanje stabilnosti in zanesljivosti slovaškega elektroenergetskega omrežja, zato ne spada na področje uporabe člena 30 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Sodišče je priznalo, da dajatev, ki pomeni plačilo za storitev, dejansko opravljeno za gospodarski subjekt, v znesku, sorazmernem s to storitvijo, ni dajatev z enakim učinkom kot carina.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040909">9. septembra 2004</DATE>, <NAME.CASE>Carbonati Apuani</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑72/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:506">EU:C:2004:506</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar mora imeti za to, da se dajatev izključi s področja uporabe člena 30 PDEU, od opravljene storitve posamezni izvoznik posebno korist.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19880927">27. septembra 1988</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>18/87</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1988:453">EU:C:1988:453</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0007">7</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Korist v javnem interesu je po naravi presplošna in pretežko opredeljiva, da bi dajatev lahko obravnavali kot plačilo za posebno korist, ki jo nekdo dejansko ima.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Glej v zvezi s tem sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19690701">1. julija 1969</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>24/68</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1969:29">EU:C:1969:29</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Slovaška vlada je ta vidik na kratko navedla v pisnih stališčih, v katerih je trdila, da so z zadevno dajatvijo zagotovljeni zanesljivost in delovanje prenosnega omrežja ter storitve, s katerimi se zagotavlja delovanje proizvodnih obratov. Ta vlada se ni udeležila obravnave in ni predložila dodatnih informacij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Gradivo, ki ga ima na voljo Sodišče, ne zadostuje za presojo, ali je zadevna dajatev plačilo za storitve, od katerih ima posamezni izvoznik posebno korist. Dalje, trditev družbe FENS na obravnavi, da bi morala biti zadevna dajatev predmet DDV, kar bi običajno sicer lahko kazalo na to, da se ujema s plačilom za storitev, ne zadostuje za ugotovitev, da ta dajatev izpolnjuje merila, ki jih je Sodišče izoblikovalo v sodni praksi, da bi lahko pomenila plačilo za storitev, dejansko opravljeno za gospodarski subjekt, ki bi bila izključena s področja uporabe člena 30 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Iz navedenega izhaja, da je dajatev, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki se pobira od električne energije domače proizvodnje zaradi njenega prehoda nacionalne meje, kadar se uporablja za trgovino med državami članicami, dajatev z enakim učinkom kot carine pri izvozu, ki spada na področje uporabe člena 30 PDEU, pri čemer pa mora elemente dejanskega stanja preveriti nacionalno sodišče. Ta dajatev je prepovedana tudi v zvezi z izvozom v tretje države, saj take dajatve v skladu s členi 3(1)(a) in (e), 28(1), 206 ter 207 PDEU spadajo med izključne pristojnosti Evropske unije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Uvrstitev med diskriminatorne notranje davke</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Tako nizozemska kot tudi slovaška vlada sta v pisnih stališčih obravnavali možnost, da bi lahko zadevna dajatev spadala na področje uporabe člena 110 PDEU. Podobno je na obravnavi trdila tudi Komisija. Vendar sem že ugotovila, da ta dajatev spada na področje uporabe člena 30 PDEU, iz ustaljene sodne prakse pa izhaja, da teh dveh določb, ki druga drugo dopolnjujeta pri uresničevanju cilja prepovedi kakršnega koli nacionalnega davčnega ukrepa, namenjenega diskriminaciji izdelkov, ki prihajajo iz drugih držav članic ali so tja namenjeni, tako da se omeji njihov prosti pretok znotraj Evropske unije v običajnih pogojih konkurence, ni mogoče uporabiti skupaj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080717">17. julija 2008</DATE>, <NAME.CASE>Essent Netwerk Noord in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑206/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:413">EU:C:2008:413</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> To, da bi isti ukrep hkrati spadal v obe kategoriji, ni skladno s splošno sistematiko Pogodb.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141002">2. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Orgacom</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑254/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2251">EU:C:2014:2251</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Če bi Sodišče zavzelo nasprotno stališče in ugotovilo, da dajatev iz postopka v glavni stvari ne spada na področje uporabe člena 30 PDEU, bi bilo treba obravnavati člen 110 PDEU. To bom na kratko storila v nadaljevanju.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Določena dajatev je notranji davek v smislu člena 110 PDEU, ne pa dajatev z enakim učinkom kot carina, če pripada splošnemu sistemu notranjih dajatev, ki se sistematično uporablja za kategorije izdelkov glede na objektivna merila, ki niso odvisna od porekla ali namenskosti izdelkov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060608">8. junija 2006</DATE>, <NAME.CASE>Koornstra</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑517/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:375">EU:C:2006:375</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Čeprav se člen 110 PDEU izrecno nanaša le na uvoženo blago, iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se ta določba uporablja tudi za izvoženo blago.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030522">22. maja 2003</DATE>, <NAME.CASE>Freskot</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑355/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:298">EU:C:2003:298</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Da bi bila davčna pravila, ki se uporabljajo interno v državi članici, s členom 110 PDEU prepovedana, morajo biti <HT TYPE="ITALIC">diskriminatorna</HT> ali <HT TYPE="ITALIC">zaščitna</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19920311">11. marca 1992</DATE>, <NAME.CASE>Compagnie commerciale de l'Ouest in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑78/90 do C‑83/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:118">EU:C:1992:118</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> To določbo je treba razlagati široko, tako da zajame vse davčne postopke, ki spodkopavajo enakost obravnavanja domačih in uvoženih (ali izvoženih) izdelkov. Prepoved, ki jo določa ta člen, je treba torej uporabiti, vselej ko bi lahko dajatev odvrnila od uvoza blaga s poreklom iz drugih držav članic v korist domače proizvodnje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071108">8. novembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Stadtgemeinde Frohnleiten in Gemeindebetriebe Frohnleiten</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑221/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:657">EU:C:2007:657</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Menim, da se ta načela po analogiji uporabljajo za dajatve, ki lahko odvrnejo od izvoza domačega blaga v druge države članice v korist domače potrošnje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Sodišče je jasno navedlo, da je za notranji davek, ki se uporablja <HT TYPE="ITALIC">brez razlikovanja</HT>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>kljub temu treba šteti, da pomeni kršitev prepovedi diskriminacije, določene v [členu 110 PDEU], če ugodnosti, ki jih dodelitev dohodkov iz obdavčenja prinese obdavčenim nacionalnim izdelkom, ki se predelajo in tržijo na nacionalnem trgu, samo delno izravnajo breme, ki ga nosijo ti izdelki, zato ta dajatev negativno vpliva na izvožene domače izdelke […]. V tem primeru je treba dajatev, ki se pobira od izvoženega izdelka in je načeloma zakonita, prepovedati v obsegu, v katerem se z njo delno izravna breme, ki ga nosi izdelek, ki se predela ali trži na nacionalnem trgu, in jo je treba sorazmerno zmanjšati […]. V skladu z ustaljeno sodno prakso mora nacionalno sodišče ugotoviti obseg morebitne diskriminacije v odnosu do izvoženih izdelkov […]. Za to mora v referenčnem obdobju preveriti finančno enakovrednost skupnih zneskov, pobranih od izdelkov, ki se v povezavi z zadevno dajatvijo tržijo na domačem trgu, in ugodnosti, dodeljenih izključno tem izdelkom.<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020423">23. aprila 2002</DATE>, <NAME.CASE>Nygård</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑234/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:244">EU:C:2002:244</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Slovaška vlada trdi, da bi bilo treba dajatev, ki se plačuje za omrežne storitve, obravnavati kot notranji davek, vendar naj ta nikakor ne bi bila diskriminatorna, saj naj bi se enako uporabljala za električno energijo, izvoženo iz Slovaške, in električno energijo, porabljeno v tej državi, glede na objektivna merila, ki niso odvisna od tega, ali blago preide mejo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Na podlagi gradiva, ki sem ga preučila v točkah od 57 do 61 zgoraj, menim, da zadevna dajatev verjetno odvrača od izvoza domačega blaga v korist njegove domače potrošnje. Kar zadeva ugodnosti, ki bi lahko nastale za električno energijo, porabljeno na domači ravni, ali za izvoženo električno energijo, Sodišče torej razpolaga le z nekaj splošnimi trditvami v zvezi s tem, da ureditev zagotavlja zanesljivost in delovanje prenosnega omrežja, zagotavljanje storitev in delovanje proizvodnih obratov. Zgolj to ne zadostuje za presojo, ali se s temi prednostmi izravna breme za eno od kategorij električne energije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Nacionalno sodišče mora opraviti zahtevana preverjanja in izpeljati potrebne sklepe, zato morajo stranki iz postopka v glavni stvari in intervenient dejstva v skladu z zahtevami dokazati pred tem sodiščem.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020423">23. aprila 2002</DATE>, <NAME.CASE>Nygård</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑234/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:244">EU:C:2002:244</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Če se bo na podlagi načel, izpeljanih iz sodne prakse Sodišča, izkazalo, da je zadevna dajatev kakor koli diskriminatorna ali zaščitna, se bo štelo, da je prepovedana s členom 110 PDEU.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Če bi torej Sodišče ugotovilo, da dajatev iz postopka v glavni stvari ne spada na področje uporabe člena 30 PDEU, bo ta dajatev uvrščena med notranje davke, prepovedane s členom 110 PDEU, če in v obsegu, v katerem bo ugotovljeno, da pripada splošnemu sistemu notranjih dajatev, ki se sicer sistematično uporablja za vso električno energijo glede na objektivna merila, ki niso odvisna od njenega porekla ali namenskosti, vendar je hkrati po naravi diskriminatoren ali zaščiten. Nacionalno sodišče je pristojno za to, da ugotovi upoštevna dejstva in izpelje potrebne sklepe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega predlagam, naj Sodišče na vprašanja, ki jih je predložilo Okresný súd Bratislava II (okrajno sodišče v Bratislavi II, Slovaška), odgovori:</TXT><P>Dajatev, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki se pobira od električne energije domače proizvodnje zaradi njenega prehoda nacionalne meje, je dajatev z enakim učinkom kot carine pri izvozu in spada na področje uporabe člena 30 PDEU, kadar se uporablja v trgovini med državami članicami, pri čemer pa mora elemente dejanskega stanja preveriti nacionalno sodišče. Ta dajatev je prepovedana tudi v zvezi z izvozom v tretje države, saj take dajatve v skladu s členi 3(1)(a) in (e), 28(1), 206 ter 207 PDEU spadajo med izključne pristojnosti Evropske unije.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>