—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2010 o vzpostavitvi skupnega programa EU za ponovno naselitev  (1) , zlasti odstavkov o enoti EU za ponovno naselitev;

(2a)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo  (3) poudaril, da je potreben celovit pristop k perečim vprašanjem priseljevanja in azila ter k upravljanju zunanjih meja Unije, skupaj z zadostnimi sredstvi in podpornimi orodji za obvladovanje izrednih razmer, zagotovljenimi v duhu spoštovanja človekovih pravic in solidarnosti med državami članicami, pri čemer pa je treba upoštevati obveznosti posameznih držav in jasno opredelitev nalog. Nadalje ugotavlja, da je treba v zvezi s tem primerno upoštevati večje izzive, s katerimi se soočajo agencija FRONTEX, Evropski urad za podporo azilu ter skladi za solidarnost in upravljanje migracijskih tokov.

(2b)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011  (4) poudaril tudi, da je treba razviti boljše sinergije med različnimi skladi in programi, hkrati pa opozoril na dejstvo, da je mogoče s poenostavitvijo upravljanja skladov in omogočanjem navzkrižnega financiranja nameniti več sredstev skupnim ciljem, pozdravil namero Komisije, ki želi zmanjšati skupno število proračunskih instrumentov za notranjo politiko, jih postaviti v dvostebrno strukturo in, kjer je mogoče, uvrstiti v skupno upravljanje, ter izrazil prepričanje, da bi moral ta pristop precej prispevati k večji poenostavitvi, racionalizaciji, utrditvi in preglednosti sedanjih skladov in programov. Vendar je tudi opozoril, da je treba paziti, da se različni notranjepolitični cilji ne bodo pomešali med seboj.

(9a)

Sklad naj bi podprl uvedbo ukrepov, ki bi prosilcem za azil omogočili varen dostop do azilnega sistema Unije brez potrebe po zatekanju k tihotapcem ljudi ali kriminalnim združbam ter brez ogrožanja svojih življenj.

(13a)

Sredstva Sklada bi se morala uporabljati v skladu s skupnimi osnovnimi načeli o vključevanju, kot so določena v skupnem programu za vključevanje.

(16)

Sklad mora podpirati države članice pri vzpostavljanju strategij za organiziranje zakonitega priseljevanja ter s tem okrepiti njihove zmogljivosti za razvoj, izvajanje, spremljanje in splošno vrednotenje vseh strategij, politik in ukrepov na področju priseljevanja in vključevanja državljanov tretjih držav, vključno s pravnimi instrumenti Unije. Sklad mora podpreti tudi izmenjavo informacij, najboljše prakse in sodelovanje med različnimi upravnimi službami ter z drugimi državami članicami.

(16)

Sklad mora podpirati države članice pri vzpostavljanju strategij za organiziranje zakonitega priseljevanja ter s tem okrepiti njihove zmogljivosti za razvoj, izvajanje, spremljanje in splošno vrednotenje vseh strategij, politik in ukrepov na področju priseljevanja in vključevanja državljanov tretjih držav, vključno s pravnimi instrumenti Unije. Sklad mora podpreti tudi izmenjavo informacij, najboljše prakse in sodelovanje med različnimi upravnimi službami ter z drugimi državami članicami. Tehnična pomoč je nujna za omogočanje državam članicam, da podprejo izvajanje svojih nacionalnih programov, pomagajo upravičencem izpolnjevati obveznosti ter upoštevati zakonodajo Unije, ter povečajo prepoznavnost skladov EU in olajšajo dostop do njih.

(23)

Sklad mora dopolnjevati in okrepiti dejavnosti Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex), ustanovljene z Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004, saj je ena njenih nalog zagotoviti pomoč, potrebno za organizacijo skupnih operacij vrnitve držav članic, ter opredeliti najboljšo prakso za pridobitev potnih listin in odstranitev državljanov tretjih držav, ki se nezakonito zadržujejo na območju držav članic.

(23)

Sklad mora dopolnjevati in okrepiti dejavnosti Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex), ustanovljene z Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004, saj je ena njenih nalog zagotoviti pomoč, potrebno za organizacijo skupnih operacij vrnitve držav članic, ter opredeliti najboljšo prakso za pridobitev potnih listin in odstranitev državljanov tretjih držav, ki se nezakonito zadržujejo na območju držav članic. Agenciji bi moral omogočiti tudi izpolnjevanje njenih obveznosti ter obveznosti Unije in držav članic v zvezi z reševanjem na morju.

(24)

Sklad se mora izvajati ob popolnem spoštovanju pravic in načel iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zlasti je treba pri upravičenih ukrepih upoštevati posebne razmere ranljivih oseb, posebno pozornost in namenski odziv pa je treba posvetiti mladoletnikom brez spremstva in drugim ogroženim mladoletnim osebam.

(24)

Sklad se mora izvajati ob popolnem spoštovanju pravic in načel iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in iz mednarodnih instrumentov, zlasti Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951, Splošne deklaracije z dne 10. decembra 1948 o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov . Pri upravičenih ukrepih je treba upoštevati pristop za zaščito migrantov, beguncev in prosilcev za azil, ki temelji na človekovih pravicah, predvsem je treba upoštevati posebne razmere ranljivih oseb, posebno pozornost pa je treba nameniti ženskam, mladoletnikom brez spremstva in drugim ogroženim mladoletnim osebam ter se primerno odzvati na njihove potrebe .

(25)

Ukrepi v tretjih državah in v zvezi z njimi, ki se podpirajo prek Sklada, morajo biti v sinergiji in skladju z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki prejemajo pomoč prek instrumentov zunanje pomoči Unije, in sicer tako geografskih kot tematskih. Pri izvajanju takih ukrepov si je treba zlasti prizadevati, da se doseže popolna skladnost z načeli in splošnimi cilji zunanjega ukrepanja in zunanje politike Unije v zvezi z zadevno državo ali regijo. Ti ukrepi ne smejo biti podpora ukrepom, ki so neposredno usmerjeni v razvoj, po potrebi pa lahko dopolnjujejo finančno pomoč iz instrumentov zunanje pomoči. Zagotoviti je treba tudi skladnost s humanitarno politiko Unije, še zlasti glede izvajanja nujne pomoči .

(25)

Ukrepi v tretjih državah in v zvezi z njimi, ki se podpirajo prek Sklada, morajo biti v sinergiji in skladju z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki prejemajo pomoč prek instrumentov zunanje pomoči Unije, in sicer tako geografskih kot tematskih. Pri izvajanju takih ukrepov si je treba zlasti prizadevati, da se doseže popolna skladnost z načeli in splošnimi cilji zunanjega ukrepanja in zunanje politike Unije v zvezi z zadevno državo ali regijo. Ti ukrepi ne smejo biti podpora ukrepom, ki so neposredno usmerjeni v razvoj, po potrebi pa lahko dopolnjujejo finančno pomoč iz instrumentov zunanje pomoči , ob upoštevanju načela skladnosti politik za razvoj, kot določa Soglasje o razvoju (člen 35) . Zagotoviti je treba tudi , da je izvajanje nujne pomoči skladno s humanitarno politiko Unije ter da jo dopolnjuje in upošteva humanitarna načela , določena v Soglasju za humanitarno pomoč .

(26)

Velik del razpoložljivih sredstev v okviru Sklada je treba dodeliti sorazmerno z odgovornostjo, ki jo nosi vsaka država članica zaradi svojih prizadevanj pri upravljanju migracijskih tokov na podlagi objektivnih meril. V ta namen je treba uporabiti najnovejše razpoložljive statistične podatke o migracijskih tokovih, kot so število prvih prošenj za azil, število ugoditvenih odločb, s katerimi se podeljuje status begunca ali subsidiarne zaščite, število preseljenih beguncev, število državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Uniji, število državljanov tretjih držav, ki so pridobili dovoljenje za bivanje, ki ga izda država članica, število odločb o vrnitvi, ki jih izdajo nacionalni organi, in število opravljenih vrnitev.

(26)

Velik del razpoložljivih sredstev v okviru Sklada je treba dodeliti sorazmerno z odgovornostjo, ki jo nosi vsaka država članica zaradi svojih prizadevanj pri upravljanju migracijskih tokov na podlagi objektivnih meril. V ta namen je treba uporabiti najnovejše razpoložljive statistične podatke o migracijskih tokovih, kot so število prvih prošenj za azil, število ugoditvenih odločb, s katerimi se podeljuje status begunca ali subsidiarne zaščite, število preseljenih beguncev, število državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Uniji, število državljanov tretjih držav, ki so pridobili dovoljenje za bivanje, ki ga izda država članica, število nezakonitih priseljencev, prijetih na zunanjih mejah držav članic, število odločb o vrnitvi, ki jih izdajo nacionalni organi, in število opravljenih vrnitev. Poleg tega je treba upoštevati gospodarske razmere v posameznih državah članicah in njihovo geografsko velikost. Potrebne so tudi podrobnejše raziskave za opredelitev in določitev višine dejanskih stroškov držav članic.

(29)

Sklad mora zaradi postopne vzpostavitve programa Unije za preselitev zagotoviti namensko pomoč v obliki finančnih spodbud (pavšalni zneski) za vsakega preseljenega begunca.

(29)

Sklad mora zaradi postopne vzpostavitve programa Unije za preselitev zagotoviti namensko pomoč v obliki finančnih spodbud (pavšalni zneski) za vsakega preseljenega begunca. Komisija bi morala v sodelovanju z EASO in v skladu z njihovimi pooblastili nadzorovati učinkovito izvajanje preselitev, ki jih podpira Sklad.

(33)

Da se okrepi solidarnost in izboljša delitev odgovornosti med državami članicami, zlasti s tistimi, ki so jih najbolj prizadeli azilni tokovi, je treba za premestitev upravičencev do mednarodne zaščite vzpostaviti podoben mehanizem, ki bi temeljil na finančnih spodbudah.

(33)

Da se okrepi solidarnost in izboljša delitev odgovornosti med državami članicami, zlasti s tistimi, ki so jih najbolj prizadeli azilni tokovi, je treba za premestitev upravičencev do mednarodne zaščite vzpostaviti podoben mehanizem, ki bi temeljil na finančnih spodbudah. Mehanizem bi moral imeti zadostna sredstva za plačilo nadomestil državam članicam, ki sprejemajo (absolutno ali sorazmerno) večje število prosilcev za azil in upravičencev do mednarodne zaščite in za pomoč državam članicam, ki imajo slabše razvite azilne sisteme.

(35a)

Zato je tehnična pomoč nujna za omogočanje državam članicam, da izvajajo svoje nacionalne programe, pomagajo upravičencem, izpolnjujejo obveznosti, upoštevajo zakonodajo Unije ter povečajo prepoznavnost sredstev EU in olajšajo dostop do njih.

(35b)

Ob izpolnjevanju meril za prožnost bi morala strukturna poenostavitev instrumentov in izdatkov še naprej izpolnjevati zahteve glede predvidljivosti in zanesljivosti ter zagotoviti pravično in pregledno razdelitev sredstev v okviru Sklada za migracije in azil.

(35c)

S poenostavitvijo struktur financiranja ter ob zagotavljanju njihove prožnosti bi se morala ohraniti predvidljivost in zanesljivost, z nacionalnimi programi pa bi bilo treba zagotoviti uravnotežen delež za vsak cilj sklada. Zato bi bilo treba v okviru Sklada za migracije in azil v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 dodeliti pravičen delež finančnih sredstev za zagotavljanje nepretrganosti podpore ciljem Sklada za begunce in Sklada za vključevanje iz finančnega okvira za obdobje 2007–2013.

(36)

Za okrepljeno solidarnost je pomembno, da Sklad prek nujne pomoči na podlagi Direktive Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb zagotavlja dodatno podporo za reševanje izrednih razmer v primeru hudega migracijskega pritiska na države članice ali tretje države ali v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb.

(36)

Za okrepljeno solidarnost je pomembno, da Sklad prek nujne pomoči na podlagi Direktive Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb ter skladno in v sodelovanju s humanitarno pomočjo, ki jo upravlja Generalni direktorat Evropske komisije za humanitarno pomoč, zagotavlja dodatno podporo za reševanje izrednih razmer v primeru hudega migracijskega pritiska na države članice ali tretje države ali v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb.

(37)

Ta uredba mora zagotoviti nadaljevanje Evropske migracijske mreže, ki je bila ustanovljena z Odločbo Sveta 2008/381/ES z dne 14. maja 2008 o ustanovitvi Evropske migracijske mreže, ter potrebno finančno podporo za njene dejavnosti v skladu z njenimi cilji in nalogami, opredeljenimi v tej uredbi.

(37)

Ta uredba mora zagotoviti nadaljevanje Evropske migracijske mreže, ki je bila ustanovljena z Odločbo Sveta 2008/381/ES z dne 14. maja 2008 o ustanovitvi Evropske migracijske mreže, ter potrebno finančno podporo za njene dejavnosti v skladu z njenimi cilji in nalogami, opredeljenimi v tej uredbi. V zvezi s tem bi bilo treba vključiti jamstva v okviru Sklada za azil in migracije, da bi preprečili dodeljevanje preveč sredstev samo enemu političnemu področju na račun skupnega evropskega azilnega sistema kot celote.

(42a)

Poraba sredstev na tem področju bi morala biti bolj usklajena, da bi zagotovili dopolnjevanje, večjo učinkovitost in prepoznavnost ter dosegli boljše proračunske sinergije.

(42b)

Z mobilizacijo, združevanjem in večanjem vpliva javnih in zasebnih finančnih virov je treba zagotoviti čim večji učinek financiranja s sredstvi EU.

(42c)

Zagotoviti bi bilo treba čim večjo preglednost, odgovornost in demokratični nadzor inovativnih finančnih instrumentov in mehanizmov, ki zadevajo proračun Unije.

(42d)

Boljše izvajanje in večja kakovost porabe bi morali biti vodilni načeli za doseganje ciljev Sklada ob zagotavljanju optimalne porabe finančnih virov.

(42e)

Pomembno je zagotoviti dobro finančno poslovodenje Sklada in njegovo izvajanje na kar najbolj učinkovit in uporabnikom prijazen način, obenem pa zagotoviti pravno varnost in dostopnost Sklada za vse udeležence.

(42f)

Komisija bi morala s pomočjo ključnih kazalnikov za ocenjevanje rezultatov in učinkov letno spremljati izvajanje Sklada. Ti kazalniki, vključno z zadevnimi temeljnimi izhodišči, bi morali zagotoviti minimalno osnovo za oceno, do kakšne stopnje so bili uresničeni cilji Sklada.

(43)

Za namene upravljanja in izvajanja Sklada mora ta biti del skladnega okvira, ki ga sestavljata ta uredba in Uredba (EU) št. […/…] Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Skladu za migracije in azil ter o instrumentu finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja.

(43)

Za namene upravljanja in izvajanja Sklada mora ta biti del skladnega okvira, ki ga sestavljata ta uredba in Uredba (EU) št. […/…] Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Skladu za migracije in azil ter o instrumentu finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja. Za namene tega sklada je vseeno nujno, da partnerstvo iz člena 12 Uredbe (EU) št. …/… [horizontalna uredba] med sodelujoče organe vključi pristojne regionalne, lokalne ali mestne organe, mednarodne organizacije ter telesa, ki predstavljajo civilno družbo, kot so nevladne organizacije in socialni partnerji.

(a)

„preselitev“ pomeni postopek, s katerim se na zahtevo Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) na podlagi potrebe posameznika po mednarodni zaščiti državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva , katerih status je opredeljen z Ženevsko konvencijo z dne 28. julija 1951 in jim je kot beguncem dovoljeno bivati v eni od držav članic, premestijo iz tretje države in so nastanjeni v državi članici, kjer jim je dovoljeno bivati na podlagi:

(a)

„preselitev“ pomeni postopek, s katerim se na zahtevo Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) na podlagi potrebe posameznika po mednarodni zaščiti državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva premestijo iz tretje države in so nastanjeni v državi članici, kjer jim je dovoljeno bivati na podlagi:

(i)

statusa begunca v smislu točke  (d) člena 2 Direktive 2004/83/ES ali

(i)

statusa begunca v smislu točke  (e) člena 2 Direktive 2011/95/EU ali

(ia)

statusa subsidiarne zaščite v smislu točke (g) člena 2 Direktive 2011/95/EU ali

(b)

„premestitev“ pomeni postopek, s katerim se osebe iz točk (a) in (b) člena 4(1) premestijo iz države članice, ki jim je priznala mednarodno zaščito, v drugo državo članico, kjer jim bo priznana enakovredna zaščita, ali osebe, ki spadajo v kategorijo iz točke (c) člena 4(1), premestijo iz države članice, ki je pristojna za obravnavo njihove prošnje, v drugo državo članico, kjer se bo njihova prošnja za mednarodno zaščito obravnavala;

(b)

„premestitev“ pomeni postopek, s katerim se osebe iz točk (a) in (b) člena 4(1) premestijo iz države članice, ki jim je priznala mednarodno zaščito, v drugo državo članico, kjer jim bo takoj priznana enakovredna zaščita, ali osebe, ki spadajo v kategorijo iz točke (c) člena 4(1), premestijo iz države članice, ki je pristojna za obravnavo njihove prošnje, v drugo državo članico, kjer se bo njihova prošnja za mednarodno zaščito obravnavala;

(i)

hudega migracijskega pritiska v eni ali več državah članicah, za katerega je značilen velik in nesorazmeren pritok državljanov tretjih držav, ki povzroči znatne in nujne potrebe po njihovih sprejemnih objektih in centrih za pridržanje, azilnih sistemih in postopkih;

(i)

posebnih pritiskov v eni ali več državah članicah, za katere je značilen nenaden pritok velikega števila državljanov tretjih držav, ki povzroči znatne in nujne potrebe po njihovih sprejemnih objektih in centrih za pridržanje, azilnih sistemih in postopkih , ali ;

(aa)

podpora ukrepom za varen dostop do azilnega sistema EU;

(b)

podpora zakonitemu priseljevanju v Unijo v skladu z gospodarskimi in socialnimi potrebami držav članic ter spodbujanje učinkovitega vključevanja državljanov tretjih držav, vključno s prosilci za azil in upravičenci do mednarodne zaščite.

(b)

podpora zakonitemu priseljevanju v Unijo v skladu z gospodarskimi in socialnimi potrebami držav članic, spodbujanje učinkovitega vključevanja državljanov tretjih držav in krepitev spoštovanja temeljnih pravic migrantov, vključno s prosilci za azil in upravičenci do mednarodne zaščite.

(d)

okrepitev solidarnosti in delitev odgovornosti med državami članicami, zlasti s tistimi, ki so jih najbolj prizadeli migracijski in azilni tokovi.

(d)

okrepitev solidarnosti in delitev odgovornosti med državami članicami, zlasti s tistimi, ki so jih najbolj prizadeli migracijski in azilni tokovi , tudi s praktičnim sodelovanjem .

(b)

vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki uživa obliko subsidiarne zaščite v smislu Direktive 2004/83/ES ;

(b)

vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki uživa obliko subsidiarne zaščite v smislu Direktive 2011/95/EU ;

(f)

vsak državljan tretje države, ki zakonito prebiva v državi članici ali pridobiva dovoljenje za zakonito prebivanje v državi članici;

(f)

vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva , ki zakonito prebiva v državi članici ali pridobiva dovoljenje za zakonito prebivanje v državi članici;

(g)

vsak državljan tretje države na ozemlju tretje države, ki se želi preseliti v Unijo in izpolnjuje posebne pogoje pred odhodom in/ali pogoje iz nacionalne zakonodaje, vključno s tistimi, ki se nanašajo na sposobnost vključevanja v družbo države članice;

(g)

vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva na ozemlju tretje države, ki se želi preseliti v Unijo in izpolnjuje posebne pogoje pred odhodom in/ali pogoje iz nacionalne zakonodaje, vključno s tistimi, ki se nanašajo na sposobnost vključevanja v družbo države članice;

(h)

vsak državljan tretje države, ki v državi članici še ni prejel pravnomočne odločbe o zavrnitvi svoje prošnje za prebivanje, zakonito prebivanje in/ali mednarodno zaščito in ki se lahko odloči za možnost prostovoljne vrnitve, če ni pridobil novega državljanstva in ni zapustil ozemlja zadevne države članice;

(h)

vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva , ki v državi članici še ni prejel pravnomočne odločbe o zavrnitvi svoje prošnje za prebivanje, zakonito prebivanje in/ali mednarodno zaščito in ki se lahko odloči za možnost prostovoljne vrnitve, če ni pridobil novega državljanstva in ni zapustil ozemlja zadevne države članice;

(i)

vsak državljan tretje države, ki v državi članici uživa pravico do bivanja, zakonitega prebivanja ali eno od vrst mednarodne zaščite v smislu Direktive 2004/83/ES ali začasne zaščite v smislu Direktive 2001/55/ES in ki se odloči za možnost prostovoljne vrnitve, če ni pridobil novega državljanstva in ni zapustil ozemlja zadevne države članice;

(i)

vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva , ki v državi članici uživa pravico do bivanja, zakonitega prebivanja ali eno od vrst mednarodne zaščite v smislu Direktive 2011/95/EU ali začasne zaščite v smislu Direktive 2001/55/ES in ki se odloči za možnost prostovoljne vrnitve, če ni pridobil novega državljanstva in ni zapustil ozemlja zadevne države članice;

(j)

vsak državljan tretje države, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop in/ali bivanje v državi članici.

(j)

vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, prisotna na ozemlju države članice , ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop in/ali bivanje v državi članici , vključno z državljani tretje države, katerih vrnitev je bila uradno ali neuradno odložena .

(a)

zagotavljanje materialne pomoči, izobraževanja, usposabljanja, podpornih storitev ter zdravstvene in psihološke pomoči;

(a)

zagotavljanje materialne pomoči, vključno s humanitarno pomočjo na mejah, izobraževanja, usposabljanja, podpornih storitev ter zdravstvene in psihološke pomoči;

(aa)

vzpostavitev in izboljšanje upravnih struktur, sistemov in usposabljanja osebja in ustreznih upravnih in sodnih organov, da se zagotovijo nemoten dostop prosilcev za azil do azilnih postopkov ter učinkoviti in kakovostni azilni postopki;

(ab)

izboljšanje in vzdrževanje obstoječe nastanitvene infrastrukture in storitev;

(d)

zagotavljanje posebne pomoči ranljivim osebam, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejše osebe, nosečnice, starši samohranilci z mladoletnimi otroki, žrtve trgovine z ljudmi, osebe s hudimi telesnimi boleznimi, duševno bolne osebe ali osebe s posttravmatskimi stresnimi motnjami in osebe, ki so preživele mučenje, posilstvo ali druge hude oblike psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja;

(d)

zagotavljanje posebne pomoči ranljivim osebam, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejše osebe, nosečnice, starši samohranilci z mladoletnimi otroki, žrtve trgovine z ljudmi, osebe s hudimi telesnimi boleznimi, duševno bolne osebe ali osebe s posttravmatskimi stresnimi motnjami , osebe, ki jim grozi nasilje zaradi osebne lastnosti, omenjene v členu 21 Listine o temeljnih pravicah,  in osebe, ki so preživele mučenje, posilstvo ali druge hude oblike psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja;

(e)

informacije za lokalne skupnosti in tudi usposabljanje osebja lokalnih organov, ki bodo v stiku z osebami, ki so bile sprejete;

(e)

informacije za lokalne skupnosti in tudi usposabljanje osebja lokalnih organov, ki bodo v stiku z osebami, ki so bile sprejete , zlasti o skladnosti s temeljnimi pravicami prosilcev za azil ; to vključuje usposabljanje osebja, ki bo v stiku z ranljivimi osebami, omenjenimi v točki (d);

(fa)

določitev, razvijanje in izboljšanje drugih ukrepov namesto pridržanja.

(a)

vzpostavljanju, razvoju in izboljšanju nastanitvene infrastrukture in storitev;

(a)

vzpostavljanju, razvoju , upravljanju in izboljšanju nastanitvene infrastrukture in storitev;

(b)

vzpostavljanju upravnih struktur, sistemov in usposabljanja osebja in ustreznih sodnih organov, da se zagotovijo nemoten dostop prosilcev za azil do azilnih postopkov ter učinkoviti in kakovostni azilni postopki.

(b)

vzpostavljanju upravnih struktur, sistemov in usposabljanja osebja in ustreznih upravnih in sodnih organov, da se zagotovijo nemoten dostop prosilcev za azil do azilnih postopkov ter učinkoviti in kakovostni azilni postopki.

(a)

ukrepi za povečanje zmogljivosti držav članic za zbiranje, analizo in razširjanje podatkov in statistik o azilnih postopkih, sprejemnih objektih, preselitvah in premestitvah;

(a)

ukrepi za povečanje zmogljivosti držav članic – vključno glede mehanizma za zgodnje opozarjanje, pripravljenost in krizno upravljanje, ki ga je uvedla Uredba (EU) št. […/…] [dublinska uredba] – za zbiranje, analizo in razširjanje kvalitativnih in kvantitativnih podatkov o azilnih postopkih, sprejemnih objektih, preselitvah in premestitvah;

(b)

ukrepi, ki neposredno prispevajo k vrednotenju azilnih politik, kot so nacionalne ocene učinka, raziskave med ciljnimi skupinami, razvoj kazalnikov in primerjalne analize.

(b)

ukrepi, ki neposredno prispevajo k vrednotenju azilnih politik, kot so nacionalne ocene učinka, raziskave med ciljnimi skupinami in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi , razvoj kazalnikov in primerjalne analize.

(b)

vzpostavitev ustrezne infrastrukture in storitev, da se zagotovi nemoteno in učinkovito izvajanje preselitev in premestitev;

(b)

vzpostavitev ustrezne infrastrukture in storitev, da se zagotovi nemoteno in učinkovito izvajanje preselitev in premestitev , vključno z jezikovno pomočjo, v skladu s temeljnimi pravicami zadevnih oseb ;

(fa)

ukrepe za združitev družinskih članov, ki so preseljeni v državo članico;

(g)

krepitev infrastrukture in storitev v državah, določenih za izvajanje regionalnih programov zaščite.

(g)

krepitev infrastrukture in storitev , povezanih z migracijami in azilom, v državah, določenih za izvajanje regionalnih programov zaščite.

(ga)

oblikovanje in razvoj strategij za preselitve in premestitve, vključno z analizo potreb, izboljšanjem kazalnikov in vrednotenjem;

(gb)

vzpostavljanje ugodnih razmer za dolgoročno vključevanje, samostojnost in samozaupanje preseljenih beguncev;

(a)

svežnji z informacijami in kampanje ozaveščanja, vključno z uporabnikom prijaznimi komunikacijsko in informacijsko tehnologijo ter spletnimi stranmi;

(a)

svežnji z informacijami in kampanje ozaveščanja, vključno z uporabnikom prijaznimi komunikacijsko in informacijsko tehnologijo ter spletnimi stranmi , usklajeno razdeljeni v različnih državah in v skladu z enotnim evropskim sporočilom ;

(a)

oblikovanje in razvoj takih strategij vključevanja, vključno z analizo potreb, izboljšanjem kazalnikov in vrednotenjem;

(a)

oblikovanje in razvoj takih strategij vključevanja s sodelovanjem lokalnih in/ali regionalnih akterjev , vključno z analizo potreb, izboljšanjem kazalnikov vključevanja in vrednotenjem pogojev, ki so skupni prosilcem za azil, tudi z oceno udeležbe, da se opredeli primere najboljše prakse ;

(b)

nasveti in pomoč na področjih nastanitve, sredstev za preživljanje, svetovanje na področju upravnih zadev in pravno svetovanje, zdravstveno in socialno varstvo ter psihološka pomoč, otroško varstvo;

(b)

nasveti in pomoč na področjih nastanitve, sredstev za preživljanje, vključevanje na trg dela, svetovanje na področju upravnih zadev in pravno svetovanje, zdravstveno in socialno varstvo ter psihološka pomoč, otroško varstvo in združitev družine ;

(b)

krepitev zmogljivosti držav članic za razvoj, izvajanje, spremljanje in vrednotenje svojih strategij, politik in ukrepov na področju priseljevanja na različnih ravneh in v različnih službah uprave, zlasti povečanje njihove zmogljivosti za zbiranje, analizo in razširjanje podatkov in statistik o migracijskih postopkih in tokovih, dovoljenjih za bivanje ter razvoju orodij za spremljanje, shem vrednotenja, kazalnikov in primerjalnih analiz za merjenje dosežkov teh strategij;

(b)

krepitev zmogljivosti držav članic za razvoj, izvajanje, spremljanje in vrednotenje svojih strategij, politik in ukrepov na področju priseljevanja na različnih ravneh in v različnih službah uprave, zlasti povečanje njihove zmogljivosti za zbiranje, analizo in razširjanje podrobnih in sistematičnih podatkov in statistik o migracijskih postopkih in tokovih, dovoljenjih za bivanje ter razvoju orodij za spremljanje, shem vrednotenja, kazalnikov in primerjalnih analiz za merjenje dosežkov teh strategij;

(c)

krepitev medkulturne usposobljenosti izvajalskih organizacij, ki zagotavljajo javne in zasebne storitve, vključno z izobraževalnimi ustanovami , pri čemer se spodbujajo izmenjava izkušenj in dobrih praks, sodelovanje ter vzpostavljanje stikov;

(c)

krepitev usposobljenosti izvajalskih organizacij, ki zagotavljajo javne in zasebne storitve, vključno z izobraževalnimi ustanovami na področju medkulturnosti in človekovih pravic ; spodbuja se izmenjava izkušenj in dobrih praks, sodelovanje ter vzpostavljanje stikov;

(aa)

vzpostavitev, razvijanje in izboljšanje drugih ukrepov namesto pridržanja;

(b)

vzpostavljanje upravnih struktur, sistemov in usposabljanja osebja, da se zagotovi nemoteno izvajanje postopkov vračanja;

(b)

vzpostavljanje upravnih struktur, sistemov in usposabljanja osebja, da se zagotovi nemoteno izvajanje postopkov vračanja in celovito zaščito temeljnih pravic migrantov ;

(ba)

podpora neodvisnemu ocenjevanju in spremljanju vračanja, ki ga izvajajo organizacije civilne družbe, da se zagotovi spoštovanje človekovih pravic;

(c)

zagotavljanje materialne pomoči ter zdravstvene in psihološke pomoči;

(c)

zagotavljanje materialne pomoči ter zdravstvene in psihološke pomoči , tudi za državljane tretjih držav, katerih odstranitev je bila odložena v skladu s členoma 9 in 14(1) Direktive 2008/115/ES ;

(fa)

vzpostavitev in izboljšanje neodvisnih in učinkovitih sistemov za spremljanje prisilnega vračanja, kot so predvideni v členu 6 Direktive 2008/115/ES.

(c)

ukrepi za doseganje napredka pri ponovnem vključevanju za osebni razvoj povratnika, kot so denarne spodbude, usposabljanje, pomoč za nastanitev in zaposlovanje ter začetna podpora za gospodarske dejavnosti;

(c)

ukrepi za doseganje napredka pri ponovnem vključevanju za osebni razvoj povratnika, kot so denarne spodbude, usposabljanje, pomoč za nastanitev in zaposlovanje ter začetna podpora za gospodarske dejavnosti , vključno z ukrepi pred vračanjem ;

(d)

ukrepi za povečanje zmogljivosti za zbiranje, analizo in razširjanje podatkov in statistik o postopkih in ukrepih vračanja, sprejemnih objektih in centrih za pridržanje, prisilnih in prostovoljnih vrnitvah, spremljanju in ponovnem vključevanju;

(d)

ukrepi za povečanje zmogljivosti za zbiranje, analizo in razširjanje podrobnih in sistematičnih podatkov in statistik o postopkih in ukrepih vračanja, sprejemnih objektih in centrih za pridržanje, prisilnih in prostovoljnih vrnitvah, spremljanju in ponovnem vključevanju;

(a)

3 232 milijonov EUR za nacionalne programe držav članic;

(a)

83 % za nacionalne programe držav članic;

(b)

637 milijonov EUR za ukrepe Unije, nujno pomoč, Evropsko migracijsko mrežo in tehnično pomoč Komisije.

(b)

17 % za ukrepe Unije, nujno pomoč, Evropsko migracijsko mrežo in tehnično pomoč Komisije.

(a)

2 372 milijonov EUR , kot je določeno v Prilogi I;

(a)

73 % , kot je določeno v Prilogi I;

(b)

700 milijonov EUR na podlagi mehanizma dodeljevanja za posebne ukrepe iz člena 16, za program Unije za preselitev iz člena 17 in za premestitev iz člena 18;

(b)

22 % na podlagi mehanizma dodeljevanja za posebne ukrepe iz člena 16, za program Unije za preselitev iz člena 17 in za premestitev iz člena 18;

(c)

160 milijonov EUR v okviru vmesnega pregleda in od proračunskega leta 2018 , da se upoštevajo pomembne spremembe v migracijskih tokovih in/ali obravnavajo posebne potrebe, ki jih določi Komisija, iz člena 19.

(c)

5 % v okviru vmesnega pregleda in od proračunskega leta 2017 , da se upoštevajo pomembne spremembe v migracijskih tokovih in/ali obravnavajo posebne potrebe, ki jih določi Komisija, iz člena 19.

—

osebe, ki so preživele nasilje in/ali mučenje,

—

osebe, ki zaradi pravne ali fizične zaščite potrebujejo nujno ali zasilno preselitev.

—

osebe, ki zaradi pravne in/ali fizične zaščite potrebujejo nujno ali zasilno preselitev.

—

osebe, ki so preživele mučenje, posilstvo ali druge hude oblike psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja.

(b)

migracijski pritisk :

(b)

posebni pritiski :

(a)

krepitev sodelovanja Unije pri izvajanju prava Unije in dobrih praks na področju azila, vključno s preselitvijo in premestitvijo, in zakonitega priseljevanja, vključno z vključevanjem državljanov tretjih držav, ter vračanja;

(a)

krepitev sodelovanja Unije pri izvajanju prava Unije in dobrih praks na področju azila, vključno s preselitvijo in premestitvijo, in zakonitega priseljevanja, vključno z vključevanjem državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva , ter vračanja;

(f)

sodelovanje s tretjimi državami, zlasti v okviru izvajanja sporazumov o ponovnem sprejemu, partnerstev za mobilnost in regionalnih programov zaščite.

(f)

sodelovanje s tretjimi državami na podlagi globalnega pristopa k vprašanju migracij , zlasti v okviru izvajanja sporazumov o ponovnem sprejemu, partnerstev za mobilnost, regionalnih programov zaščite in varnega dostopa do azilnega sistema Unije, v skladu s členom 24a .

(a)

delovati kot svetovalni svet Unije za migracije in azil z usklajevanjem in sodelovanjem na nacionalni ravni in ravni Unije s predstavniki držav članic, akademskimi krogi, civilno družbo, možganskimi trusti in drugimi subjekti Unije/mednarodnimi subjekti;

(a)

delovati kot svetovalni svet Unije za migracije in azil z usklajevanjem in sodelovanjem na nacionalni ravni in ravni Unije s predstavniki držav članic, akademskimi krogi, civilno družbo, možganskimi trusti in drugimi subjekti Unije/mednarodnimi subjekti , zlasti s tistimi, ki so specializirani za vprašanja azila in priseljevanja ;

(c)

sporočati informacije iz točke (b) širši javnosti.

(c)

sporočati informacije iz točke (b) širši javnosti skupaj z organizacijami civilne družbe in nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z vprašanji priseljevanja in azila .

(b)

usmerjevalni odbor, ki določa politične smernice za dejavnosti Evropske migracijske mreže in jih tudi odobri ter ga sestavljajo Komisija in strokovnjaki iz držav članic, Evropskega parlamenta in drugih ustreznih subjektov;

(b)

usmerjevalni odbor, ki določa politične smernice za dejavnosti Evropske migracijske mreže in jih tudi odobri ter ga sestavljajo Komisija in strokovnjaki iz držav članic, Evropskega parlamenta in drugih ustreznih neodvisnih subjektov;

(a)

skladne z zunanjo politiko EU, še posebej z načelom skladnosti politike za razvoj in z dokumenti za strateško načrtovanje za zadevno regijo ali državo;

(b)

osredotočene na ukrepe, ki niso usmerjeni v razvoj;

(c)

del kratkoročne in morda srednjeročne perspektive glede na naravo dejavnosti in prednostnih nalog;

(d)

namenjene zlasti uveljavljanju interesov Unije, imeti neposreden vpliv na Unijo in njene države članice ter zagotavljati potrebno kontinuiteto z dejavnostmi, ki se izvajajo v Uniji.

—

uporabljeni za dejavnosti preselitve ali premestitve .

(2a)

(2b)

3a.

(4)

Skupne pobude za odkrivanje in izvajanje novih pristopov v zvezi s postopki pri prvem srečanju in standardi zaščite mladoletnikov brez spremstva.

(4)

Skupne pobude za odkrivanje in izvajanje novih pristopov v zvezi s postopki pri prvem srečanju, standardi zaščite in pomočjo mladoletnikom brez spremstva.

(7)

Skupne pobude, ki so namenjene ponovnemu združevanju družin in ponovnemu vključevanju mladoletnikov brez spremstva v njihovih državah izvora.

(7)

Skupne pobude, ki so namenjene ponovnemu združevanju družin in ponovnemu vključevanju mladoletnikov brez spremstva v njihovih državah izvora , če je to v njihovem interesu .

(6a)