<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-12/19 P</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CC0012</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:258">EU:C:2020:258</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>16</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>16</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi P. Pikamäeja – Zadeva C‑12/19 P</HT></P><P><HT TYPE="SC">Troszczynski/Parlament</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Priita Pikamäeja</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20200430">30. aprila 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑12/19 P</HT></P><P>Mylène Troszczynski</P><P>proti</P><P>Evropskemu parlamentu</P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Pritožba</KEYWORD><KEYWORD>Pravo institucij</KEYWORD><KEYWORD>Član Evropskega parlamenta</KEYWORD><KEYWORD>Privilegiji in imunitete</KEYWORD><KEYWORD>Protokol o privilegijih in imunitetah</KEYWORD><KEYWORD>Člena 8 in 9</KEYWORD><KEYWORD>Sklep o odvzemu parlamentarne imunitete</KEYWORD><KEYWORD>Dejavnost, ki ni povezana s parlamentarnimi dolžnostmi</KEYWORD><KEYWORD>Objava na poslankinem računu na družabnem omrežju Twitter</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Pritožnica s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181108">8. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Troszczynski/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑550/17</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:754">EU:T:2018:754</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to zavrnilo njeno tožbo za razglasitev ničnosti Sklepa Evropskega parlamenta z dne <DATE ISO="20170614">14. junija 2017</DATE> o odvzemu parlamentarne imunitete pritožnici (v nadaljevanju: sporni sklep).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi bo moralo Sodišče odločiti o obsegu imunitete, ki jo uživa vsak evropski poslanec na podlagi Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priloga k Pogodbama EU in DEU (v nadaljevanju: Protokol)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P><REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="202" PAGE.FIRST="266" DATE.PUB="2016">UL 2016, C 202, str. 266</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE>. Sodišče bo imelo priložnost, da znova potrdi svojo sodno prakso na tem področju in zlasti načela, določena v sodbi z dne <DATE ISO="20110906">6. septembra 2011</DATE> v zadevi C‑163/10, Patriciello,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20110906">6. septembra 2011</DATE>, Patriciello (C‑163/10, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Patricello</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:543">EU:C:2011:543</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ter tako zagotovi koristne napotke in smernice, ki bodo prispevali k boljšemu sodelovanju med Evropskim parlamentom in pravosodnimi organi držav članic.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 8 Protokola določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Zoper člana Evropskega parlamenta se ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti.<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 9 tega protokola določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Med zasedanjem Evropskega parlamenta njeni [njegovi] člani uživajo:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>na ozemlju vseh drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>Za člane velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.</P><P>Kadar je član zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 5(2) Poslovnika Evropskega parlamenta (8. parlamentarno obdobje – julij 2014) (v nadaljevanju: Poslovnik) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Pritožnica, Mylène Troszczynski, (v nadaljevanju: pritožnica), je bila <DATE ISO="20140701">1. julija 2014</DATE> izvoljena za poslanko Evropskega parlamenta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT><DATE ISO="20150923">23. septembra 2015</DATE> je bila na računu pritožnice na družabnem omrežju Twitter objavljena fotografija skupine žensk, ki so nosile oblačila, ki so jim zakrivala celoten obraz razen oči, in za katere se je zdelo, da čakajo pred enim od skladov za družinske prejemke (<HT TYPE="ITALIC">caisse d’allocations familiales</HT>, CAF). Fotografijo je spremljal ta komentar: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Rosny‑sous‑Bois, CAF, <DATE ISO="20141209">9. decembra 2014</DATE>. Nošnja polnega pokrivala naj bi bila z zakonom prepovedana …<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> (v nadaljevanju: sporni tvit).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT><DATE ISO="20151127">27. novembra 2015</DATE> je generalni direktor CAF departmaja Seine‑Saint‑Denis (Francija) vložil predlog za pregon z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka zaradi javnega obrekovanja javne uprave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Procureur de la République de Bobigny (državni tožilec v Bobignyju, Francija) je <DATE ISO="20160119">19. januarja 2016</DATE> začel preiskavo, ki se je nanašala na spodbujanje sovraštva ali nasilja v zvezi z osebo ali skupino oseb zaradi njihovega porekla ali pripadnosti ali nepripadnosti določeni etnični skupini, narodnosti, rasi ali veri in na javno obrekovanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Preiskovalni sodnik je pritožnico povabil na prvi narok <DATE ISO="20160920">20. septembra 2016</DATE>. Potem ko je ta zavrnila možnost, da bi se odzvala na to vabilo, ob sklicevanju na svojo evropsko parlamentarno imuniteto, je preiskovalni sodnik s prošnjo z dne <DATE ISO="20160923">23. septembra 2016</DATE> zaprosil, naj se Parlamentu predloži zahteva za odvzem navedene imunitete.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Procureur général (generalni državni tožilec) pri Cour d’appel de Paris (višje sodišče v Parizu, Francija) je s pritrdilnim mnenjem zahtevo preiskovalnega sodnika posredoval francoskemu ministru za pravosodje, da bi jo ta posredoval predsedniku Parlamenta. Francoski minister za pravosodje je zahtevo za odvzem parlamentarne imunitete pritožnici, ki jo je podal preiskovalni sodnik Tribunal de grande instance de Bobigny (okrožno sodišče v Bobignyju, Francija), istega dne posredoval predsedniku Parlamenta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Predsednik Parlamenta je <DATE ISO="20170116">16. januarja 2017</DATE> na plenarnem zasedanju napovedal, da bo ta zahteva poslana Odboru za pravne zadeve.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Pred Odborom za pravne zadeve je <DATE ISO="20170411">11. aprila 2017</DATE> potekal pritožničin zagovor. Navedeni odbor je svoje poročilo izdal <DATE ISO="20170612">12. junija 2017</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Parlament je s sklepom z dne <DATE ISO="20170614">14. junija 2017</DATE> pritožnici odvzel imuniteto.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Po vložitvi tožbe pri Splošnem sodišču je podpredsednik Tribunal de grande instance de Bobigny (okrožno sodišče v Bobignyju), ki je vodil preiskavo, s sklepom z dne <DATE ISO="20180426">26. aprila 2018</DATE> pritožničino zadevo predložil Tribunal correctionnel (kazensko sodišče, Francija).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Pritožnica je <DATE ISO="20170812">12. avgusta 2017</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo, s katero je predlagala, naj se sporni sklep razglasi za ničen in naj se ji povrne nepremoženjska škoda, ki ji jo je domnevno povzročil ta sklep.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>V utemeljitev svojih predlogov je pritožnica navedla štiri tožbene razloge, prvi se je nanašal na kršitev člena 8 Protokola, drugi na kršitev člena 9 Protokola, tretji na kršitev obveznosti obrazložitve ter načela enakega obravnavanja in načela dobrega upravljanja, četrti pa na kršitev pravice do obrambe in na ugovor nezakonitosti členov 9(9) in 150(2) Poslovnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je prva dva tožbena razloga obravnavalo skupaj, pri čemer je uvodoma spomnilo na sodno prakso, v skladu s katero mora Parlament, če ugotovi, da za dejansko stanje, ki je podlaga za zahtevo za odvzem parlamentarne imunitete, ni mogoče uporabiti člena 8 Protokola, preveriti, ali poslanec v zvezi s temi dejanji uživa imuniteto, določeno v členu 9 Protokola, in če je tako, odločiti, ali mu bo imuniteto odvzel.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Glede trditev, ki jih je pritožnica navedla v podporo tema tožbenima razlogoma, jih je Splošno sodišče v svoji analizi razdelilo na pet očitkov: prvi se je nanašal na to, da se za sporni tvit uporablja člen 26 francoske ustave, drugi na to, da ta tvit pomeni mnenje, izrečeno pri opravljanju parlamentarnih dolžnosti pritožnice, v smislu člena 8 Protokola, tretji na kršitev temeljne pravice do svobode izražanja, ki jo je Parlament storil z neupravičenim odvzemom pritožničine parlamentarne imunitete, četrti na to, da pritožnica ni avtorica spornega tvita, peti pa na poseg v neodvisnost pritožnice in neodvisnost Parlamenta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je prvi očitek zavrnilo kot brezpredmeten. V točki 41 izpodbijane sodbe je ugotovilo, da razlog, iz katerega je Parlament menil, da za pritožnico ni mogoče uporabiti člena 26 francoske ustave, ni bil povezan s tem, da je bila sporna izjava podana na družabnem omrežju Twitter, temveč s tem, da spornega tvita ni bilo mogoče opredeliti kot mnenje ali glas, ki bi ga pritožnica izrekla pri opravljanju svojih parlamentarnih dolžnosti, v smislu člena 8 Protokola.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Drugi očitek je Splošno sodišče v točki 54 izpodbijane sodbe zavrnilo kot neutemeljen. Ugotovilo je, da je bil namen spornega tvita v bistvu pritoževanje nad nespoštovanjem francoskega zakona o prepovedi zakrivanja obraza na javnih mestih. Ker se je ta tvit nanašal na točno določen dogodek, ki naj bi se zgodil – v nasprotju s tem francoskim zakonom – pred ustanovo, odgovorno za izvajanje naloge javne službe na francoskem ozemlju, in ker ga ni bilo mogoče enačiti s splošnejšim stališčem o tekočih aktualnih temah ali temah, ki jih obravnava Parlament, je Splošno sodišče presodilo, da Parlament ni storil očitne napake pri presoji, ker je menil, da se obtožbe zoper pritožnico ne nanašajo na mnenje ali glas, ki bi bila izrečena pri opravljanju njenih dolžnosti poslanke Parlamenta, v smislu člena 8 Protokola.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Tretji očitek je Splošno sodišče v točki 59 izpodbijane sodbe prav tako zavrnilo kot neutemeljen, pri čemer je spomnilo, da je namen člena 8 Protokola varstvo svobode izražanja in neodvisnosti poslancev ter da je zato ta člen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>ozko povezan s svobodo izražanja<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>. Ker se navedeni člen ni uporabljal za dejanja, očitana pritožnici, je Splošno sodišče iz tega sklepalo, da Parlament ni kršil te svoboščine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Četrti očitek je Splošno sodišče zavrnilo kot brezpredmeten. V točkah 61 in 62 izpodbijane sodbe je poudarilo, prvič, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>se vprašanje, ali so bili pogoji za odvzem imunitete izpolnjeni, ko je bila podana zahteva za to, razlikuje od vprašanja, pri katerem gre za ugotavljanje, ali so dejanja, ki se očitajo zadevni poslanki, dokazana<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>, in drugič, da ni naloga Parlamenta odločati o odgovornosti pritožnice za ta dejanja ali ugotavljati, ali je ona avtorica spornega tvita ali ne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Nazadnje, peti očitek, ki ga je Splošno sodišče opredelilo v okviru prvega in drugega tožbenega razloga, je bil zavrnjen kot neutemeljen. Kot je Splošno sodišče presodilo v točkah 66 in 67 izpodbijane sodbe, ker člen 9 Protokola izrecno določa možnost odvzema imunitete, ki jo poslanci uživajo na podlagi te določbe, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Parlamentu torej ni mogoče očitati, da se mu je glede na okoliščine tega primera in zaradi zahteve, ki mu jo je posredoval francoski minister za pravosodje, zdelo primerno, da [pritožnici] odvzame imuniteto, ki izhaja iz [Protokola], da bi omogočil nadaljevanje preiskave, ki so jo vodili francoski pravosodni organi<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>. Vsekakor po mnenju Splošnega sodišča pritožnica ni navedla nobene okoliščine, ki bi lahko vodila do ugotovitve, da je Parlament v obravnavanem primeru posegel v neodvisnost, ki jo ima pritožnica na podlagi svojega poslanskega statusa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Tretji tožbeni razlog, katerega prvi del se je nanašal na kršitev obveznosti obrazložitve in načela enakega obravnavanja, drugi del pa na kršitev načela dobrega upravljanja, je Splošno sodišče v točki 102 izpodbijane sodbe v celoti zavrnilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>V okviru prvega dela je pritožnica v bistvu trdila, da se mora zanjo uporabiti načelo št. 2 iz Sporočila članom št. 11/2003 z dne <DATE ISO="20030606">6. junija 2003</DATE>, ki ga je pripravil Odbor Parlamenta za pravne zadeve in notranji trg ter se je nanašalo na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Odvzem imunitete v skladu s členom [9] Protokola o privilegijih in imunitetah. Načela, določena na podlagi zadev v zvezi z izražanjem mnenj<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> (v nadaljevanju: Sporočilo št. 11/2003), ki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>je temeljno načelo, ki določa, da če spadajo dejanja, za katera je poslanec obtožen, v okvir njegove politične dejavnosti ali so z njo neposredno povezana, se mu imuniteta ne odvzame<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Za zavrnitev te trditve se je Splošno sodišče oprlo na sodno prakso, v skladu s katero Sporočilo št. 11/2003 ni akt Parlamenta v smislu člena 288 PDEU, zato ga ne more zavezovati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130117">17. januarja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Gollnisch/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑346/11 in T‑347/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2013:23">EU:T:2013:23</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0107">107</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Splošno sodišče je na eni strani poudarilo, da pritožnica ni natančno opredelila niti dejanj ali izjav, očitanih poslancem, ki jih je navedla kot tiste, za katere naj bi bilo uporabljeno to sporočilo, niti okoliščin, v katerih naj bi se zadevna dejanja zgodila, zato ni dokazala, da je bil položaj teh poslancev primerljiv z njenim. Na drugi strani, ker v obravnavanem primeru ni bilo neposredne povezave med spornim tvitom in parlamentarnimi dolžnostmi pritožnice, ta prav tako ni dokazala, da je Parlament odstopal od načela št. 2 (točka 81 izpodbijane sodbe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>V okviru drugega dela tretjega tožbenega razloga je pritožnica v bistvu trdila, da je Parlament kršil načelo dobrega upravljanja s tem, da v tej zadevi ni ugotovil obstoja <HT TYPE="ITALIC">fumus persecutionis</HT>, kot je opredeljen v Sporočilu št. 11/2003, in sicer primera, v katerem bi bilo treba domnevati, da je bil sodni postopek zoper pritožnico sprožen z namenom škodovati njenim političnim dejavnostim. Po navedbah pritožnice je ta sodni postopek sprožil tedanji francoski minister za pravosodje, ki je bil deklariran nasprotnik politične stranke Front national, h kateri spada tudi pritožnica. Še več, navedeni sodni postopek naj bi bil sprožen dan pred volilno kampanjo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je drugi del tretjega tožbenega razloga zavrnilo, pri čemer je na prvem mestu poudarilo, da pritožnica <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>razen različne politične ideologije ni navedla nobenega konkretnega elementa, s katerim bi bilo mogoče dokazati, da sta francoska vlada in zlasti francoski minister za pravosodje preganjala Front national<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> ali da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>je bila preiskava v tem primeru uvedena izključno – ali deloma tudi – zaradi njene pripadnosti Front national<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Točki 88 in 99 izpodbijane sodbe.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Na drugem mestu je Splošno sodišče ugotovilo, da nobeden od elementov ne omogoča sklepanja, da je bila zahteva za odvzem parlamentarne imunitete pritožnici vložena v okviru sodnega postopka, ki bi potekal nenormalno, zlasti v zvezi z roki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Na tretjem mestu, potem ko je Splošno sodišče ponovilo, da se vprašanje, ali so pogoji za odvzem parlamentarne imunitete izpolnjeni, ko je podana zahteva za to, razlikuje od vprašanja, ali so dejanja, ki se očitajo zadevni poslanki, dokazana, je presodilo, da nobeden od elementov, ki jih pritožnica navaja v tem okviru – in sicer, prvič, da je sporni tvit sestavil njen pomočnik brez njene vednosti, drugič, da je šlo pri sporni sliki za fotomontažo, narejeno iz prosto dostopne fotografije, ter da se je ta slika že prej razširjala in delila na internetu, ne da bi kdo, zlasti CAF departmaja Seine‑Saint‑Denis, sprožil kakršen koli sodni postopek, tretjič, da je pritožnica tvit izbrisala takoj, ko je izvedela zanj, in četrtič, da bi ji bil v primeru obsodbe kot stranska kazen lahko dosojen odvzem pasivne volilne pravice ter izguba njenega mandata evropske poslanke in vseh njenih voljenih mandatov – <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>ne spada med okoliščine, ki jih je Parlament moral upoštevati pri ugotavljanju, ali so pogoji za odvzem parlamentarne imunitete v obravnavanem primeru izpolnjeni<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Točka 96 izpodbijane sodbe.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Poleg tega je Splošno sodišče ugotovilo, da sklep o predložitvi zadeve Tribunal correctionnel (kazensko sodišče), ki ga je sprejel podpredsednik Tribunal de grande instance de Bobigny (okrožno sodišče v Bobignyju) po sprejetju spornega sklepa in je bil predložen med obravnavo, nasprotuje trditvam pritožnice glede obstoja <HT TYPE="ITALIC">fumus persecutionis</HT> francoskih pravosodnih organov. Splošno sodišče je v zvezi s tem poudarilo, da v skladu s tem sklepom o predložitvi zadeve Tribunal correctionnel (kazensko sodišče) okoliščina, da pritožnica ni avtorica spornega tvita, ni ovira za to, da je predmet pregona na podlagi francoskega loi du 29 juillet 1881 sur la liberté de la presse (zakon z dne <DATE ISO="18810729">29. julija 1881</DATE> o svobodi tiska, v nadaljevanju: uakon z dne <DATE ISO="18810729">29. julija 1881</DATE>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Nazadnje, Splošno sodišče je v točkah od 105 do 120 izpodbijane sodbe obravnavalo in zavrnilo četrti razlog za razglasitev ničnosti, ki se je nanašal na kršitev pravice do obrambe in na ugovor nezakonitosti člena 9(9) in člena 150(2) Poslovnika.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem in predlogi strank</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Pritožnica Sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>izpodbijano sodbo razveljavi;</P></ITEM><ITEM><P>sporni sklep razglasi za ničen;</P></ITEM><ITEM><P>odloči o znesku, ki se pritožnici dodeli iz naslova stroškov postopka;</P></ITEM><ITEM><P>Parlamentu naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Parlament Sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>pritožbo v celoti zavrne;</P></ITEM><?PAGE NO="6"?><ITEM><P>pritožnici naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravna analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvodne ugotovitve</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vloga in status poslancev Evropskega parlamenta</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Evropski poslanci so predstavniki državljanov Unije. Prisluhniti morajo težavam državljanov, interesnih skupin in podjetij. Volijo se s splošnim, neposrednim, svobodnim in tajnim glasovanjem za dobo petih let ter so vez med državljani in različnimi institucijami. Kot člani Parlamenta dajejo demokratično legitimnost celotnemu procesu povezovanja. Evropski poslanci nimajo le osrednje vloge v zakonodajnem postopku, v katerem lahko med drugim predlagajo spremembe osnutkov besedil, ki so jim predloženi v glasovanje, temveč lahko prav tako predlagajo resolucije na vseh področjih svojih pristojnosti. Vplivajo tudi na dejavnosti Sveta in Evropske komisije, ker lahko ti instituciji spodbudijo k ukrepanju. Tako sodelujejo pri sprejemanju odločitev o velikih vprašanjih sodobnega časa, kot so podnebne spremembe, migracije, človekove pravice po svetu, sporazumi s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami in regulacija finančnih trgov. Poleg tega evropski poslanci izvajajo pomembne nadzorne pristojnosti, ker glasujejo o proračunu Unije, potrdijo sestavo Komisije, lahko ustanavljajo preiskovalne odbore in celo izrečejo nezaupnico članom Komisije, ki morajo potem odstopiti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Za zagotovitev, da bodo svoj mandat izvrševali popolnoma neodvisno in brez vmešavanja, je evropskim poslancem podeljen poseben status. Kot je Sodišče navedlo v sodbi, izrečeni v združenih zadevah C‑200/07 in C‑201/07, Marra,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081021">21. oktobra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Marra</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑200/07 in C‑201/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:579">EU:C:2008:579</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> parlamentarna imuniteta evropskih poslancev, kot je določena v členih 8 in 9 Protokola, obsega obe obliki varstva, ki sta običajno priznani poslancem nacionalnih parlamentov držav članic, in sicer imuniteto glede mnenj in glasov, podanih pri opravljanju parlamentarnih funkcij, in poslansko nedotakljivost, ki načeloma obsega zaščito pred sodnimi postopki.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081021">21. oktobra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Marra</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑200/07 in C‑201/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:579">EU:C:2008:579</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Poudariti je treba, da imuniteta, ki jim je podeljena s Protokolom, nikakor ni namenjena temu, da se jim zagotovi osebna korist, temveč je njen cilj Parlament pri opravljanju njegovih dejavnosti zaščititi pred ovirami ali nevarnostjo škode za njegovo nemoteno delovanje, kot je Sodišče pred kratkim poudarilo v zadevi, v kateri je bila izrečena sodba Junqueras Vies.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191219">19. decembra 2019</DATE> (<NO.CASE>C‑502/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:1115">EU:C:2019:1115</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 82 do 84).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Zato je dosledno, da se Parlament pooblasti, da sam ugotavlja, ali je namen sodnega postopka, sproženega proti enemu od njegovih članov, škodovati njegovemu delovanju. Kot namreč izhaja iz člena 9, tretji odstavek, Protokola, ta posebni status Parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu. Prav na podlagi te določbe je Parlament odvzel imuniteto pritožnici, potem ko je prejel zahtevo francoskih organov. V sporu pred Splošnim sodiščem je pritožnica Parlamentu poleg kršitve več postopkovnih jamstev očitala, da je neskladno uporabil določbe Protokola, ker ni upošteval obsega parlamentarne imunitete, ki jo pritožnica uživa. Nasprotno pa v obravnavani zadevi pritožnica Splošnemu očita <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>očitno napako pri presoji<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, ki jo je treba opredeliti s postopkovnega vidika, da bi bilo mogoče pritožbo ustrezno obravnavati.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Postopkovni vidiki, ki jih je treba upoštevati v obravnavani pritožbi</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja dva pritožbena razloga, ki sta združena v enem samem oddelku, naslovljenem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Kršitev prava Unije s strani Splošnega sodišča – napačna uporaba prava in napačna pravna opredelitev dejstev – očitna napaka pri presoji<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>. Pritožnica Splošnemu sodišču očita, da je storilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>očitno napako pri presoji<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> v okviru analize tako drugega kot tudi tretjega razloga iz ničnostne tožbe, vložene zoper sporni sklep na podlagi člena 263 PDEU. Kot navaja, ima vsaka od dveh zatrjevanih napak pri presoji <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>posledice za pravno opredelitev, ki jo Splošno sodišče daje izjavam, ki so predmet pregona, in njihovim okoliščinam, ter za neuporabo določb členov 8 in 9 Protokola v [njeno korist<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Pred analizo obeh pritožbenih razlogov bi rad opozoril, da pritožnica za opis domnevnih napak, ki ju je storilo Splošno sodišče, uporablja nenatančno terminologijo. Kot bo poleg tega prikazano v nadaljevanju, ni jasno razvidno, koliko bi lahko domnevni napaki pri presoji, ki ju razkriva pritožnica, omajali pravno veljavnost nekaterih ugotovitev, do katerih je Splošno sodišče prišlo v izpodbijani sodbi. Po navedbi tega se mi zdi potrebno spomniti na načela, ki so značilna za pritožbeni postopek in bodo uporabljena kot oporne točke pri analizi, ki bo izvedena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>V skladu s členom 256(1), drugi pododstavek, PDEU in členom 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije je pritožba omejena na pravna vprašanja in se vloži zaradi nepristojnosti Splošnega sodišča, zaradi kršitve postopka pred tem sodiščem, ki škoduje interesom pritožnika, pa tudi zaradi kršitve zakonodaje Unije s strani Splošnega sodišča. Presoja dejstev in dokazov, razen v primeru izkrivljanja, ni pravno vprašanje, ki je predmet nadzora Sodišča v okviru pritožbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sklepa z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100916">16. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Dominio de la Vega/UUNT</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑459/09 P</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:533">EU:C:2010:533</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190321">21. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>Gollnisch/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑330/18 P</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:240">EU:C:2019:240</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0109">109</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ob tem je izkrivljanje podano, če se zdi presoja obstoječih dokazov, ne da bi se uporabili novi, očitno napačna ali očitno v nasprotju z njihovim besedilom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190321">21. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>Gollnisch/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑330/18 P</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:240">EU:C:2019:240</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0110">110</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Nasprotno pa je Sodišče pristojno za opravljanje nadzora nad pravno opredelitvijo teh elementov in pravnimi posledicami, ki jih je iz tega izpeljalo Splošno sodišče.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca N. Jääskinena v zadevi Belgija/Deutsche Post in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>DHL International</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑148/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:726">EU:C:2010:726</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0076">76</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Na podlagi teh načel je treba v nadaljevanju preučiti pritožbena razloga, ki ju navaja pritožnica.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Prvi pritožbeni razlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Najprej, v zvezi z napako pri presoji, domnevno storjeno v okviru analize drugega tožbenega razloga, pritožnica Splošnemu sodišču očita, da je ugotovilo, prvič, da dogodek, komentiran s spornim tvitom, zaradi svoje geografske umestitve v Franciji ne spada med teme, ki so v interesu evropskega poslanca, drugič, da mnenje nujno pomeni splošno stališče in se ne more nanašati na točno določen dogodek, in tretjič, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>to, da poslanec poudarja ravnanje, ki je v nasprotju s francosko zakonodajo, ni tekoča aktualna tema<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Pritožnica zoper prvo domnevno napačno ugotovitev Splošnega sodišča navaja, da je vsak poslanec izvoljen v svoji državi, predstavlja svoje volivce in mora med svojim mandatom ohranjati nujno vez z njimi, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>tako da med drugim izpostavlja dejstva, ki jih zanimajo ali se na njih nanašajo<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Zoper drugo domnevno napačno ugotovitev Splošnega sodišča pritožnica navaja, prvič, da je ta ugotovitev v nasprotju s Sporočilom št. 11/2003 in zlasti njegovim načelom št. 2, drugič, da se sporni tvit v skladu z zakonom z dne <DATE ISO="18810729">29. julija 1881</DATE> šteje za mnenje, in tretjič, da po mnenju Evropskega sodišča za človekove pravice v njegovi sodbi z dne <DATE ISO="20091008">8. oktobra 2009</DATE>, Brunet‑Lecomte in Tanant proti Franciji,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Sodba ESČP z dne <DATE ISO="20091008">8. oktobra 2009</DATE> (CE:ECHR:2009:1008JUD001266206).</P></NOTE> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>žaljiva, obrekljiva ali drugačna izjava lahko postane predmet politične razprave in je zavarovana na podlagi temeljne pravice, ki jo pomeni svoboda izražanja, če obstaja splošni interes za razpravljanje o njej<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Pritožnica tretjo domnevno napačno ugotovitev Splošnega sodišča izpodbija z zatrjevanjem, da na eni strani nošnja polnega pokrivala na javnih mestih kot zunanji izraz pripadnosti islamski veri pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>temo v splošnem interesu, ki se nanaša na javno življenje kot pravico žensk<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>, in da bi na drugi strani Splošno sodišče moralo uporabiti sodno prakso, oblikovano v sodbi Patriciello, ker je v njej za zavrnitev odvzema parlamentarne imunitete poslancu omenjeno delovanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>v okviru [njegove] politične dejavnosti […] v splošnem interesu [njegovih] volivcev<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Parlament zatrjuje, da ti trije očitki temeljijo na napačnem razumevanju besedila izpodbijane sodbe. Na prvem mestu v zvezi s točko 53 izpodbijane sodbe navaja, da Splošno sodišče ne trdi, da komentirani dogodek zaradi svoje geografske umestitve v Franciji ne spada med teme, ki so v interesu evropskega poslanca, temveč da se je sporni tvit nanašal na točno določen dogodek, ki ga ni mogoče enačiti s splošnejšim stališčem o tekočih aktualnih temah ali temah, ki jih obravnava Parlament.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Parlament na drugem mestu meni, da Splošno sodišče ni ugotovilo, da mora mnenje pomeniti splošno stališče, ki se ne more nanašati na točno določen dogodek, temveč da zadevno konkretno mnenje nima neposredne in očitne povezave s parlamentarnimi dolžnostmi pritožnice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Na tretjem mestu, Splošno sodišče po mnenju Parlamenta ni odločilo, da to, da poslanec poudarja ravnanje, ki je v nasprotju z nacionalno zakonodajo, ni tekoča aktualna tema, temveč je odločilo le, da spornega tvita ni mogoče enačiti s splošnejšim stališčem o tekočih aktualnih temah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Poleg tega Parlament v zvezi s sklicevanjem na sodbo Patriciello poudarja, da zadevni citat izhaja iz točke 12 navedene sodbe, ki je del predstavitve dejanskega stanja v zadevi, predloženi Sodišču, ne pa del njegovega razlogovanja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Neobstoj neposredne in očitne povezave med zadevno dejavnostjo in dolžnostmi, ki jih običajno opravlja evropski poslanec</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Najprej bi rad poudaril, da iz člena 8 Protokola jasno izhaja, da se zoper člana Parlamenta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel <HT TYPE="ITALIC">pri opravljanju svojih dolžnosti</HT><QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Moj poudarek.</P></NOTE>. Iz jezikovne razlage te določbe je mogoče sklepati, da se evropski poslanec lahko brez težav sklicuje na svojo parlamentarno imuniteto, takoj ko obstaja <HT TYPE="ITALIC">dovolj tesna povezava</HT> med mnenjem ali glasom, ki ga je izrekel, in dolžnostmi, ki jih običajno opravlja. Do takega sklepa je mogoče priti tudi, če se ta določba analizira ob upoštevanju njenega cilja, na katerega je bilo opozorjeno že v mojih uvodnih ugotovitvah<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej točko 38 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> in ki je zaščititi nemoteno delovanje Parlamenta pred vsemi posegi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>To razlago potrjuje sodba Patriciello, v kateri je Sodišče to določbo razložilo tako, da se z njo zahteva, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>mora biti povezava med izraženim mnenjem in parlamentarnimi dolžnostmi <HT TYPE="ITALIC">neposredna in očitna</HT><QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodba Patriciello, točka 35. Moj poudarek.</P></NOTE> V tem okviru je treba poudariti, da je Sodišče podprlo bolj omejujočo razlago pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>imunitete<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej v tem smislu Mehta, R., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>Sir Thomas’s blushes: protecting parliamentary immunity in modern parliamentary democracies<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>, <HT TYPE="ITALIC">European Human Rights Law Review</HT>, 2012, št. 3, str. 309. Avtor navaja, da dolžnosti poslanca ni lahko natančno opredeliti, ker se njihova vloga s časom spreminja in se prilagaja različnim konkretnim okoliščinam. Po avtorjevem mnenju je oklevanje pri sprejemanju tega, da se poslanec izreka o lokalnih vidikih, razumljivo glede na to, da je Unija konec koncev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>tvorba z omejenimi pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>. Po drugi strani naj bi sprejemanje zgolj dejavnosti, ki so povezane z nadnacionalnimi temami, pomenilo preveč omejujoč pristop, zlasti kadar se lokalni in regionalni vidiki izkažejo kot upoštevni za politike Unije, na primer na področjih pomoči za kmetijstvo, regionalnega razvoja in pravil migracijskega prava.</P></NOTE> in to iz razlogov, ki se mi zdijo upoštevni. Kot je pojasnilo, se lahko zaradi imunitete iz člena 8 Protokola <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>pravosodnim organom in nacionalnim sodiščem dokončno prepreči izvajanje njihovih pristojnosti v zvezi s pregonom in sankcioniranjem kaznivih ravnanj s ciljem, da se zagotovi spoštovanje javnega reda na njihovem ozemlju, hkrati pa se osebam, ki so bile zaradi teh izjav oškodovane, popolnoma onemogoči dostop do sodnega varstva, kar glede na primer vključuje tudi dostop do civilnih sodišč za uveljavljanje odškodnine za nastalo škodo<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodba Patriciello, točka 34.</P></NOTE>. Iz tega izhaja, da je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali so pogoji, ki evropskemu poslancu omogočajo utemeljeno sklicevanje na imuniteto, izpolnjeni.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodba Patriciello točki 37 in 38.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Ob tem ugotavljam, da med okoliščinami tega spora in okoliščinami v zadevi Patriciello obstaja nekaj vzporednic, za katere se mi zdi, da jih je v tej analizi pomembno poudariti za boljše razumevanje razlogovanja Splošnega sodišča. V obeh zadevah se zadevna poslanca – bodisi sama bodisi s posredovanjem tretje osebe – izrekata o dejstvih, ki so domnevno nastopila zunaj prostorov Parlamenta in nimajo nobene očitne povezave z dolžnostmi evropskega poslanca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>V zadevi Patriciello je namreč zadevni poslanec izrekel besede o domnevno nezakonitem ravnanju policijske uslužbenke v svoji državi članici izvora, pri čemer je Sodišče za te okoliščine menilo, da so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>dokaj <HT TYPE="ITALIC">oddaljene od dolžnosti</HT> člana Evropskega parlamenta in […] zato malo verjetno pomenijo neposredno povezavo s splošnim interesom, ki ga imajo državljani<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>. Nato je Sodišče glede predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU presodilo – brez poseganja v presoje, ki jo je moralo opraviti predložitveno sodišče – da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>čeprav je tako povezavo možno dokazati, ta ni očitna<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Sodba Patriciello, točka 36. Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi francoski pravosodni organi pritožnici očitajo, da je na svojem računu na družabnem omrežju Twitter objavila fotografijo, domnevno povezano z dogodkom, ki naj bi se zgodil v poslopju javnega organa v kraju v državi članici izvora pritožnice. Konkretneje, iz točke 52 izpodbijane sodbe izhaja, da je bil namen spornega tvita <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>pritoževanje nad nespoštovanjem francoskega zakona […] o prepovedi zakrivanja obraza na javnih mestih s strani skupine žensk, ki so nosile oblačila, ki so jim zakrivala celoten obraz razen oči, in ki naj bi stale pred CAF v Rosny‑sous‑Boisu<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>. Zdi se mi, da zveza med to dejavnostjo in tipičnimi dolžnostmi evropskega poslanca, opisanimi v mojih uvodnih ugotovitvah,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej točko 36 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> ni očitna. Vsekakor nič bolj kot v okoliščinah,v zvezi s katerimi je bila izrečena sodba Patriciello. Ugotoviti ni mogoče nobene zveze s cilji ali politikami Unije, na katere naj bi Parlament vplival v svoji vlogi nosilca odločanja. Prav tako se za zadevne dejavnosti ne zdi, da lahko presegajo izključno lokalno raven. Zato je treba okoliščine obeh zadev presoditi enako s pravnega vidika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Tako se strinjam s presojo Splošnega sodišča v točki 54 izpodbijane sodbe, ki se nanaša na neobstoj neposredne in očitne povezave med dejanji, očitanimi pritožnici in njenim sodelavcem, na eni strani ter njenimi dolžnostmi v vlogi poslanke na drugi. Ugotoviti je torej treba, da je Splošno sodišče, ne da bi napačno uporabilo pravo, potrdilo, da se domnevne dejavnosti niso nanašale na mnenje ali glas, ki bi ga pritožnica izrekla pri opravljanju svojih dolžnosti poslanke Parlamenta, v smislu člena 8 Protokola.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Preden končam to točko, bi rad podal nekaj pojasnil glede točke 12 sodbe Patriciello, za katero se zdi, da ji pritožnica pripisuje poseben pomen za razlago Protokola. Pritožnica v svojem stališču trdi, da navedeni odlomek vsebuje pravna <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>načela<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>, ki bi jih Splošno sodišče moralo uporabiti zanjo. Ugotoviti pa je treba, da zadevni odlomek ni del obrazložitve sodbe, temveč je del povzetka dejanskega stanja. Zato iz njega ni mogoče izpeljati nobenega pravnega načela, ki bi lahko zavezovalo Splošno sodišče. Poleg tega, kolikor se omenjajo razlogi, iz katerih se je Parlament takrat odločil zaščititi imuniteto zadevnega evropskega poslanca, in sicer dejstvo, da je ta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>v okviru svoje politične dejavnosti deloval v splošnem interesu svojih volivcev<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, je dovolj opozoriti, da presoja, ki je bila podlaga za to odločitev in je temeljila na priporočilu Odbora Parlamenta za pravne zadeve, nikakor ni vplivala na razlago, ki jo je Sodišče dalo členu 8 Protokola. Prav nasprotno, iz izreka sodbe Patriciello je jasno razvidno, da za dejavnost, kot je ta, ki je zgoraj opisana, ne velja imuniteta, podeljena s to določbo. Iz tega sledi, da se pritožnica ne more uspešno sklicevati na povsem dejanske ugotovitve, vsebovane v točki 12 sodbe Patriciello.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Ker eno od osnovnih meril iz člena 8 Protokola ni izpolnjeno, načeloma ni treba preučiti, ali zadevna dejavnost pomeni izražanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>mnenja<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> v smislu te določbe. Sodišče je namreč v sodbi Patriciello zgolj opozorilo, da je treba ta pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>razumeti široko, tako da zajema besede ali izjave, ki po vsebini ustrezajo trditvam, ki odražajo subjektivno presojo<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodba Patriciello, točka 32.</P></NOTE> ni pa predložitvenemu sodišču zagotovilo dodatnih smernic, da bi to lahko preverilo, ali so izjave zadevnega poslanca zajete s tem pojmom. Zato ni mogoče kategorično izključiti možnosti, da katera koli izjava, ki se nanaša na določeno temo v središču javne razprave na evropski ravni, kot so teme, omenjene v mojih uvodnih ugotovitvah,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej točko 36 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> in ki izraža osebno prepričanje poslanca, pomeni tako mnenje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>To vprašanje morajo v vsakem primeru posebej preučiti organi, odgovorni za izvajanje Protokola in za zagotavljanje njegove pravilne uporabe, to je najprej in predvsem Parlament, ko mu je predložena zahteva za odvzem imunitete.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Kot je Sodišče navedlo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081021">21. oktobra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Marra</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑200/07 in C‑201/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:579">EU:C:2008:579</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 32 do 42), presoja pogojev za uporabo imunitete evropskega poslanca spada v izključno pristojnost nacionalnih sodišč. Če imajo navedena sodišča pri uporabi člena 8 Protokola dvome o njegovi razlagi, lahko Sodišču na podlagi člena 267 PDEU postavijo vprašanje o razlagi tega člena Protokola, pri čemer pa so sodišča najvišje instance v takem primeru zavezana zadevo predložiti v odločanje Sodišču. Vendar je Sodišče poudarilo, da imajo Parlament in nacionalni sodni organi obveznost lojalno sodelovati, da bi se izognili vsakršnemu konfliktu pri razlagi in uporabi določb Protokola, kar v praksi pomeni, da če je bila vložena tožba proti evropskemu poslancu pred nacionalnim sodiščem in če je to obveščeno, da je uveden postopek za zaščito privilegijev in imunitete tega poslanca, mora navedeno sodišče prekiniti sodni postopek in Parlament zaprositi, naj v najkrajšem času poda svoje mnenje.</P></NOTE> V obravnavanem primeru opozarjam, da Parlament zadevne dejavnosti ni izrecno opredelil kot izražanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>mnenja<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>, kar bi bilo mogoče razlagati kot voljo, da za pritožnico uporabi načelo <HT TYPE="ITALIC">in dubio pro reo</HT>. Ob upoštevanju širokega pomena pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>mnenje<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> si je tak pristop mogoče predstavljati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Kot generalni pravobranilec N. Jääskinen navaja v sklepnih predlogih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Patriciello</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑163/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:379">EU:C:2011:379</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 80 do 87), je določitev jasne razlike med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>vrednostnimi sodbami<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>dejanskimi izjavami<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/> na področju prava težavna, če ne nemogoča. Poleg tega poudarja, da Evropsko sodišče za človekove pravice ne uporablja popolne dihotomije med tema pojmoma, in sicer, da ne razlikuje med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>čistim mnenjem<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>dejansko trditvijo<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>, ampak med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>čistimi dejanskimi trditvami<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>mešanimi izrazi<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>, ki hkrati vsebujejo elemente dejstev in mnenj. Generalni pravobranilec zagovarja stališče, da mora biti članu Parlamenta omogočeno, da opozori na pomisleke svojih volivcev in brani njihove interese. Iz tega razloga mora imeti – ob zaščiti z materialno imuniteto – pravico izraziti dejanske ugotovitve, ki niso preverjene ali bi se lahko izkazale za napačne. Pri tem bo šlo najpogosteje za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>mešane izraze<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> v smislu sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Zato bi moral imeti član Parlamenta možnost, da se sklicuje na načelo <HT TYPE="ITALIC">in dubio pro reo</HT>.</P></NOTE> Sicer ugotavljam, da to vprašanje tudi v postopku pred Splošnim sodiščem ni bilo izrecno obravnavano.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Vsekakor se mi ne zdi ustrezno, da se to vprašanje obravnava v tem pritožbenem postopku, glede na to, da se očitki, ki jih izraža pritožnica, nanašajo izključno na presojo, ki jo je Splošno sodišče namenilo merilu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>neposredne in očitne povezave<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> z dolžnostmi evropskega poslanca. Preučevanje vprašanja, ali fotomontaža v zvezi z dogodkom, ki se morda nikdar ni zgodil, pomeni izražanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>mnenja<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> v smislu člena 8 Protokola, bi pomenilo, da bi se prekoračil obseg sodnega nadzora, ki je primeren za pritožbeni postopek.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="11"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Preučitev očitkov, ki jih izraža pritožnica</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Zgornji preudarki pomenijo podlago, na kateri je treba zdaj analizirati očitke, ki jih izraža pritožnica. Kot bom pojasnil v tej analizi, navedeni očitki kažejo na napačno razumevanje besedila izpodbijane sodbe in vzbujajo dvome o utemeljenosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej sklepe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120913">13. septembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Total in Elf Aquitaine/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑495/11 P</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:571">EU:C:2012:571</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190619">19. junija 2019</DATE>, <NAME.CASE>Linak/EUIPO</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑820/18 P</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:514">EU:C:2019:514</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190702">2. julija 2019</DATE>, <NAME.CASE>Seven/Shenzhen Jiayz Photo Industrial</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑31/19 P</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:554">EU:C:2019:554</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0009">9</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> prvega pritožbenega razloga.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Prvi očitek</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>V nasprotju s tem, kar navaja pritožnica, Splošno sodišče v točki 53 izpodbijane sodbe ni trdilo, da domnevni dogodek, komentiran v spornem tvitu, zaradi svoje geografske umestitve v Franciji ne spada med teme, ki so v interesu evropskega poslanca. Nasprotno, Splošno sodišče ni kategorično izključilo tega da lahko dogodki, ki se nanašajo na problematike, povezane z islamizmom in poseganjem v pravice žensk – ki zadevajo več držav po svetu, vključno s Francijo – dejansko pomenijo vprašanja v splošnem interesu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Navesti je treba, da je Splošno sodišče v navedeni točki 53 konkretno pojasnilo, da sta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>fotografija in sporni tvit videti bolj kot želja, da se poudari ravnanje, ki je v nasprotju s francosko zakonodajo, in ne kot izraz skrbi za obrambo pravic žensk<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>. Splošno sodišče je na podlagi tega ugotovilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>dejstvo, da je [pritožnica] namestnica v Odboru Parlamenta za pravice žensk in enakost spolov, ne more omogočiti, da se sporni tvit poveže z dolžnostmi, ki jih opravlja kot poslanka<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>. Ker je ta presoja dejstev v izključni pristojnosti Splošnega sodišča, je ni mogoče izpodbijati v okviru pritožbenega postopka, zlasti ker pritožnica ni predložila nobenega dokaza, ki bi kazal na morebitno napačno uporabo prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da je treba ta očitek zavrniti, ker izhaja iz napačnega razumevanja besedila izpodbijane sodbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Drugi očitek</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>V nasprotju s tem, kar navaja pritožnica, Splošno sodišče prav tako načeloma ni trdilo, da mnenje nujno pomeni splošno stališče in da se ne more nanašati na točno določen dogodek. Iz točke 46 izpodbijane sodbe je namreč razvidno, da Splošno sodišče za preučitev, ali gre pri spornem tvitu za mnenje, ki bi ga pritožnica izrekla pri opravljanju svojih parlamentarnih dolžnosti, tega pojma ni omejilo na splošna stališča, ki izključujejo vsakršno nanašanje na točno določen dogodek. Nasprotno, Splošno sodišče se je oprlo na pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>mnenje<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>, ki ga je izoblikovalo Sodišče in je omenjen zgoraj<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej točko 57 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> ter ki ga je treba razumeti široko, kar torej ne izključuje nobenega od obeh primerov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Toda v obravnavani zadevi ni sporno – čeprav se mnenje gotovo lahko nanaša na točno določen dogodek – da se sporni tvit nanaša na točno določen dogodek, ki naj bi se zgodil v kraju v Franciji in ga ni mogoče enačiti s splošnejšim stališčem o tekočih aktualnih temah ali temah, ki jih običajno obravnava Parlament pri razpravah ali delu v različnih odborih,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej v tem smislu sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Jääskinena v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Patriciello</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑163/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:379">EU:C:2011:379</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0097">97</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v katerih predlaga, naj se v jedro imunitete uvrstijo dejavnosti, ki so značilne za opravljanje dolžnosti poslanca Parlamenta. Te bi zajemale zlasti mnenja in glasove, izrečene na klopeh Parlamenta, v političnih odborih, delegacijah in političnih organih Parlamenta ter v političnih skupinah. Predlaga, naj te dejavnosti vključujejo politične konference, misije in srečanja zunaj Parlamenta, pri katerih njegovi člani sodelujejo v vlogi poslancev.</P></NOTE> kot so teme, ki sem jih omenil v svojih uvodnih ugotovitvah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej točko 36 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Ne sme se pozabiti – kot sem zgoraj ugotovil – da ta tema nima neposredne in očitne povezave s parlamentarnimi dolžnostmi pritožnice, kot se zahteva s členom 8 Protokola.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Ker ta očitek temelji na napačnem razumevanju besedilaizpodbijane sodbe, predlagam, naj se zavrne.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Tretji očitek</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Francoski zakon z dne <DATE ISO="18810729">29. julija 1881</DATE>, na katerega se sklicuje pritožnica in v skladu s katerim naj bi se sporni tvit štel za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>mnenje<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>, se mi v obravnavanih okoliščinah ne zdi upošteven, zlasti ker je treba obseg imunitete iz člena 8 Protokola določiti zgolj na podlagi prava Unije. Kot je namreč Sodišče navedlo v svoji sodni praksi, je treba – drugače kot poslansko nedotakljivost iz člena 9, prvi odstavek, točka (a), Protokola, ki je odvisna od nacionalnega prava – obseg imunitete, določene v členu 8 Protokola, ob tem, da ni napotitve na nacionalno pravo, določiti le na podlagi prava Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081021">21. oktobra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Marra</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑200/07 in C‑201/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:579">EU:C:2008:579</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in Patriciello, točka 25.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Zato predlagam, naj se tudi ta očitek zavrne, ker izhaja iz nerazumevanja avtonomnosti prava Unije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">c)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vmesna sklepna ugotovitev</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju zgornjih preudarkov je treba prvi pritožbeni razlog zavrniti kot očitno neutemeljen.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">C.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Drugi pritožbeni razlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>V zvezi z očitno napako pri presoji, ki jo je Splošno sodišče domnevno storilo v okviru analize tretjega tožbenega razloga, pritožnica izraža tri očitke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Prvi očitek se nanaša na to, da naj bi Splošno sodišče ugotovilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>naloga Parlamenta ni vedeti, ali so dejanja, ki se očitajo zadevni poslanki, dokazana<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>, čeprav je Parlament preučil ta dejanja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>in v svojem sklepu priznal, da [pritožnica] ni avtorica spornega tvita<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Z drugim očitkom pritožnica Splošnemu sodišču očita, da ni izpeljalo pravilnih pravnih posledic iz nekaterih listin iz spisa, zlasti iz člena 42 zakona z dne <DATE ISO="18810729">29. julija 1881</DATE>, ki z določanjem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>kaskadne odgovornosti<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> pristojnim nacionalnim organom omogoča pregon pritožničinega pomočnika, ki je avtor tvita, ločeno od pritožnice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Nazadnje, s tretjim očitkom pritožnica Splošnemu sodišču očita, da je iz sklepa o predložitvi zadeve Tribunal correctionnel (kazensko sodišče), katerega predmet je bila, izpeljalo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>obratno pravno posledico od tiste, ki jo [ta sklep] zahteva<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>, glede na to, da pritožnica ni bila avtorica spornega tvita in ga je umaknila takoj, ko je izvedela zanj, kar dokazuje, da nikakor ni nameravala storiti kaznivega dejanja. Poleg tega naj bi dejstvo, da je bila samo njena zadeva predložena Tribunal correctionnel (kazensko sodišče), medtem ko je pregon zoper avtorja spornega tvita zastaral, izražalo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>sodnikovo gorečnost<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> zoper njo in razkrivalo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>namen, da se ji škoduje na politični ravni, kar je ravnanje, značilno za <HT TYPE="ITALIC">fumus persecutionis</HT><QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Parlament meni, da drugi pritožbeni razlog ni dopusten. Najprej, pritožnica naj ne bi pojasnila, v čem je razlaga člena 9 Protokola, ki jo je sprejelo Splošno sodišče – v skladu s katero naloga Parlamenta ni ugotavljati, ali so dejanja, ki se očitajo zadevni poslanki, dokazana – napačna in torej v čem pomeni napako, ki naj bi jo storilo Splošno sodišče. Pritožnica naj prav tako ne bi dovolj natančno navedla pravnih trditev, ki utemeljujejo njeno kritiko, ali pravne podlage, na kateri bi<?PAGE NO="13"?> Splošno sodišče moralo priti do drugačne ugotovitve. Enako naj bi veljalo za kritiko, ki se nanaša na točko 100 izpodbijane sodbe, v kateri je Splošno sodišče ugotovilo, da Parlamentu ni mogoče očitati, da ni izpeljal posledic iz dejstva, da pritožnica ni bila avtorica spornega tvita in da ga je izbrisala takoj, ko je izvedela zanj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Dalje, Parlament trdi, da ne uspe razbrati pravnih posledic, ki bi jih po mnenju pritožnice Splošno sodišče moralo izpeljati iz člena 42 zakona z dne <DATE ISO="18810729">29. julija 1881</DATE>, ker pritožnica ni navedla pravnih trditev, ki utemeljujejo njeno kritiko, in pravne podlage, na kateri bi Splošno sodišče moralo ugotoviti drugače.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Nazadnje Parlament navaja, da pritožnica ne more grajati presoje, ki jo je Splošno sodišče podalo glede sklepa, s katerim je bila njena zadeva predložena Tribunal correctionnel (kazensko sodišče), ker gre za dokaz. Presoja dejstev in dokazov pa naj ne bi bila pravno vprašanje, ki bi bilo kot tako predmet nadzora Sodišča v okviru pritožbe, razen v primeru izkrivljanja teh dejstev in dokazov, ki ga pritožnica ne zatrjuje in ki ne izhaja očitno iz listin iz spisa.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvi očitek</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Glede prvega očitka drugega pritožbenega razloga je treba najprej spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča iz člena 256(1), drugi pododstavek, PDEU, člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije in člena 168(1)(d) Poslovnika Sodišča izhaja, da je treba v pritožbi natančno navesti grajane dele sodbe, katerih razveljavitev se predlaga, ter pravne trditve, ki specifično utemeljujejo ta predlog, sicer pritožba oziroma zadevni pritožbeni razlog ni dopusten.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180228">28. februarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>mobile.de/EUIPO</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑418/16 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:128">EU:C:2018:128</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160920">20. septembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Mallis in drugi/Komisija in ECB</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑105/15 P do C‑109/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:702">EU:C:2016:702</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110324">24. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>ISD Polska in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑369/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:175">EU:C:2011:175</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071122">22. novembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Cofradía de pescadores <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>San Pedro<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> de Bermeo in drugi/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑6/06 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:702">EU:C:2007:702</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Te zahteve ne izpolnjuje očitek, s katerim se zgolj komentira točka izpodbijane sodbe, ne da bi se predstavile skladne pravne trditve, katerih namen bi bil posebej opredeliti napačno uporabo prava, ki naj bi jo vsebovala ta točka, zato je treba tak očitek zavreči kot očitno nedopusten.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120321">21. marca 2012</DATE>, <NAME.CASE>Fidelio/UUNT</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑87/11 P</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:154">EU:C:2012:154</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju tega ugotavljam, da pritožnica ne navaja, v čem natančno je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo. Prav tako ne navaja dovolj natančno pravnih trditev, ki utemeljujejo njeno kritiko, in ne opredeljuje natančno pravne podlage, na kateri bi Splošno sodišče moralo ugotoviti drugače. Zato bi bilo mogoče presoditi, da ta očitek ne izpolnjuje zgoraj navedenih pogojev za dopustnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Iz previdnosti je treba vseeno preučiti odlomke izpodbijane sodbe, na katere se sklicuje pritožnica, da bi se preverilo, ali obstajajo očitne napake v obrazložitvi, zlasti pri pravni presoji dejstev, ki bi lahko pomenile napačno uporabo prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Uvodoma je treba navesti, da analiza točk od 60 do 62 izpodbijane sodbe, na katere se pritožnica očitno sklicuje, ne dopušča ugotovitve, da je Splošno sodišče storilo napako pri presoji dejstev. Nasprotno, Splošno sodišče zgolj pravilno opozarja, da so za vprašanje, ali je poslanka odgovorna za dejanja, ki se ji očitajo, pristojni organi države članice, ki je predložila zahtevo za odvzem imunitete.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba pojasniti, da Splošno sodišče Parlamentu ne očita, da je kršil pristojnost teh organov. Parlament v spornem sklepu dejansko ni izvedel dokončne pravne presoje dejstev z vidika francoskega kazenskega prava in je zgolj ponovil kazenske obtožbe francoskih pravosodnih organov zoper pritožnico. Poleg tega, kolikor Parlament navaja, da je bila slika, objavljena na družabnem omrežju Twitter, v resnici fotomontaža, ki jo je objavil njen pomočnik in je bila pozneje umaknjena, s tem zgolj povzema dejstva, ki so pripeljala do zahteve za odvzem imunitete. Parlament se ne opredeljuje do odgovornosti pritožnice za to, da naj bi njen pomočnik uporabil njen račun na družabnem omrežju Twitter. Iz tega sledi, da v nasprotju s tem, kar, kot se zdi, namiguje pritožnica, zadevni odlomki spornega sklepa pomenijo le to, da se je Parlament seznanil z dejstvi. Sicer nič v izpodbijani sodbi ne omogoča sklepanja, da Splošno sodišče ni pravilno razumelo pomena in pravne veljavnosti ugotovitev Parlamenta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Ker Splošno sodišče ni storilo nobene napake pri presoji, ki bi lahko pomenila izkrivljanje dejstev, torej predlagam, naj se ta očitek zavrne.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugi očitek</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Glede drugega očitka se strinjam s kritiko Parlamenta glede nejasnosti trditve, ki jo navaja pritožnica in v skladu s katero bi Splošno sodišče moralo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>izpeljati pravne posledice iz člena 42 zakona z dne <DATE ISO="18810729">29. julija 1881</DATE><QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>. Glede na pomanjkljivo utemeljitev se mi zdi, da tudi ta očitek ne izpolnjuje pogojev za dopustnost pritožbe, kot so določeni v sodni praksi in omenjeni zgoraj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej točko 77 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Zaradi celovitosti bom vseeno preučil ta očitek z vidika točk 100 in 101 izpodbijane sodbe, ki po navedbah pritožnice vsebujeta napako Splošnega sodišča pri presoji, čeprav pritožnica ne pojasnjuje, v čem je ta napaka in katere so njene pravne posledice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Uvodoma bi rad opozoril, da člen 42 zakona z dne <DATE ISO="18810729">29. julija 1881</DATE>, ki ga navaja pritožnica, določa kategorije oseb, ki so odgovorne za kazniva dejanja, storjena s tiskom. Ugotoviti je torej treba, da zadevna francoska določba spada na področje nacionalnega kazenskega prava. Čeprav ni jasno razvidno, kaj konkretno je pritožnica pričakovala od Splošnega sodišča, se mi zdi, da v bistvu zahteva, naj se za obravnavani primer uporabi nacionalno pravo. Če bi se ta razlaga očitka izkazala za pravilno, bi se zdelo, da je pritožnica svoj predlog oprla na idejo, da ji zadevna nacionalna določba lahko zagotovi korist, ki bi ji omogočila, da se izogne kazenskemu pregonu. Ta ideja pa ni podprta z dokazi ali dejstvi. Poleg tega se mi zdi dvomljivo, da je ta vidik lahko upošteven za ta postopek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je pomembno poudariti, da, kot je Splošno sodišče opozorilo v točki 62 izpodbijane sodbe, ni naloga Parlamenta odločati o vprašanju, ali je zadevna poslanka odgovorna za dejanja, ki se ji očitajo, ker so za to pristojni organi države članice, ki je predložila zahtevo za odvzem imunitete. Samo navedeni organi so namreč pooblaščeni za razlago in uporabo kazenskega prava zadevne države članice, pri čemer delujejo v okviru izvajanja državne suverenosti (<HT TYPE="ITALIC">ius puniendi</HT>).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej v tem smislu sklepne predloge generalnega pravobranilca D. Ruiz‑Jaraboja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Van Straaten</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑150/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:381">EU:C:2006:381</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ki trdi, da vsaka sodna odločba, obsodba ali oprostitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>odraža <HT TYPE="ITALIC">ius puniendi</HT><QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>.</P></NOTE> Ti preudarki <HT TYPE="ITALIC">a fortiori</HT> veljajo za Splošno sodišče, katerega sodna pristojnost je omejena na preučitev ničnostne tožbe, vložene zoper sporni sklep. Iz tega izhaja, da v nasprotju s tem, kar meni pritožnica, Splošno sodišče ni bilo pooblaščeno, da bi za obravnavani primer uporabilo člen 42 zakona z dne <DATE ISO="18810729">29. julija 1881</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Zato je treba, ker pravo ni bilo napačno uporabljeno, zavrniti tudi ta očitek.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="15"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">c)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Tretji očitek</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Glede tretjega očitka se pridružujem stališču Parlamenta, v skladu s katerim zgolj zatrjevanje očitne napake, ki jo je Splošno sodišče domnevno storilo pri presoji dokaza – in sicer sklepa z dne <DATE ISO="20180426">26. aprila 2018</DATE>, s katerim je podpredsednik Tribunal de grande instance de Bobigny (okrožno sodišče v Bobignyju), ki je vodil preiskavo, pritožničino zadevo predložil Tribunal correctionnel (kazensko sodišče) – ne izpolnjuje zgoraj omenjenih meril glede natančnosti pritožbenega razloga. Zlasti ni razvidno, katera napaka je bila storjena in katere so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>pravne posledice<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/>, ki bi jih Splošno sodišče moralo izpeljati iz presoje tega dokaza.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Zaradi celovitosti bom kljub temu preveril, ali je Splošno sodišče v točki 101 izpodbijane sodbe, na katero se pritožnica sklicuje v svojem stališču, napačno uporabilo pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Kot sem navedel v svojih uvodnih ugotovitvah, je pristojnost Sodišča v okviru pritožbenega postopka omejena na pravna vprašanja, kar za sodni nadzor – med drugim – presoje dejstev in dokazov pomeni, da mora Sodišče preveriti, ali je Splošno sodišče uporabilo prava merila, ali jih je pravilno opredelilo s pravnega vidika in ali je iz njih izpeljalo pravno utemeljene ugotovitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej v tem smislu Wathelet, M., <HT TYPE="ITALIC">Contentieux européen</HT>, Larcier, 2. izdaja, Bruselj, 2014, str. 479.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da se pritožnica opira na informacije v zgoraj omenjenem sklepu z dne <DATE ISO="20180426">26. aprila 2018</DATE> kot na dokaz, da bi podkrepila idejo, da ne bi smela biti predmet sodnega postopka, ker je bil njen pomočnik tisti, ki je objavil sporni tvit. Pritožnica se v svojih pisanjih namreč pritožuje nad tem, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>je bila samo njena zadeva predložena tribunal correctionnel [kazensko sodišče], medtem ko je pregon zoper njenega pomočnika zastaral<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>. Ob predpostavki, da je ta razlaga pritožničine trditve pravilna, se zdi, da Splošnemu sodišču očita, da iz tega ni izpeljalo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>pravnih posledic<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>, to je, da ni razglasilo ničnosti spornega sklepa, ker je ta temeljil na domnevno napačni premisi, in sicer na kazenski odgovornosti pritožnice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Na to trditev je treba odgovoriti – kot sem že pojasnil – da Splošno sodišče ni pristojno za odločanje o vprašanju, ali je zadevna poslanka odgovorna za dejanja, ki se ji očitajo, ker se za to vprašanje uporablja izključno nacionalno pravo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej točko 86 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Zato neodvisno od izida kazenskega postopka, ki poteka in katerega namen je prav razjasnitev tega vprašanja ter ki lahko pripelje do pritožničine obsodbe ali oprostitve, Splošno sodišče ni moglo nadomestiti nacionalnih pravosodnih organov tako, da bi razglasilo ničnost spornega sklepa zaradi morebitnega neobstoja kazenske odgovornosti. Torej je Splošno sodišče ravnalo pravilno, da se ni opredelilo do kazenske odgovornosti pritožnice in se je zgolj sklicevalo na sklep o predložitvi zadeve Tribunal correctionnel (kazensko sodišče), iz katerega je razvidno, da ima preiskovalni sodnik na voljo dovolj elementov za utemeljitev predložitve pritožničine zadeve Tribunal correctionnel (kazensko sodišče).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Ker trditve pritožnice očitno temeljijo na nerazumevanju delitve pristojnosti med nacionalnimi pravosodnimi organi in sodiščem Unije, jih je treba zavrniti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Zdi se, da pritožnica graja tudi obrazložitev, ki jo Splošno sodišče v točki 101 sodbe namenja zatrjevanemu neobstoju <HT TYPE="ITALIC">fumus persecutionis</HT>. Po njenem mnenju sklep o predložitvi zadeve Tribunal correctionnel (kazensko sodišče) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>izraža sodnikovo gorečnost proti izvoljeni predstavnici, ki se jo želi za vsako ceno zvleči pred Tribunal correctionnel [kazensko sodišče]<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/> z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>namen[om], da se ji škoduje na politični ravni<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>. Iz tega je mogoče sklepati, da pritožnica Splošnemu sodišču očita, da ni pravilno presodilo okoliščin obravnavanega primera in da posledično ni razglasilo ničnosti spornega sklepa.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>V zvezi s tem najprej opozarjam, da iz spornega sklepa jasno izhaja, da je Parlament na podlagi presoje dejstev ugotovil neobstoj suma <HT TYPE="ITALIC">fumus persecutionis</HT>. V poročilu o zahtevi za odvzem imunitete, ki ga je pripravil Odbor Parlamenta za pravne zadeve, je namreč izrecno navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>ni dovolj resnega suma o tem, da bi šlo pri postopku sodne preiskave, ki se je začel na podlagi pritožbe [CAF] zaradi domnevnega javnega obrekovanja [javne uprave], za poskus oviranja parlamentarnega dela [pritožnice]<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/>. Splošno sodišče zato ni imelo nobenega objektivnega razloga, da bi dvomilo o resničnosti ali veljavnosti te presoje. Nasprotno, Splošno sodišče je opazilo, da je ta presoja potrjena z informacijami iz sklepa z dne <DATE ISO="20180426">26. aprila 2018</DATE>o, ki kažejo, da obstaja dovolj elementov za utemeljitev predložitvi pritožničine zadeve tribunal correctionnel (kazensko sodišče). Pritožnica je torej zmotno menila, da je Splošno sodišče z zavrnitvijo priznanja tveganja pregona, katerega edini namen bi bil škodovati pritožnici, napačno uporabilo pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Za dodatno pojasnitev je treba poudariti, da je Splošno sodišče v točkah od 83 do 101 izpodbijane sodbe opravilo zelo natančno analizo trditev, ki jih je pritožnica navedla v podporo obstoju <HT TYPE="ITALIC">fumus persecutionis</HT>, na koncu te analize pa je te trditve v celoti zavrnilo. Glede na to, da je presoja dejstev v izključni pristojnosti Splošnega sodišča in da pritožnica ni podala nobene skladne in dovolj utemeljene trditve, s katero bi bilo mogoče omajati skladnost razlogovanja Splošnega sodišča s postopkovnimi načeli, ki urejajo presojo dejstev in dokazov v okviru ničnostne tožbe, je treba potrditi ugotovitve Splošnega sodišča glede neobstoja indicev o <HT TYPE="ITALIC">fumus persecutionis</HT> v obravnavanem primeru.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Iz tega ob neobstoju napake pri presoji sklepa z dne <DATE ISO="20180426">26. aprila 2018</DATE> kot dokaza sledi, da je treba trditev, ki jo navaja pritožnica, šteti za neutemeljeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Iz vsega navedenega izhaja, da je treba ta očitek zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">d)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vmesna sklepna ugotovitev</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Ob koncu te analize menim, da drugega pritožbenega razloga ni mogoče sprejeti. Predlagam, naj se zavrže kot očitno nedopusten ali vsekakor zavrne kot očitno neutemeljen.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VII.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>pritožbo zavrne in</P></ITEM><ITEM><P>pritožnici naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>