(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 6. decembra 2024 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom visokotlačnih brezšivnih jeklenk s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 24. oktobra 2024 vložilo pet družb, in sicer Cylinders Holding a.s., Dalmine S.p.A. (Tenaris), Eurocylinder Systems AG, Faber Industrie S.p.A. in Worthington Cylinders GmbH (v nadaljnjem besedilu: pritožniki). Pritožbo je vložila industrija visokotlačnih brezšivnih jeklenk v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/531 (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) (3) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, kitajske organe, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Vzorčenje proizvajalcev Unije

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi reprezentativnosti v smislu obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v EU v obdobju preiskave. V vzorec sta bila vključena dva proizvajalca Unije. Vzorčena proizvajalca Unije sta predstavljala 47 % ocenjene celotne proizvodnje in 42 % ocenjenega celotnega obsega prodaje podobnega izdelka v EU. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. Prejeta ni bila nobena pripomba. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

Vzorčenje nepovezanih uvoznikov

(8)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(9)

Noben nepovezan uvoznik ni predložil zahtevanih informacij in se strinjal z vključitvijo v vzorec.

Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov

(10)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Ljudske republike Kitajske pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(11)

Dvajset proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države, ki predstavljajo 54,4 % ocenjenega celotnega izvoza v Unijo, je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(12)

Pritožniki so se sicer strinjali z izbiro prvega proizvajalca izvoznika, ki ima izmed dveh izbranih skupin družb največji obseg proizvodnje, vendar so pripomnili, da bi bilo treba drugega nadomestiti, saj proizvaja predvsem opremo za gašenje požarov, kot so gasilni aparati. Zato so predlagali dve alternativni sodelujoči družbi iz naslednjih razlogov:

(13)

Pritožniki so poleg tega poudarili tveganja, povezana z izbiro dveh družb v vzorec, v primeru, da ena od njiju ne bi sodelovala.

(14)

Vendar je glede na razpoložljive informacije druga izbrana skupina družb proizvajala širši nabor izdelkov in ne le opreme za gašenje požarov. Pripomb glede razpoložljive proizvodne zmogljivosti in prisotnosti predlaganih alternativnih družb na trgu EU na tej stopnji ni bilo mogoče preveriti ali pa niso bile podprte s temeljnimi z ustreznimi dokazi. Poleg tega sta začasno izbrana proizvajalca izvoznika potrdila svojo trdno namero, da bosta sodelovala v preiskavi.

(15)

Na podlagi razpoložljivih informacij predlaganega vzorca ni bilo treba spremeniti. Dokončni vzorec je predstavljal 37,5 % ocenjene celotne količine izvoza visokotlačnih brezšivnih jeklenk iz Ljudske republike Kitajske v Unijo v obdobju preiskave.

(16)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(17)

Poleg tega je pritožnik v pritožbi predložil zadostne dokaze prima facie o izkrivljanju na trgu surovin v zvezi z zadevnim izdelkom na Kitajskem. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava zajemala to izkrivljanje na trgu surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za Kitajsko uporabijo določbe členov 7(2a) in 7(2b) osnovne uredbe. Komisija je zato kitajski vladi poslala dodatne vprašalnike v zvezi s tem.

(18)

Komisija je vprašalnike poslala proizvajalcem Unije, uvoznikom, uporabnikom in proizvajalcem izvoznikom iz Ljudske republike Kitajske. Vprašalnik je poslala tudi nepovezanemu trgovcu, prek katerega je eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov prodajal zadevni izdelek za izvoz v EU. Ti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletu (4).

(19)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga in nastali škodi ter za opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(20)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2023 do 30. septembra 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(21)

Izdelek v tej preiskavi so prazne visokotlačne brezšivne jeklenke, vključno z gasilnimi aparati, za komprimirani ali utekočinjeni plin, izdelane iz jekla, vseh premerov in prostornin, z navojem ali brez, ne glede na notranjo prevleko ali platiranje, ne glede na zunanjo zaključno obdelavo in obliko, ne glede na to, ali je v jeklenke vstavljen plinski meh ali ne, ne glede na to, ali so jeklenke opremljene z ventilom, vratnim obročem, nožnim obročem ali cevmi, ne glede na to, ali so skupaj povezane v snop ali ne (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

(22)

Jeklenke s prostornino do vključno 120 ml, ki jih ni mogoče ponovno napolniti in so zajete v evropskem standardu EN 16509:2014 in/ali številki UN 2037, ki jo dodeli Odbor strokovnjakov Združenih narodov za prevoz nevarnega blaga, so izključene iz obsega izdelka.

(23)

Visokotlačne brezšivne jeklenke se uporabljajo za najrazličnejše namene: za gasilne aparate, industrijske pline (npr. za varjenje in rezanje, hrano in pijačo), medicinske pline za bolnišnice in zdravstvo, elektronske in specialne pline, dihalni zrak za gasilstvo, gašenje požarov, potapljanje in alternativna goriva, vključno s stisnjenim zemeljskim plinom (SZP) in vodikom.

(24)

Zadevni izdelek so visokotlačne brezšivne jeklenke za komprimirani ali utekočinjeni plin, izdelane iz jekla, vseh premerov in prostornin, z navojem ali brez, ne glede na notranjo prevleko ali platiranje, ne glede na zunanjo zaključno obdelavo in obliko, ne glede na to, ali je v jeklenke vstavljen plinski meh ali ne, ne glede na to, ali so jeklenke opremljene z ventilom, vratnim obročem, nožnim obročem ali cevmi, ne glede na to, ali so skupaj povezane v snop ali ne, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7311 00 11 , ex 7311 00 13 , ex 7311 00 19 in ex 7311 00 30 (oznake TARIC 7311 00 11 15, 7311 00 11 80, 7311 00 13 15, 7311 00 13 80, 7311 00 19 15, 7311 00 19 80, 7311 00 30 15 in 7311 00 30 80) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(25)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(26)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(27)

V skladu z zgoraj navedeno opredelitvijo izdelka so izdelek v tej preiskavi visokotlačne brezšivne jeklenke za komprimirani ali utekočinjeni plin.

(28)

Po začetku preiskave je en proizvajalec izvoznik, družba Zhejiang Winner Fire Fighting Equipment Co., Ltd., trdil, da gasilni aparati, ki se uvrščajo pod oznako KN 8424 10 00 , ne spadajo v obseg izdelka v preiskavi. Komisija je opozorila, da so oznake KN in TARIC zgolj informativne. Obseg te preiskave se je zato ravnal po opredelitvi izdelka v preiskavi iz oddelka 2 obvestila o začetku. Zato se je štelo, da gasilni aparati, ki imajo enake fizikalne in kemične lastnosti kot visokotlačne brezšivne jeklenke, spadajo v obseg izdelka v preiskavi.

(29)

Družba Zhejiang Winner Fire Fighting Equipment Co., Ltd., je nadalje trdila, da se za napolnjene gasilne aparate, tj. napolnjene z raznimi suhimi in mokrimi kemikalijami, ne bi smelo šteti, da spadajo v obseg izdelka v preiskavi.

(30)

Komisija je 6. marca 2025 objavila obvestilo (5), v katerem je pojasnila, da:

(31)

Pritožniki so trdili, da so napolnjeni gasilni aparati najverjetneje sestavljeni večinoma iz varjenih jeklenk ali drugih jeklenk, ki niso iz jekla, in da zato ne spadajo v obseg preiskave. Priznali so sicer, da ni razlik med visokotlačnimi brezšivnimi jeklenkami, ki se uporabljajo za gašenje požarov, in tistimi, ki se uporabljajo za druge namene (kot so jeklenke s CO2 za živilsko industrijo in industrijo pijač), ter da se za obe vrsti jeklenk uporabljajo enaki tehnični standardi, vendar so kljub temu trdili, da bi bilo treba napolnjene visokotlačne brezšivne jeklenke vključiti v obseg izdelka. Zatrjevali so, da bi izključitev teh jeklenk neupravičeno zožila obseg zadevnega izdelka v tej preiskavi in ustvarila tveganje izogibanja.

(32)

Pritožniki so posebej opozorili, da so snopi jeklenk zajeti v opredelitvi izdelka, okvir, ki se uporablja za povezovanje jeklenk v snop, pa ni. Iz istega razloga so bile v opredelitev izdelka zajete acetilenske jeklenke, čeprav vsebujejo porozen material za zadrževanje polnila z acetonom, saj izpolnjujejo vsa merila za izdelek, kot so opredeljena v opredelitvi zadevnega izdelka iz obvestila o začetku postopka.

(33)

Pritožniki so menili, da bi bilo treba pojasnilo Komisije glede izdelka, kot je navedeno zgoraj, ponovno preučiti.

(34)

Komisija je najprej ugotovila, da niti v pritožbi niti v poznejšem obvestilu o začetku ni bilo navedeno, da se izdelek v preiskavi nanaša na napolnjene jeklenke.

(35)

Preiskava je pokazala tudi, da so kupci visokotlačnih brezšivnih jeklenk pogosto sami sestavljali in polnili zadevni izdelek, da bi bil primeren za končno uporabo, bodisi kot gasilni aparat bodisi kot vsebnik za kemične izdelke.

(36)

Poleg tega je bilo glede na posebej obremenjujoče zahteve glede varnosti in zaščite, tudi z vidika stroškov, ki se uporabljajo za medcelinski prevoz zelo nevarnega blaga, kot so napolnjene visokotlačne brezšivne jeklenke, ugotovljeno, da so domnevna tveganja izogibanja omejena.

(37)

Glede na navedeno so bile trditve pritožnikov zavrnjene.

(38)

En nevzorčeni proizvajalec izvoznik, Leebucc (Tianjin) Hydraulics Equipment Co., Ltd., je zahteval, naj se iz obsega preiskave izključijo akumulatorske tlačne posode. Navedel je naslednje argumente:

(39)

Pritožniki so trdili, da:

(40)

Družba Leebucc (Tianjin) Hydraulics Equipment Co., Ltd., je trdila, da je po preverjanju na kraju samem načela vprašanje izključitve akumulatorskih tlačnih posod iz obsega preiskave in da bi bilo treba roke za predložitev pripomb o obsegu izdelka šteti za „mehke“ roke, v nasprotju s strožjim zakonskim rokom, določenim v osnovni uredbi.

(41)

Družba Leebucc (Tianjin) Hydraulics Equipment Co., Ltd., je vztrajala pri razlikah med polizdelkom (akumulatorsko tlačno posodo) in končnim izdelkom (akumulatorjem), kar je bil ključni dejavnik za določitev podobnosti med akumulatorsko tlačno posodo in akumulatorjem ali jeklenko za plinsko industrijo. Poleg tega je trdila, da se pri izračunu dampinga polizdelki ne bi smeli primerjati s končnim izdelkom. Nazadnje je ta družba trdila, da je akumulatorska tlačna posoda zasnovana specifično za vgradnjo v zasnovan akumulator, pri čemer so tako za akumulatorsko tlačno posodo kot za zasnovani akumulator potrebni posebni certifikati, in navedla, da akumulatorske tlačne posode ni niti mogoče nadomestiti z visokotlačno brezšivno jeklenko za plinsko industrijo niti je ni mogoče uporabljati kot komercialni izdelek, dan v promet na trgu EU.

(42)

Komisija je analizirala zahtevek za izključitev na podlagi elementov, ki jih je predložila zadevna stran, in začasno sklenila, da akumulatorske tlačne posode spadajo v opredelitev izdelka iz uvodne izjave 21 ter imajo enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti kot druge jeklenke. Poleg tega so bile zajete v opredelitvi zadevnega izdelka in opredeljene s kontrolnimi številkami izdelka, ki jih je Komisija uporabila za izračun stopenj dampinga in škode ter ki pravilno označujejo akumulatorske tlačne posode ter Komisiji ustrezno omogočajo izvedbo poštene primerjave cen med proizvajalci Unije in kitajskimi proizvajalci. Trditev je bila zato zavrnjena.

(43)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in nakazujejo obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z Ljudsko republiko Kitajsko (v nadaljnjem besedilu: LRK) v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(44)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo izdelka. Ustrezne informacije je predložilo devet proizvajalcev izvoznikov.

(45)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo visokotlačnih brezšivnih jeklenk, in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(46)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze začasno izbrala Brazilijo kot primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Komisija je nato navedla, da bo v skladu s členom 2(6a), prva alinea, osnovne uredbe preučila druge možne primerne reprezentativne države.

(47)

Komisija je 13. februarja 2025 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji zadevnega izdelka. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila možne reprezentativne države in določila Brazilijo, Argentino in Turčijo kot ustrezne reprezentativne države. Komisija je prejela pripombe na prvo obvestilo, kot je navedeno v uvodnih izjavah 116 do 131.

(48)

Komisija je 7. marca 2025 z drugim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Turčijo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij za sektor. Komisija je prejela pripombe na drugo obvestilo, kot je navedeno v uvodnih izjavah 132 do 145.

(49)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(50)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(51)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(52)

Komisija je v nedavnih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK (6) ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(53)

Komisija je v teh preiskavah ugotovila, da v LRK obstaja znatno poseganje države, kar izkrivlja učinkovito dodeljevanje sredstev v skladu s tržnimi načeli (7). Zlasti je ugotovila, da se v jeklarskem sektorju, iz katerega izhaja glavna surovina za proizvodnjo izdelka v preiskavi, ne le ohranja znatna stopnja lastništva kitajske vlade v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (8), ampak kitajski vladi prisotnost v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe tudi omogoča, da vpliva na cene in stroške (9). Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (10). Komisija je sklenila tudi, da kitajsko stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij ne delujeta pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanje zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (11). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v jeklarskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (12) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (13).

(54)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK, preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, glede na to, da obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v dokumentaciji, vključno z dokazi v pritožbi in delovnem dokumentu služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (14) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki temelji na javno dostopnih virih. Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno in tudi posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom v preiskavi. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kot je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(55)

V pritožbi so bili navedeni primeri elementov, ki kažejo na obstoj izkrivljanj, kot so navedeni v členu 2(6a), točka (b), prva do šesta alinea, osnovne uredbe, in bilo je navedeno, da na tržne pogoje, zlasti stroške in cene, v kitajski jeklarski industriji ne vplivajo tržne sile ponudbe in povpraševanja, temveč so izkrivljeni zaradi poseganja države v gospodarstvo.

(56)

V pritožbi so bili navedeni tudi sklici na ustrezne dele poročila, pri čemer je bilo poudarjeno naslednje:

(57)

Jeklarski sektor, vključno s trgom zadevnega izdelka, v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice. V zvezi s tem so pritožniki opozorili na vpliv, ki ga država izvaja prek splošne prisotnosti Kitajske komunistične partije v kitajskih podjetjih in prek njene pomembne vloge v združenjih.

(58)

Prvič, v pritožbi je bilo navedeno, da kitajsko gospodarstvo deluje predvsem prek podjetij v državni lasti, ki prispevajo 25 % kitajskega BDP (15). Pritožniki so v podporo temu navedli, da so podjetja v državni lasti tudi glavni subjekti, prek katerih država neposredno izvaja svoje politike na trgu. Poleg tega je bilo v zvezi z jeklarskim sektorjem, ki proizvaja glavno surovino za proizvodnjo zadevnega izdelka, navedeno, da podjetja v državni lasti predstavljajo 40 % proizvodnje sektorja. Dejansko so štirje od desetih največjih proizvajalcev jekla podjetja v državni lasti, med drugim skupine Baowu Steel, HBIS in Ansteel ter družba Shougang (16). Pritožniki so opozorili tudi na druga manjša podjetja v državni lasti, kot so družba Maanshan Iron & Steel Company Limited, skupina Batou Steel in družba CITIC Pacific Special Steel, ki so prav tako zelo pomembna, saj so neposredni vir jekla za proizvajalce visokotlačnih brezšivnih jeklenk na Kitajskem.

(59)

Drugič, pritožniki so omenili ključno vlogo intervencionizma kitajske vlade, in sicer prek združenj. To naj bi veljalo zlasti za jeklarski sektor in posledično tudi za trg visokotlačnih brezšivnih jeklenk. V jeklarskem sektorju je namreč znano, da imajo združenja „vlogo mostu in povezave med vlado in člani (17)“. Pritožniki so v zvezi s tem navedli, da sicer ni posebnega industrijskega trgovinskega združenja za industrijo visokotlačnih brezšivnih jeklenk, ki bi izvajalo industrijske politike, da pa obstajajo drugi akterji, kot sta nacionalni tehnični odbor za standardizacijo plinskih jeklenk (v nadaljnjem besedilu: TC31) in kitajsko združenje za inšpekcijske preglede posebne opreme (v nadaljnjem besedilu: CASEI), ki neposredno izvajata nacionalne standarde in predpise, ki se uporabljajo za proizvajalce visokotlačnih brezšivnih jeklenk (18).

(60)

Vpliv kitajske vlade v jeklarskem sektorju se odraža v proizvodnji zadevnega izdelka, zato lahko vlada izvaja vpliv in nadzor v celotni vrednostni verigi.

(61)

V zvezi s prisotnostjo države v podjetjih, ki državi omogoča, da vpliva na cene in stroške, so pritožniki opozorili, da so javne in zasebne družbe, vključene v proizvodnjo jekla na splošno in zlasti v proizvodnjo visokotlačnih brezšivnih jeklenk, pod širokim nadzorom kitajske vlade, kar ima za posledico to, da država v teh sektorjih izkrivlja cene in stroške. Trdili so, da so člani KKP na splošno prisotni tako v podjetjih v državni lasti kot v družbah v zasebni lasti, kar zlasti pomeni, da KKP ni vključena le v izbiro vodstvenih delavcev, ampak tudi človeških virov.

(62)

Poleg tega so pritožniki opozorili, da morajo organizacije na ravni partije v podjetjih v državni lasti izvajati načela in politike partije. To je zagotovljeno z obstojem partijskih celic v družbah, ki morajo oblikovati disciplinski oddelek za zagotavljanje uporabe navodil kitajske vlade. Opozorili so tudi, da je stanje v družbah v zasebni lasti podobno. Dejansko je bilo ugotovljeno, da je v letu 2017 70 % od 1,86 milijona družb v zasebni lasti imelo celice KKP, ki so izvajale „vse večji pritisk glede tega, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v zadevnih družbah (19)“.

(63)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da KKP zahteva uvedbo enot, znanih kot „združene fronte“, da bi še okrepila vpliv in ideologijo KKP v zasebnih družbah z vzpostavitvijo „sodobnega podjetniškega sistema s kitajskimi značilnostmi“. Pritožniki so zlasti sklicevali na podpredsednika vsekitajske industrijske in trgovinske zveze, ki je pojasnil, da mora tak sistem „vključiti vodstvo partije v vse vidike javnosti, partijsko organizacijo pa v strukturo korporativnega upravljanja“. Opozorili so tudi, da mora sistem zasebnega gospodarstva „spoštovati in krepiti splošno vodstvo partije“. Pritožniki so poročali, da je leta 2023 92 % od 500 največjih kitajskih zasebnih podjetij gostilo partijske enote.

(64)

Pritožniki so navedli tudi, da kitajska vlada vpliva tudi na imenovanje ključnih vodstvenih in kadrovskih delavcev v podjetjih v državni lasti in družbah v zasebni lasti.

(65)

V podjetjih v državni lasti na primer KKP širi svoj nadzor prek postopka imenovanja ključnih vodstvenih delavcev. Natančneje, pritožniki so navedli, da v skladu s pravilnikom Kitajske komunistične partije o delu lokalnih organizacij podjetij v državni lasti „funkciji sekretarja in predsednika partijskega odbora (partijske skupine) običajno opravlja ena oseba, generalni direktor, ki je član partije, pa je namestnik sekretarja (20)“. V pravilniku se podobno zahteva, da je v družbi „brez upravnega odbora in samo z izvršnimi direktorji“ sekretar partijskega odbora izvršni direktor, v „neodvisnih podjetjih“ pa namestnik generalnega direktorja.

(66)

V zvezi z zasebnimi družbami je bilo v pritožbi navedeno, da se tudi tem svetuje, da vzpostavijo nadzorni mehanizem, ki ga bo vodila partijska celica z disciplinskimi pooblastili, da se zagotovijo „izvajanje sistema korporativne skladnosti in korporativnega upravljanja, opozarjanje in izobraževanje vodstva in osebja ter nadzor in upravljanje osebja“. Nadzorni mehanizem bi moral poleg tega biti pristojen za vodilne kadre in zaposlene ter „urejati […] uporabo pooblastil (21)“.

(67)

Pritožniki so razkrili, da taka izkrivljanja niso prisotna le v družbah, ki proizvajajo izdelek v preiskavi, ampak tudi v industriji višje v verigi, in sicer v jeklarskem sektorju. Razlog za to nista le državno lastništvo in prisotnost, temveč tudi različne politike konsolidacije, ki so privedle do velikih združitev, kot je bila tista iz leta 2016, ki je vključevala družbi Boasteel Group Corp in Wuhan Iron and Steel Group Corp, ki sta se združili v skupino Baowu Steel Group. V tem primeru predsednik upravnega odbora ni le sekretar KKP, temveč tudi predsednik sindikata družbe.

(68)

Pritožniki so zato sklenili, da so družbe, dejavne v sektorjih visokotlačnih brezšivnih jeklenk in jekla, zelo tesno povezane s kitajsko vlado. Ta intervencionizem moti dinamiko trga ter vpliva na oblikovanje cen in stroškov.

(69)

Pritožniki so poleg tega trdili, da javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga. Trdili so, da je kitajska vlada vzpostavila sistem načrtovanja, ki neposredno spodbuja industrijo zadevnega izdelka in sektorje višje v verigi, med drugim jeklarski, kar močno vpliva na tržne sile. Poudarili so zavezujočo naravo takih načrtov, saj je njihovo izvajanje predpisano z zakonom, tudi na ustavni ravni. Pritožniki so opozorili, da se zaradi takega sistema načrtovanja „viri usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (22)“.

(70)

V zvezi z jeklarskim sektorjem so pritožniki ponovno navedli več uredb Komisije, v katerih so bila priznana izkrivljanja, zlasti v zvezi s ključnimi sestavnimi deli visokotlačnih brezšivnih jeklenk. Sklicevali so se zlasti na poročilo v zvezi s strateškim pomenom razvojnega načrta za surovine ter 14. petletni načrt za družbeni in gospodarski razvoj.

(71)

Pritožniki so poleg tega trdili, da se zakonodaja o stečaju, družbah ali lastnini ne uporablja oziroma se izvršuje diskriminatorno ali nezadostno. Navedli so, da se stečajna zakonodaja na Kitajskem ne izvršuje v zadostni meri. To naj bi bila posledica tesne povezave med stečajnimi upravitelji in lokalnimi organi ter splošnega vpliva vlade na poslovanje podjetij. Ugotovljeno je bilo, da spodbuja tudi ustanavljanje „gospodarsko nerazpoložljivih podjetij, običajno v panogah z zelo velikimi presežnimi zmogljivostmi“ (23). To je zlasti očitno pri proizvajalcih visokotlačnih brezšivnih jeklenk (tj. skupino Bohai Iron and Steel Group) v okoliščinah, v katerih država ohranja presežek proizvodnih zmogljivosti.

(72)

Poleg tega so pritožniki opozorili na prejšnje ugotovitve Komisije v zvezi s sektorji zadevnega izdelka višje v verigi (tj. jeklarski sektor in zlasti trg visokotlačnih brezšivnih jeklenk), ki so imeli koristi od selektivne dodelitve zemljišč. Opozorili so, da je zemljišče v izključni lasti države in da je njegova dodelitev v izključni pristojnosti države (24). To pomeni, da država izkorišča svojo zakonodajo o lastnini v korist domačih proizvajalcev visokotlačnih brezšivnih jeklenk in v jeklarskem sektorju.

(73)

Pritožniki so opozorili tudi na znatna poseganja LRK na področju plač, ki vplivajo na celotno vrednostno verigo in postajajo vse izrazitejša, ko se vrednostna veriga podaljšuje. Trdili so, da so taka izkrivljanja dvojna, saj se najprej pojavijo pri proizvodnji visokotlačnih brezšivnih jeklenk ali njihovih glavnih vložkov, nato pa posredno pri dostopu do vložkov od družb, ki delujejo v okviru istega kitajskega sistema dela.

(74)

Nazadnje so pritožniki trdili, da finančni trgi na Kitajskem delujejo v smeri „zagotavljanja nadzora ter omogočanja posegov države in KKP“ (25). Opozorili so, da država nadzoruje štiri največje banke, ki podjetjem v državni lasti zagotavljajo preferenčno financiranje iz političnih razlogov. Trdili so tudi, da prihaja do izkrivljanja obveznic in bonitetnih ocen, saj bi številne družbe na mednarodni ravni prejele nižjo oceno v primerjavi s kitajsko. To je zato, ker številne bonitetne agencije posojilojemalcem omogočajo, da izberejo najugodnejšo bonitetno oceno, kar redko pripelje do neplačil. Glede na prevlado podjetij v državni lasti v industriji je to zlasti pomembno za jeklarski sektor in posledično proizvodnjo visokotlačnih brezšivnih jeklenk.

(75)

Poleg tega je bilo v pritožbi navedeno, da prisotnost države na trgu vodi do znatno prenizkih cen v prvih javnih ponudbah. Razlog za to je poskus države, da bi prek prvih javnih ponudb uresničevala cilje politike. Zaradi takega prednostnega dostopa do financiranja so se sredstva podjetij v državni lasti pod nadzorom komisije SASAC med letoma 2005 in 2017 povečala za petkrat in dosegla 7,1 bilijona EUR (26). Nazadnje so pritožniki razkrili, da ima kot jeklarski sektor kot ena od spodbujanih industrij koristi od dostopnejšega financiranja, kar posredno koristi tudi trgu zadevnega izdelka.

(76)

Pritožniki so torej menili, da stroški in cene na Kitajskem zaradi teh izkrivljanj zaradi znatnega poseganja države niso zanesljivi za določitev normalne vrednosti. Zato bi bilo treba normalno vrednost določiti z uporabo neizkrivljenih proizvodnih stroškov v primerni reprezentativni državi.

(77)

Preiskava Komisije je potrdila, da kitajska vlada zlasti v sektorju izdelka v preiskavi, ki je del jeklarskega sektorja nižje v prodajni verigi, ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe. Družba Tianjin Tianhai High Pressure Container Corp., Ltd. (27), proizvajalka in izvoznica izdelka v preiskavi, je na primer pod končnim nadzorom družbe Beijing Jingcheng Machinery Electric Company Ltd. (28), podjetja v državni lasti, ki je pod končnim nadzorom pekinške občinske uprave (29). Drug primer je družba Sinoma Science & Technology Co., Ltd. (30), ki je pod nadzorom družbe China National Building Materials Group Co., Ltd. (31), podjetja v državni lasti pod nadzorom komisije SASAC (32). Čeprav Komisija ni opredelila obsežnih informacij o državnem lastništvu med proizvajalci visokotlačnih brezšivnih jeklenk, kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva v kitajskem jeklarskem sektorju, ki proizvaja glavno surovino za proizvodnjo visokotlačnih brezšivnih jeklenk. Številni največji proizvajalci jekla so v državni lasti. Primeri podjetij v državni lasti, dejavnih v jeklarskem sektorju, vključujejo: skupini Ansteel (33) in Baowu Steel (34), ki sta podjetji v državni lasti pod osrednjo komisijo državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (v nadaljnjem besedilu: SASAC); skupino Baotou Steel, družbo v lasti vlade Notranje Mongolije (35); ter skupino Shougang (36), družbo v državni lasti, ki je v popolni lasti sklada Beijing State-Owned Asset Management Ltd. (37).

(78)

Poleg tega najnovejši kitajski dokumenti o politiki, ki se nanašajo na jeklarski sektor, potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje temu sektorju, in namero posredovanja v sektorju za njegovo oblikovanje v skladu z vladnimi politikami. To je razvidno iz usmerjevalnega mnenja ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo o spodbujanju visokokakovostnega razvoja jeklarske industrije, ki vključuje poziv k nadaljnjemu utrjevanju industrijskih temeljev in znatnemu izboljšanju ravni modernizacije industrijske verige (38), vključno z dobavo posebnega jekla, tj. vložka, ki se uporablja za proizvodnjo izdelka v preiskavi. Natančneje, v skladu z navedenim usmerjevalnim mnenjem je treba „[s]podbujati združitve in reorganizacije podjetij. Spodbujati vodilna podjetja v industriji k združitvam in reorganizaciji ter vzpostaviti številne izjemno velike skupine vrhunskih jeklarskih podjetij. Z opiranjem na prevladujoča podjetja v industriji razvijati eno do dve specializirani vodilni podjetji na področju nerjavnega jekla, legiranega jekla, brezšivnih jeklenih cevi, […].“ Poleg tega se izrecno zahteva, da se „[n]udi podpora jeklarskim podjetjem, da se usmerijo v posodobitev industrij nižje v prodajni verigi in razvoj nastajajočih strateških industrij ter se osredotočijo na razvoj majhnih serij in več vrst ključnih vrst jekla, kot so visokokakovostna legirana jekla in posebna legirana jekla za vrhunsko opremo“ (39).

(79)

Še en primer namere kitajske vlade, da posreduje v jeklarskem sektorju, je mogoče najti v 14. petletnem načrtu, v skladu s katerim bo sektor „upošteval kombinacijo vodilnega položaja na trgu in spodbud vlade“ ter „razvijal skupino glavnih družb z vodilno vlogo na ekološkem področju in ključno konkurenčnostjo“ (40).

(80)

Poleg tega so v delovnem načrtu ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo za stabilno rast jeklarske industrije (41) za leto 2023 določeni naslednji cilji: „V letu 2023 bodo […] naložbe v osnovna sredstva v celotni industriji ohranile stabilno rast, gospodarske koristi pa se bodo znatno povečale; naložbe industrije na področju raziskav in razvoja bodo sčasoma dosegle 1,5 %; rast dodane vrednosti industrije bo dosegla približno 3,5 %; v letu 2024 se bosta industrijsko razvojno okolje in industrijska struktura dodatno optimizirala, nadaljeval se bo premik k vrhunskim, pametnim in zelenim izdelkom, rast dodane vrednosti industrije pa bo presegla 4 %,“ in poročilo predvideva konsolidacijo podjetij v jeklarskem sektorju, ki jo predpisuje vlada: „[s]podbujati je treba vodilna podjetja v industriji k združitvam in prevzemom, vzpostaviti izjemno velike skupine vrhunskih železarskih in jeklarskih podjetij ter spodbujati optimalno razporeditev nacionalnih zmogljivosti za proizvodnjo železa in jekla. Podpirati je treba vodilna specializirana podjetja v določenih tržnih segmentih jekla, da še naprej združujejo vire in ustvarjajo ekosistem jeklarske industrije. Spodbujati je treba železarska in jeklarska podjetja k medregionalnim […] združitvam in reorganizacijam […]. Preučiti je treba možnost, da se železarskim in jeklarskim podjetjem, ki so izvedla obsežne združitve in reorganizacije, zagotovi večja podpora politike za nadomestitev zmogljivosti.“

(81)

Podobne primere namere kitajskih organov, da nadzorujejo in usmerjajo razvoj jeklarskega sektorja, je mogoče opaziti na ravni provinc, na primer v Hebeju, kjer je vlada province leta 2020 objavila triletni akcijski načrt za oblikovanje grozdov v verigi jeklarske industrije. V skladu z njim je treba „neprekinjeno izvajati skupinski razvoj organizacij, pospešiti reforme mešanega lastništva podjetij v državni lasti, se osredotočiti na spodbujanje medregionalnih združitev in reorganizacije zasebnih železarskih in jeklarskih podjetij ter si prizadevati za vzpostavitev ene ali dveh vrhunskih velikih skupin in treh do petih velikih skupin z domačim vplivom“ (42). Poleg tega je v načrtu province Hebej za jeklarski sektor navedeno: „Prizadevati si moramo za strukturno prilagajanje in poudarjati diverzifikacijo izdelkov. Neutrudno moramo spodbujati strukturno prilagoditev in optimizacijo razporeditve železarske in jeklarske industrije, spodbujati konsolidacijo, reorganizacijo, preoblikovanje in posodobitev podjetij ter celovito spodbujati razvoj železarske in jeklarske industrije v korist velikih podjetij, posodobitev tehnične opreme ter diverzifikacijo proizvodnih procesov in izdelkov nižje v prodajni verigi“ (43).

(82)

Natančneje, v zvezi z vložki, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelka v preiskavi, je v načrtu province Hebej navedeno, da je treba „[p]ospešiti razvoj in uporabo vrhunskih in ključnih novih jeklenih materialov, povečati delež visokokakovostnih in posebnih vrst jekla, okrepiti stabilnost kakovosti obsežnih in najrazličnejših koristnih izdelkov ter ustvariti ‚piramidno‘ strukturo izdelkov. Do konca leta 2020 se bo delež navadnega nizkolegiranega jekla in legiranega jekla povečal na 20 %, do konca leta 2022 pa bo dosegel približno 25 %, kar bo zagotovilo podporo in jamstvo za posodobitev industrije nižje v prodajni verigi“ (44).

(83)

Podobno izvedbeni načrt province Henan za preoblikovanje in posodobitev jeklarske industrije v okviru 14. petletnega načrta narekuje, da se zagotovijo „osredotočenost na nacionalne strateške potrebe, usmerjanje podjetij za spodbujanje optimizacije in posodobitve strukture izdelkov, razvoj visokokakovostnega posebnega jekla, visokozmogljivega jekla za pomorsko inženirstvo, posebnega legiranega jekla za vrhunsko opremo, jekla za temeljne osnovne dele in drugih ‚posebnih, finih, visokih‘ ključnih vrst ter povečanje dodane vrednosti in konkurenčnosti izdelkov iz jekla“. (45)

(84)

Natančneje, kitajska vlada si v provinci Džedžjang, kjer ima sedež družba Zhejiang Winner Fire Fighting Equipment Co., Ltd., prizadeva „raziskati in vzpostaviti inovativno povezovanje podjetij višje in nižje v verigi na področju ključnega jekla za opremo“ (46).

(85)

Podobni cilji industrijske politike so razvidni tudi iz načrtovalnih dokumentov drugih provinc, kot so Džjangsu (47), Šandong (48) in Šanši (49).

(86)

Kitajska vlada poleg tega v jeklarski industriji posreduje tudi na lokalni ravni. Na primer, „pet mest na jugu province Džjangsu, vključno z Nandžingom, Vušijem, Sužujem, Čangžujem in Džedžjangom, je postopoma vzpostavilo sistem industrije legiranega jekla in visokokakovostnih zlitin z vodilnim obsegom, visokokakovostnimi vrstami in popolno podporno infrastrukturo, s čimer so oblikovale pet koristnih industrijskih verig, vključno z visokozmogljivimi ploščami iz legiranega jekla iz Nandžinga, visokokakovostnimi palicami iz legiranega jekla iz Vušija, visokokakovostnimi žicami iz legiranega jekla iz Sužuja, visokokakovostnim nerjavnim jeklom iz Čangžuja in visokokakovostnimi zlitinami iz Džedžjanga. Po industrijskem obsegu in celoviti konkurenčnosti so na prvem mestu v državi (50)“.

(87)

Poleg tega je še en primer učinkovitega usmerjanja kitajske vlade na podlagi načrtov obvestilo partijskega odbora družbe Ansteel Group Co., Ltd., o vestnem preučevanju, razširjanju in udejanjanju duha 20. nacionalnega kongresa partije (51). V obvestilu je navedeno, da bo skupina Ansteel vestno izvajala usmeritvene načrte in jih podrobneje predstavila članom partije, kadrom in zaposlenim v celotni skupini.

(88)

V zvezi z možnostjo kitajske vlade, da s prisotnostjo države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe vpliva na cene in stroške, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom/partijskimi funkcijami KKP obstajajo tudi v preiskovanem sektorju. Predsednik družbe Beijing Jingcheng Machinery Electric Company Ltd. je na primer tudi sekretar partijskega odbora (52) in zagotavlja, da njena hčerinska družba Tianjin Tianhai High Pressure Container Corp., Ltd. „spodbuja izvajanje strategije […] in si prizadeva za zmago v zadnji bitki 14. petletnega načrta“ (53). Poleg tega je predsednik družbe China National Building Materials Group Co., Ltd., tudi sekretar partijskega odbora (54).

(89)

Poleg tega družba China National Building Materials Group Co., Ltd., „meni, da je [njena] odgovornost, da […] prispeva k velikim nacionalnim projektom in služi bojišču nacionalnega gospodarstva“ in si skupaj s svojimi hčerinskimi družbami „nenehno prizadeva za spodbujanje visokokakovostnega razvoja industrije skladiščenja in prenosa plina“ (55).

(90)

Poleg tega, ker izdelek v preiskavi predstavlja podsektor sektorja jekla, so razpoložljive informacije o proizvajalcih jekla relevantne tudi za ta izdelek.

(91)

Na primer, predsednik upravnega odbora in generalni direktor družbe Baoshan Iron & Steel Ltd., proizvajalke izdelkov iz jekla, katere obvladujoči delničar je skupina Baowu Steel, opravljata tudi funkcijo sekretarja partijskega odbora oziroma namestnika sekretarja (56). Tudi predsednik upravnega odbora skupine Wuhan Iron & Steel, ki je prav tako pod nadzorom skupine Baowu Steel, je sekretar partijskega odbora (57). Poleg tega je „skupina Wuhan Iron & Steel v letu 2022 izvedla deseto centralizirano študijo in razpravo študijske skupine partijskega odbora za teorijo, da bi prenesla in preučila duh osrednje gospodarske delovne konference ter spodbujala izvajanje odločitev in ureditev 20. nacionalnega kongresa partije in duha osrednje gospodarske delovne konference v skupini Wuhan Iron & Steel. Generalni predstavnik sedeža družbe China Baowu Wuhan, sekretar partijskega odbora in predsednik skupine Wuhan Iron & Steel so predsedovali srečanju ter predstavili zahteve za izvajanje zahtev centralnega komiteja partije, partijskega odbora province Hubej in partijskega odbora družbe China Baowu ter nadaljnje izvajanje duha osrednje gospodarske delovne konference (58)“.

(92)

Poleg tega je tudi predsednik upravnega odbora družbe Baotou Steel Union, ki je prav tako del skupine Baotou Steel, sekretar partijskega odbora družbe. Podobno sta izvršni direktor družbe Baotou Steel Union in predsednik sindikata družbe namestnika partijskega sekretarja (59). Poleg tega je v skupini Shougang predsednik upravnega odbora sekretar partijskega odbora, izvršni direktor pa namestnik sekretarja partijskega odbora družbe (60). Nazadnje, v družbi CITIC Pacific Special Steel sta predsednik upravnega odbora oziroma predsednik nadzornega sveta sekretar oziroma namestnik sekretarja partijskega odbora (61).

(93)

Kitajsko združenje industrije industrijskih plinov (62) (v nadaljnjem besedilu: CIGIA) je pomembno za izdelek v preiskavi, saj je vzpostavilo oddelek, namenjen tlačni opremi (63). Združenje CIGIA je član kitajske zveze naftne in kemijske industrije (v nadaljnjem besedilu: CPCIF), njegov funkcionar pa opravlja funkcijo izvršnega podpredsednika zveze CPCIF (64). Zveza CPCIF upošteva splošno vodstvo KKP, izvaja dejavnosti partije in zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partijskih organizacij (65). Poleg tega je „organ za registracijo in upravljanje združenja ministrstvo za civilne zadeve“ (66), zastopniki zveze CPCIF pa morajo med drugim izpolnjevati naslednje pogoje, in sicer morajo „slediti vodstvu KKP, podpirati socializem s kitajskimi značilnostmi, odločno izvajati smernice, načela in politike partije ter imeti dobre politične lastnosti“ (67).

(94)

Družba Beijing Jingcheng Machinery Electric Company Ltd. je članica združenja CIGIA (68).

(95)

Podobno člen 2 statuta kitajskega združenja železarjev in jeklarjev (69) (v nadaljnjem besedilu: CISA), katerega člani so glavni proizvajalci železa in jekla, določa, da je „namen združenja, da izvaja smernice, načela in politike partije“, v členu 3 pa je navedeno, da združenje „spoštuje splošno vodstvo Kitajske komunistične partije, ustanavlja organizacijo Kitajske komunistične partije v skladu z določbami statuta Kitajske komunistične partije, izvaja dejavnosti partije ter zagotavlja potrebne pogoje za delovanje partijskih organizacij“ (70).

(96)

V sektorju železa in jekla so vzpostavljene tudi druge diskriminatorne politike, ki dajejo prednost domačim proizvajalcem ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe in ki se na splošno uporabljajo za izdelek v preiskavi, saj je industrija visokotlačnih brezšivnih jeklenk podsektor jeklarskega sektorja.

(97)

Kitajska vlada jeklarsko industrijo vedno obravnava kot ključno (71). To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih o tem sektorju, izdanih na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Kitajska vlada je na podlagi 14. petletnega načrta predvidela preoblikovanje in posodobitev ter optimizacijo in strukturno prilagoditev jeklarske industrije (72). Podobno je v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin, ki velja tudi za jeklarsko industrijo, ta sektor označen kot „temelj realnega gospodarstva“ in „ključno področje, ki predstavlja mednarodno konkurenčno prednost Kitajske“, pri čemer načrt vključuje številne cilje in delovne metode, ki bodo spodbujali razvoj sektorja v obdobju 2021–2025, kot so tehnološka posodobitev, izboljšanje strukture sektorja (tudi z nadaljnjo koncentracijo družb) ali digitalna preobrazba (73).

(98)

Poleg tega navedeni delovni načrt za stabilno rast jeklarske industrije (glej uvodno izjavo 80) kaže, kako je osredotočenost kitajskih organov na ta sektor umeščena v širši okvir kitajske vlade za usmerjanje kitajskega gospodarstva: „[p]odpirati jeklarska podjetja, da natančno upoštevajo potrebe nove infrastrukture, nove urbanizacije, oživitve podeželja in nastajajočih industrij, da v različnih regijah združujejo velike inženirske projekte, povezane s 14. petletnim načrtom, in si po najboljših močeh prizadevajo za zagotovitev oskrbe z jeklom. Vzpostaviti in poglobiti mehanizme sodelovanja višje in nižje v verigi med jeklarskim sektorjem in ključnimi sektorji, ki uporabljajo jeklo, kot so ladjedelništvo, promet, gradbeništvo, energetika, avtomobili, gospodinjski aparati, kmetijski stroji in težka oprema, izvajati dejavnosti združevanja proizvodnje in povpraševanja ter dejavno širiti področja uporabe jekla“ (74).

(99)

Na lokalni ravni se v 14. petletnem načrtu province Šandong za razvoj železarske in jeklarske industrije (75) zahteva naslednje: „Jeklo za naftno in kemično opremo: V skladu s potrebami razvoja naftnega in kemičnega sektorja povečati učinkovitost jekla, ki se uporablja za tlačno opremo (76) […]“.

(100)

Prav tako na lokalni ravni je cilj province Džjangsu „[o]sredotočiti se na razvoj jekla za avtomobile, železnice za visoke hitrosti, ladje, električno energijo, prevoz nafte in plina […]. Do leta 2025 bo obseg industrije dosegel približno 90 milijard juanov (77)“, številne občine pa so vzpostavile „grozd za materiale iz legiranega jekla […], katerega cilj je zagotoviti, da bo proizvodnja industrij pod vodstvom grozda do leta 2027 dosegla 1 bilijon RMB“ (78).

(101)

Poleg zgoraj navedenega je bila družba Sinoma Science & Technology Co., Ltd., uvrščena med „male velikane“ (79). Kitajska vlada opredeljuje „male velikane“ kot „novo elito kitajskih malih in srednjih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, so specializirana za nišni trg in se ponašajo z najsodobnejšimi tehnologijami“ ter namerava „v obdobju 2024–2026 povečati podporo ‚malim velikanom‘, s poudarkom na ključnih industrijskih verigah, strateških nastajajočih industrijah in drugih sektorjih. Ta sredstva se bodo uporabila za spodbujanje teh podjetij k reševanju tehnoloških izzivov, razvoju novih izdelkov, izgradnji podpornih zmogljivosti industrijske verige in podpori lokalnim organom pri spodbujanju ‚malih velikanov‘“ (80).

(102)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo glavnih surovin za proizvodnjo izdelka v preiskavi. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(103)

Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali neustrezno izvrševanje stečajnega prava in prava lastninskih razmerij v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe v jeklarskem sektorju ne bi vplivala na proizvajalce izdelka v preiskavi.

(104)

Na izdelek v preiskavi vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 53. Ta izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka v preiskavi ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do vložkov družb, za katere v LRK velja isti sistem delovnega prava) (81).

(105)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor izdelka v preiskavi, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 53. Zgoraj navedeni (glej uvodno izjavo 78) delovni načrt za stabilno rast zelo dobro ponazarja tudi tovrstno poseganje države: „Finančne institucije je treba spodbujati, naj v skladu z načeli obvladovanja tveganj in vzdržnosti poslovanja dejavno zagotavljajo finančne storitve jeklarskim družbam, ki izvajajo združitve in reorganizacije, prilagoditve razporeditve, preobrazbo in nadgradnjo.“ Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(106)

Komisija nazadnje opozarja, da so za proizvodnjo izdelka v preiskavi potrebni številni vložki. Ko proizvajalci izdelka v preiskavi kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, izpostavljeno izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju / pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(107)

Posledica tega je, da domače prodajne cene izdelka v preiskavi niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(108)

Skratka, razpoložljivi dokazi so pokazali, da cene ali stroški izdelka v preiskavi, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(109)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v dokumentaciji zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnega izkrivljanja in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki so jih predložili pritožniki.

(110)

Komisija ni prejela nobenih pripomb zainteresiranih strani v zvezi z obstojem znatnih izkrivljanj v LRK.

(111)

Komisija je zato normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je opisano v naslednjem oddelku.

(112)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(113)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 47 in 48, je Komisija izdala dve obvestili za dokumentacijo o virih za določitev normalne vrednosti: prvo obvestilo z dne 13. februarja 2025 o virih za določitev normalne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) in drugo obvestilo z dne 7. marca 2025 o proizvodnih dejavnikih, kot so glavne surovine, energija, voda, para, potrošni material in delo, ki se uporabljajo pri proizvodnji visokotlačnih brezšivnih jeklenk (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo). V teh obvestilih o določitvi normalne vrednosti in proizvodnih dejavnikih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila iz uvodne izjave 112, obravnavane pa so bile tudi pripombe, prejete od zainteresiranih strani v zvezi s temi dejavniki in zadevnimi viri, predvidenimi za določitev normalne vrednosti.

(114)

Komisija je v prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih opredelila Brazilijo, Argentino in Turčijo kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK, tj. Svetovna banka te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je znano, da se je v njih proizvajal izdelek v preiskavi.

(115)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila, da namerava končno obravnavati Turčijo kot primerno reprezentativno državo v tej zadevi, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(116)

Komisija je v prvem obvestilu navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, energija, voda in delo, ki se uporabljajo pri proizvodnji visokotlačnih brezšivnih jeklenk.

(117)

Komisija je pripombe na prvo obvestilo prejela od dveh vzorčenih proizvajalcev, in sicer družb Tianjin Tianhai High Pressure Container Corp., Ltd., in Zhejiang Winner Fire Fighting Equipment Co., Ltd., ter od pritožnikov.

(118)

Pritožniki so menili, da je Brazilija najustreznejša izbira, saj so bile na voljo takoj razpoložljive finančne informacije za splošno priznanega proizvajalca jeklenih izdelkov (npr. Arcelor Mittal S.A. (Brazil)), sledila pa ji je Turčija, ki so jo prav tako šteli za morebitno reprezentativno državo. Menili so, da Argentina ne izpolnjuje pogojev za reprezentativno državo.

(119)

Družba Tianjin Tianhai High Pressure Container Corp., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Tianjin Tianhai) je poleg tega menila, da bi bilo treba Argentino izključiti, saj niso bili na voljo ustrezni takoj razpoložljivi finančni podatki o opredeljenem lokalnem proizvajalcu. Izrazila je tudi naklonjenost Turčiji kot najprimernejši izbiri. Družba Tianjin Tianhai je po pregledu finančnih podatkov družbe Arcelor Mittal S.A. opozorila tudi, da ta družba deluje v povezanem, vendar drugačnem sektorju (NACE 24) od sektorja izdelka v preiskavi (NACE 25). Poleg tega je menila, da izračunana stopnja dobička ni razumna in da je ta stopnja dobička napačno vključuje nekatere elemente, ki bi jih bilo treba izključiti iz izračuna stopnje dampinga.

(120)

V zvezi z Brazilijo je Komisija na podlagi sektorske oznake NACE 24 ugotovila, da ta družba dejansko ni dejavna v sektorju izdelka v preiskavi. Poleg tega je Komisija ugotovila, da so računovodski izkazi, ki so bili na voljo za brazilskega proizvajalca izdelka v preiskavi, družbo Mat Equipamentos Para Gases Ltda, zastareli, saj so se nanašali na leto 2016, tj. veliko pred obdobjem preiskave v tem postopku.

(121)

Družba Zhejiang Winner Fire Fighting Equipment Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Winner) je menila, da niti Brazilije niti Argentine niti Turčije ni mogoče šteti za morebitne reprezentativne države za to preiskavo. Kot drugo možnost je v pripombah k prvemu in drugemu obvestilu kot reprezentativno državo predlagala Kolumbijo.

(122)

Kar zadeva Turčijo, je Komisija sicer priznala, da niso bile na voljo takoj razpoložljive informacije o specifičnih družbah, ki proizvajajo izdelek v preiskavi, vendar je lahko opredelila ustrezne finančne informacije, ki so bile na voljo za sektor, ki proizvaja izdelek v preiskavi, za leto 2023 (C – Proizvodnja > 25.2 – Proizvodnja cistern, rezervoarjev in kontejnerjev iz kovin) (83). Te informacije so se delno prekrivale z obdobjem preiskave in bi lahko bile relevantne za eno družbo, ki proizvaja izdelek v preiskavi, in sicer družbo CMV Cylinders Endustri Sanayi Ve Ticaret A.S (v nadaljnjem besedilu: CMV) (84), ki spada v ta specifični sektor.

(123)

Družba Winner je poleg tega nasprotovala izbiri Turčije z argumentom, da je tudi Turčija leta 2016 uvedla protidampinške ukrepe na uvoz nekaterih brezšivnih jeklenih cevi (vključno z izdelkom pod oznakama HS 730439 in 730459).

(124)

Pritožniki so poleg tega trdili, da je bila inflacija v Turčiji visoka, kar je povzročilo veliko nestanovitnost cen in sprožilo ponavljajoča se poseganja države. Pritožniki so trdili, da je bila stopnja inflacije v Braziliji leta 2023 le 4,6-odstotna.

(125)

Družba Winner je trdila, da bi se lahko zaradi visoke stopnje inflacije v Turčiji in stalne devalvacije turške lire glede na ameriški dolar domače cene zvišale na podlagi uvoza blaga, kot so energija in surovine, medtem ko so se uvozne cene kljub monetarnim politikam, ki jih je vlada uvedla za omejitev inflacije, še naprej zviševale.

(126)

Komisija je ugotovila, da sta se tako Brazilija kot Turčija leta 2022 soočali z znatnimi inflacijskimi pritiski, pri čemer je bila stopnja inflacije v Turčiji veliko višja od stopnje inflacije v Braziliji, kjer je bila inflacija v letu 2022 še vedno visoka, in sicer kar 9,2-odstotna. Poleg tega je Komisija ugotovila, da se je stopnja inflacije v obeh državah v naslednjih letih postopno zniževala, pri čemer je bilo zniževanje izrazitejše v Turčiji kot v Braziliji.

(127)

Komisija je ugotovila tudi, da lahko inflacija sicer vpliva na stroške dela ali energije, vendar so uvozne cene, ki so bile podlaga za določitev referenčnih vrednosti za večino proizvodnih dejavnikov, temeljile na čezmejnih transakcijah, ki so bile običajno opravljene v drugih valutah in ne v valuti države uvoznice, zato inflacija nanje ni vplivala. Poleg tega bi se referenčne vrednosti pretvorile v valuto zadevne države, pri čemer vpliv inflacije, ki je pogosto povezan z devalvacijo valute, ne bi bil znaten.

(128)

V zvezi s Kolumbijo, ki jo je družba Winner predlagala kot možno reprezentativno državo, je Komisija ugotovila, da se ta država po klasifikaciji Svetovne banke podobno kot LRK uvršča v kategorijo držav z višjim srednjim dohodkom.

(129)

Družba Winner je opredelila tudi družbo Ternium S.A. (85), ki kotira na borzi in proizvaja jeklene izdelke v Kolumbiji. Vendar ni bilo na voljo nobenih dokazov, ki bi dokazovali, da je bil obseg proizvodnje te družbe podoben obsegu proizvodnje izdelka v preiskavi. Poleg tega je Komisija ugotovila, da ta družba podobno kot družba Arcelor Mittal S.A. deluje v povezanem, vendar drugačnem sektorju (NACE 24) od sektorja izdelka v preiskavi. Nazadnje je družba Winner predložila računovodske izkaze za celotno skupino Ternium in ne specifično za družbo Ternium Colombia S.A.S.

(130)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da je Kolumbija uvedla posebne trgovinske omejitve in predpise v obliki protidampinških ukrepov za uvoz nekaterih proizvodnih dejavnikov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, o katerih sta poročala vzorčena proizvajalca izvoznika, tj. za

(131)

Komisija je zato menila, da v tem primeru niti Kolumbije niti družbe, ki jo je predlagala družba Winner, ni mogoče upoštevati pri izbiri primerne reprezentativne države.

(132)

V tem drugem obvestilu so bile obravnavane vse pripombe na prvo obvestilo in potrjeni so bili zadevni viri, ki jih je Komisija nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. Z drugim obvestilom so bile zainteresirane strani obveščene o izbiri Turčije kot reprezentativne države. Priloga II k drugemu obvestilu je vsebovala pregled statističnih podatkov o uvozu v Turčiji na podlagi podatkovne zbirke Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka GTA) za vse proizvodne dejavnike iz Priloge I (glej uvodno izjavo 149). Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo za konstruiranje normalne vrednosti PSU-stroške ter dobiček določila na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke turške centralne banke Cumhuriyet Merkez Bankasi (TCMB) (88) za sektor C/25.2 (proizvodnja cistern, rezervoarjev in kontejnerjev iz kovin). Ker pa režijski stroški proizvodnje niso bili ločeno opredeljeni v razpoložljivih podatkih iz izkaza poslovnega izida in se je štelo, da so vključeni v stroške prodanega blaga, je vrednost režijskih stroškov proizvodnje temeljila na specifičnih podatkih vzorčenega proizvajalca izvoznika in se uporabila za „ponovno izračunane“ stroške proizvodnje.

(133)

Komisija je v tem drugem obvestilu navedla, da namerava v zvezi s stroški dela uporabiti statistične podatke, ki jih je objavil turški statistični urad (89), saj je ta najzanesljivejši statistični vir za ta dejavnik. Ta urad dejansko objavlja podrobne informacije o stroških dela v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji. Komisija je navedla, da namerava referenčno vrednost določiti na podlagi povprečnih urnih stroškov dela za leto 2022 za gospodarsko dejavnost z oznako NACE 24 „Proizvodnja kovin“ v skladu s klasifikacijo NACE Rev. 2. Vrednosti bi bile nadalje prilagojene glede na inflacijo z uporabo domačega indeksa cen življenjskih potrebščin (90), da bi se upoštevali stroški za obdobje preiskave.

(134)

Pritožniki so trdili, da bi morala Komisija zato uporabiti stroške dela, ki so reprezentativni za celoten znesek stroškov dela v reprezentativni državi, zlasti z uporabo podatkov, ki so dokazljivo zanesljivi, kot so podatki Eurostata. Tako so trdili, da bi se morala Komisija opreti na podatke Eurostata, za katere se šteje, da so zanesljivejši od statističnih podatkov, ki jih objavlja turški statistični urad.

(135)

Vendar so pritožniki navedli, da bi morala Komisija, če bi se kljub temu odločila za ta pristop, upoštevati najnovejše razpoložljive informacije o dejanskem tedenskem delovnem času in povprečnih mesečnih stroških dela po gospodarski dejavnosti, ne pa o „mesečnih povprečnih plačanih urah, bruto plačah in plačah po gospodarski dejavnosti“ za leto 2022, kot je navedeno v drugem obvestilu (91). Pritožniki so poleg tega opozorili, da so bili stroški delodajalcev za prispevke v sklad socialne varnosti in sklad za primer brezposelnosti v Turčiji podcenjeni, saj je skupna zavarovalna obveznost delodajalcev v skupnih stroških dela znašala samo 22,75 %.

(136)

Komisija je vztrajala, da so statistični podatki v zvezi s stroški dela, ki jih je objavil turški statistični urad in so bili prilagojeni glede na inflacijo z uporabo domačega indeksa cen življenjskih potrebščin, da bi se upoštevali stroški za obdobje preiskave, še vedno najzanesljivejši statistični vir za ta proizvodni dejavnik.

(137)

Pritožniki so ponovili, da je Brazilija imela nižjo raven uvoza glavnih proizvodnih dejavnikov iz Kitajske kot Turčija in Argentina. Zato so trdili, da bi morebitno izkrivljanje cen vložkov najmanj vplivalo na skupne cene proizvodnih dejavnikov.

(138)

V zvezi z Brazilijo in družbo, ki je bila v prvem obvestilu opredeljena kot proizvajalec, in sicer družba Arcelor Mittal S.A., je Komisija ugotovila, da ne proizvaja izdelka v preiskavi in zato ni primerna kandidatka za določitev režijskih stroškov proizvodnje, PSU-stroškov in dobička.

(139)

Ker Komisija v spisu ni imela na voljo drugih informacij o prisotnosti drugih družb, ki v Braziliji proizvajajo izdelek v preiskavi in katerih finančni podatki so javno dostopni, je sklenila, da te države ne more več šteti za primerno reprezentativno državo.

(140)

Kar zadeva inflacijo, so pritožniki, ki so se sicer strinjali s trditvijo Komisije, da se je inflacija v Turčiji in Braziliji v letu 2023 znatno znižala, trdili, da je bila stopnja inflacije v Braziliji leta 2023 le 4,6-odstotna. Poleg tega so menili, da bi lahko inflacijske težnje še vedno vplivale na transakcijske cene, denominirane v valuti, ki ni valuta države uvoznice.

(141)

Ker v statističnih podatkih o uvozu ni dodatnih enot, povezanih z deli opreme za jeklenke, kot so ventili, ki bi omogočali izračun smiselnih referenčnih vrednosti na kos, je Komisija med preiskavo nameravala ponovno preučiti stanje. Pritožniki so opozorili, da niso na voljo neposredno preverljive informacije o metodologiji pretvorbe, in izrazili pomisleke glede predlaganega pristopa k določitvi cene ventilov. Opozorili so, da so pretvorbe teže na enoto eden od elementov, ki bi jih bilo mogoče zlahka uporabiti za izkrivljanje sporočenih podatkov, da bi se pridobile nižje stopnje dampinga.

(142)

Komisija je lahko med preveritvenimi obiski na kraju samem, ki so potekali v prostorih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, preverila, ali pretvorbene tabele ventilov v kilogramih ustrezajo zahtevam glede certificiranja. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 155, so bili ventili vsekakor premaknjeni med „potrošni material“, tako da za ta proizvodni dejavnik referenčna vrednost ni bila izračunana.

(143)

Kar zadeva Argentino, je Komisija, ker v spisu ni imela na voljo drugih informacij o prisotnosti drugih družb, ki v tej državi proizvajajo izdelek v preiskavi in katerih finančni podatki so javno dostopni, sklenila, da te države ne more več šteti za primerno reprezentativno državo.

(144)

Družba Winner je v svojih pripombah na drugo obvestilo ponovila, da je Kolumbija ostaja optimalna reprezentativna država, saj ima stabilnejše gospodarske pogoje in zagotavlja zanesljive podatke o trgovanju. Komisija je analizirala tudi uvoz glavnih proizvodnih dejavnikov v Kolumbijo. Analiza podatkov o uvozu je pokazala, da je na uvoz glavnih proizvodnih dejavnikov v to državo vplival uvoz iz LRK, zato se ne more šteti za primerno reprezentativno državo. Poleg tega je Komisija ugotovila, da je družba, ki jo je opredelila družba Winner, in sicer družba Ternium Colombia S.A.S., delovala v povezanem, vendar drugačnem sektorju (NACE 24) od sektorja izdelka v preiskavi, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 129. Zato so bile trditve, v katerih se je nasprotovalo izbiri Turčije za reprezentativno državo, zavrnjene.

(145)

Glede na zgornje premisleke in kot je navedeno v uvodni izjavi 150, je Komisija zainteresirane strani z drugim obvestilom obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Turčijo kot primerno reprezentativno državo in podatkovno zbirko TCMB za sektor C/25.2 (proizvodnja cistern, rezervoarjev in kontejnerjev iz kovin), da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti.

(146)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(147)

Glede na zgornjo analizo Turčija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(148)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(149)

Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov, zlasti surovinah. Poleg tega je navedla, da bo podatke turškega statističnega urada (92) uporabila za določitev neizkrivljenih stroškov dela ter da bo uporabila tudi preglednice tarif električne energije, ki temeljijo na računih za električno energijo in jih objavlja regulativni organ za trg energije (EMRA) (93), ter ceno plina za industrijske uporabnike v Turčiji, kot jo objavlja turški statistični urad (94).

(150)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da so bile zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih, ki sta predložila popolne informacije, in zanemarljivega vpliva nekaterih surovin v skupnih proizvodnih stroških te zanemarljive postavke združene pod postavko „potrošno blago“. Poleg tega je Komisija sporočila, da bo izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi. Komisija je nameravala uporabiti tudi tarifo za vodo, ki jo zaračunava generalni direktorat mestne občine Izmir (družba CMV se nahaja v tem mestu), ki je odgovoren za oskrbo z vodo ter zbiranje in čiščenje odplak v tej mestni občini.

(151)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki visokotlačnih brezšivnih jeklenk

(152)

Komisija je na podlagi podatkov, specifičnih za družbo, izračunala razmerje za režijske stroške proizvodnje in ga uporabila za „ponovno izračunane“ stroške proizvodnje.

(153)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (95). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 108 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja.

(154)

Za več proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 150.

(155)

Ker ni statističnih podatkov o obsegu uvoza ventilov, vratnih obročev in pokrovčkov, sporočenih v kosih, in glede na raznolikost takih proizvodnih dejavnikov za elemente, kot so oblika, velikost in teža na enoto, Komisija ni mogla izračunati smiselne referenčne vrednosti za te proizvodne dejavnike. Zato se je tudi ob upoštevanju njihovega omejenega deleža v skupnih stroških proizvodnje odločila, da te proizvodne dejavnike obravnava kot potrošni material.

(156)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot je določeno v členu 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, vrednosti CIF, zabeleženi v statističnih podatkih o uvozu reprezentativne države, kot so na voljo v podatkovni zbirki GTA, prištela ustrezne uvozne dajatve.

(157)

Komisija je stroške prevoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(158)

Urad za naložbe in finance objavlja podrobne informacije o stroških vode za industrijsko uporabo za družbe s sedežem v industrijski coni Izmir, kjer ima sedež družba CMV, proizvajalec izdelka v preiskavi v reprezentativni državi. Komisija je uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke, ki jih je objavila ta organizacija. Referenčna vrednost temelji na stroških vode in odpadne vode na podlagi m3 (96).

(159)

Turški statistični urad objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji. Komisija je uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke za leto 2022 za povprečne stroške dela za gospodarsko dejavnost z oznako NACE 2.0 „Proizvodnja kovin“ v skladu s klasifikacijo NACE Rev. 2 (97).

(160)

Ceno električne energije za družbe (industrijske uporabnike) v Turčiji objavi organ za regulacijo energetskega trga (EMRA) v Turčiji. Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijske uporabnike v ustrezni skupini porabe v valuti/kWh, kot jih je objavil organ EMRA.

(161)

Cene zemeljskega plina za družbe v jeklarskem sektorju, kot so industrijski uporabniki v Turčiji, objavlja urad za naložbe in finance (98). Komisija je uporabila razpoložljive statistične podatke, ki temeljijo na podlagi veleprodajne cene zemeljskega plina iz marca 2024, ki se prekriva z obdobjem preiskave.

(162)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(163)

Splošni stroški proizvodnje, ki so jih imeli vzorčeni proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(164)

Komisija se je pri določitvi neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov in dobička oprla na finančne informacije, ki so bile na voljo za sektor, ki proizvaja izdelek v preiskavi, za leto 2023 (C – Proizvodnja > 25.2 – Proizvodnja cistern, rezervoarjev in kontejnerjev iz kovin) (99), kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 122.

(165)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(166)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje potrošnje so bile vključene v preverjanje. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je opisano v oddelku 3.6.1.1.

(167)

K tem stroškom je dodala režijske stroške proizvodnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 163.

(168)

PSU-stroški in dobiček, določeni na podlagi finančnih informacij za leto 2023, ki so na voljo za sektor, ki proizvaja izdelek v preiskavi (C – Proizvodnja > 25.2 – Proizvodnja cistern, rezervoarjev in kontejnerjev iz kovin), kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 122, so se uporabili pri vsoti neizkrivljenih proizvodnih stroškov in režijskih stroškov proizvodnje, tj. stroškom proizvodnje.

(169)

PSU-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 19,4 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 12,6 %.

(170)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(171)

Vzorčena proizvajalca izvoznika sta v Unijo izvažala neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih domačih družb, ki so delovale kot trgovci.

(172)

V obeh primerih je bila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo.

(173)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(174)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 165 do 170, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(175)

Komisija ni našla razlogov za popravke normalne vrednosti, prav tako noben od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni zahteval takih popravkov.

(176)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za: carine, druge uvozne dajatve, stroške prevoza, zavarovanje, manipulativne stroške ter stroške natovarjanja in dodatne stroške.

(177)

Prilagoditev je bila opravljena tudi za provizije v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe za povezanega trgovca družb Winner in Tianjin Tianhai, in sicer z odbitkom PSU-stroškov povezanih trgovcev in domnevnega dobička v višini 5 %. Ugotovljeno je bilo, da je taka prilagoditev utemeljena s pogodbo med proizvajalcem izvoznikom in njegovim povezanim trgovcem, ki vključuje arbitražno klavzulo, ki se uporablja v primeru spora med njima. 5-odstotni domnevni dobiček je bil v skladu z dobičkom, odštetim v drugih nedavnih primerih v zvezi z jeklom glede izdelkov, ki vključujejo vložke iz jekla, zaradi nesodelovanja nepovezanih uvoznikov.

(178)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(179)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(180)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila ta stopnja določena na podlagi tehtanih povprečnih stopenj, ugotovljenih za vzorčena proizvajalca izvoznika, pri čemer se niso upoštevale stopnje proizvajalcev izvoznikov z nično stopnjo dampinga in stopnjo de minimis ter stopnje, ugotovljene v okoliščinah iz člena 18 osnovne uredbe.

(181)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 74,5 %.

(182)

Za vse druge proizvajalce izvoznike iz LRK je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi statističnih podatkov Eurostata, kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.1.

(183)

Raven sodelovanja je v tem primeru nizka, saj je uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 54 % celotnega izvoza v Unijo v OP.

(184)

Komisija je opozorila, da so bile v oddelku 10 obvestila o začetku (100) zainteresirane strani obveščene, da bi lahko nesodelovanje ali le delno sodelovanje privedlo do ugotovitev na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe, kar bi lahko privedlo do manj ugodnih rezultatov za navedene strani v postopku. Glede na to, da so bile zainteresirane strani jasno opozorjene na posledice nesodelovanja in da je bila raven sodelovanja v tej zadevi še posebno nizka, je Komisija menila, da je primerno določiti preostalo dampinško dajatev na podlagi reprezentativne podskupine prodaje skupine BTIC, ki je sama predstavljala več kot 50 % celotnega obsega izvoza vseh vzorčenih družb v Unijo v obdobju preiskave. Ta prodaja se je štela za razumen in reprezentativen približek dampinškemu ravnanju nesodelujočih izvoznikov.

(185)

Preostala stopnja dampinga je bila zato določena na 119 %.

(186)

Začasni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, sta:

(187)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo osem proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(188)

Ugotovljeno je bilo, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala približno 6 782 000 enot/kosov. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so izpolnjen makro vprašalnik, informacije, zbrane med preveritvenimi obiski pri vzorčenih proizvajalcih, vprašalniki, ki so jih predložili drugi sodelujoči proizvajalci, in uradni statistični podatki Eurostata. Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, sta dva vzorčena proizvajalca Unije predstavljala 47 % ocenjene celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji in 42 % ocenjenega celotnega obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji.

(189)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi izpolnjenega makro vprašalnika, ki ga je prejela od pritožnika in ga, kjer je bilo mogoče, navzkrižno preverila s preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije, ter uvoza zadevnega izdelka iz tretjih držav v Unijo na podlagi statističnih podatkov Eurostata.

(190)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v enotah/kosih)

(191)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije po močni rasti v letu 2021 in poznejšem zmanjšanju, ki ga je morda povzročilo kopičenje zalog zaradi strahu pred pomanjkanjem dobave zaradi COVID-19 ali nepričakovanega vedenja potrošnikov, v obravnavanem obdobju povečala za 15 %.

(192)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata.

(193)

Pri ocenjevanju točnosti statističnih podatkov o uvozu je bilo ugotovljeno, da imajo majhne plinske posode, ki jih ni mogoče ponovno napolniti in ne spadajo v obseg zadevnega izdelka, običajno težo na enoto, ki je precej pod 1 kg. Nasprotno pa ima zadevni izdelek minimalno težo na enoto 1 kg. Za primerjavo, najmanjša jeklenka, ki jo proizvaja industrija Unije, ima prostornino 0,8 litra in tehta približno 1,5 kg. Zato je bila uporabljena metoda filtriranja, s katero so bili izključeni vsi uvozni vnosi s težo na enoto pod 1 kg, da bi se izognili vključitvi izdelkov, ki ne spadajo v obseg zadevnega izdelka.

(194)

Da bi Komisija izboljšala točnost, je za podatke Eurostata o uvozu za oznaki KN 7311 00 11 in 7311 00 30 , za kateri so bila na voljo dnevna poročila, uporabila metodo filtriranja na podlagi teže. Za oznaki KN 7311 00 13 in 7311 00 19 se je oprla na mesečne podatke Eurostata in uporabila enak prag izključitve na podlagi teže na enoto.

(195)

Iz tega izhajajoči nabor podatkov, filtriran na najvišji možni ravni podrobnosti z uporabo pragov teže, je zagotovil najbolj natančno oceno uvoza zadevnega izdelka, ki je pokazala jasne in pomembne uvozne trende, zlasti v zvezi s Kitajsko.

(196)

Za prazne gasilne aparate, ki se uvrščajo pod oznaki TARIC 8424 10 00 11 in 8424 10 00 21, so bili podatki o uvozu na voljo le za tri mesece (od marca do maja 2025) zunaj obdobja preiskave, pri čemer so bili izraženi v kilogramih in ne v kosih. Glede na te omejene in nedosledne podatke ter zelo nizko reprezentativnost te vrste izdelka, ki predstavlja le približno 2 % celotnega obsega pod ustrezno oznako KN, ta vrsta izdelka v začasni fazi ni bila obravnavana, temveč bo vključena v sklepno fazo preiskave, ko bodo na voljo popolnejše in zanesljivejše informacije.

(197)

Tržni delež uvoza je bil določen tako, da se je obseg uvoza primerjal s potrošnjo na trgu Unije:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v enotah/kosih) in tržni delež

(198)

V zvezi z uvozom iz LRK med letom 2021 in obdobjem preiskave je razviden jasen in znaten trend naraščanja obsega in tržnega deleža, zlasti ob upoštevanju celotne potrošnje Unije. Podobno kot potrošnja se je tudi kitajski uvoz v letu 2021 močno povečal, nato pa je upadel, kar je bilo morda posledica kopičenja zalog zaradi strahu pred pomanjkanjem dobave med pandemijo COVID-19 ali nepričakovanih sprememb v vedenju potrošnikov. Uvoz se je nato v obdobju preiskave ponovno povečal in dosegel raven, ki je bila za 33 % višja od ravni v letu 2021.

(199)

Ta močna rast se je odražala v stalno naraščajočem tržnem deležu Kitajske v Uniji. Tržni delež Kitajske se je s 60 % v letu 2021 povečal na 65 % v letu 2022 in ostal stabilen do leta 2023, nato pa se je v obdobju preiskave nadalje povečal na 70 %. Tudi ko se je obseg kitajskega uvoza začasno zmanjšal, je Kitajska ohranila prevladujoč položaj na trgu, zlasti na račun zlasti industrije Unije.

(200)

Uvoz iz Kitajske se je povečeval veliko hitreje kot skupna potrošnja na trgu, in sicer več kot dvakrat hitreje kot v obravnavanem obdobju.

(201)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo ugotovljeno na podlagi cen CIF, pridobljenih od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(202)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/kos)

(203)

Nizka povprečna uvozna cena za Kitajsko je predvsem posledica uvoza, prijavljenega pod oznako KN 7311 0011 90, ki je v obravnavanem obdobju predstavljal več kot 80 % celotnega obsega kitajskega uvoza, merjenega v kosih. Ta oznaka KN ustreza manjšim, lažjim in zato cenejšim vrstam izdelkov. Poleg tega na povprečno ceno vpliva tudi nabor izdelkov, ki ga oblikujejo vzorci povpraševanja in se lahko s časom spreminja.

(204)

V obravnavanem obdobju uvozne cene iz Kitajske kažejo jasen trend upadanja, in sicer so se skupno znižale za 31 %. Uvozne cene so se leta 2022 znižale za 4 %, leta 2023 za nadaljnjih 6 %, v obdobju preiskave pa so se v primerjavi s predhodnim letom znižale za 22 %.

(205)

To stalno in vse hitrejše zniževanje cen je povzročilo vse večji cenovni pritisk kitajskih izvoznikov na industrijo Unije, kar je slednjo prisililo k znatnemu znižanju cen. Strmo znižanje v obdobju preiskave je kazalo na strategijo agresivnega oblikovanja cen, ki je verjetno okrepila konkurenčni pritisk na proizvajalce Unije. Padec cen je sovpadal z močnim povečanjem obsega in tržnega deleža kitajskega uvoza, kar kaže, da je imel cenejši uvoz pomembno vlogo pri nadomestitvi prodaje industrije Unije.

(206)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(207)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 29 % in 76 %.

(208)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(209)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki so ga predložili pritožniki in je bil nato posodobljen, tako da vključuje obdobje preiskave ter vsebuje podatke v zvezi z vsemi proizvajalci Unije. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčena proizvajalca Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(210)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(211)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(212)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(213)

V obravnavanem obdobju se je proizvodnja Unije zmanjšala za 24 %, izkoriščenost zmogljivosti pa s 65 % na 48 %, čeprav se je potrošnja Unije povečala za 15 %. To je nakazovalo, da se proizvodnja ni zmanjšala zaradi upada povpraševanja, temveč zaradi vse večjega konkurenčnega pritiska uvoza.

(214)

Zlasti se je uvoz iz LRK v istem obdobju povečal za 33 %, pri čemer se je njegov tržni delež povečal s 60 % leta 2021 na 70 % v obdobju preiskave. To znatno povečanje obsega in tržnega deleža kitajskega uvoza je pokazalo, da se vse večji delež povpraševanja v Uniji zadovoljuje z uvoženimi izdelki in ne z domačo proizvodnjo.

(215)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(216)

V obravnavanem obdobju se je prodaja proizvajalcev Unije na trgu Unije stalno in neprekinjeno zmanjševala, tako v smislu absolutne količine kot tržnega deleža.

(217)

Leta 2022 se je obseg prodaje v primerjavi z letom 2021 nekoliko zmanjšal, kar kaže na začetno stagnacijo. Vendar se je položaj leta 2023 znatno poslabšal, saj se je prodaja močno zmanjšala, in sicer za 20 %, kar je raven, ki je v obdobju preiskave ostala nespremenjena. To je kazalo, da zmanjšanje prodaje ni bilo začasno nihanje, temveč del trajnega trenda upadanja.

(218)

Tudi tržni delež je sledil enako vztrajnemu negativnemu trendu. Zmanjšal se je z 32 % leta 2021 na 27 % leta 2022, nato na 25 % leta 2023 in nazadnje v OP dosegel le 22 %. Medletno zmanjšanje tržnega deleža je kazalo na postopno izgubo prisotnosti proizvajalcev Unije na njihovem lastnem trgu.

(219)

Opozoriti je treba, da je do tega stalnega upadanja prišlo kljub naraščajoči potrošnji Unije, ki se je v obravnavanem obdobju znatno povečala. Hkrati sta se obseg in tržni delež uvoza iz Kitajske znatno povečala. To pomeni, da proizvajalci Unije prodaje niso izgubili zaradi krčenja trga, temveč je njihovo prodajo vse bolj nadomeščal uvoz, zlasti iz LRK.

(220)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 15 %, kar odraža rast trga z naraščajočim povpraševanjem. Vendar proizvajalci Unije te rasti niso mogli izkoristiti. Njihov obseg prodaje se je zmanjšal za 20 %, tržni delež je z 32 % padel na 22 %, proizvodnja pa se je zmanjšala za 24 %. Kljub rahlemu povečanju zmogljivosti se je njihova izkoriščenost močno zmanjšala, in sicer s 65 % na 48 %. Medtem se je uvoz iz Kitajske povečal za 33 % in pridobil 10 odstotnih točk tržnega deleža, ki je v OP dosegel 70 %. Ta kontrastni trend je pokazal, da se položaj proizvajalcev Unije ni poslabšal zaradi upada povpraševanja, temveč zaradi vse večjega pritiska hitro naraščajočega in morda nepoštenega kitajskega uvoza.

(221)

Kombinacija vztrajnega upadanja prodaje, zmanjševanja tržnega deleža in stagnacije proizvodnje kljub naraščajočemu povpraševanju jasno kaže na škodo in odraža strukturno oslabitev položaja industrije Unije na trgu.

(222)

Ta kontrastni trend kaže, da so bili proizvajalci Unije vse bolj izrinjeni s trga, in sicer ne zaradi upada povpraševanja, temveč zaradi vse večjega pritiska hitro rastočega kitajskega uvoza.

(223)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(224)

V obravnavanem obdobju se je zaposlenost v industriji Unije postopno, vendar stalno zmanjševala, kar odraža poslabšanje uspešnosti sektorja. Število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ) se je iz leta v leto zmanjševalo: v letu 2022 za 3 %, v letu 2023 je ponovno zabeležilo rahel upad, v OP pa se je v primerjavi z letom 2021 zmanjšal za skupno 6 %. To stalno zmanjševanje kaže, da so se proizvajalci postopno prilagajali oslabljeni proizvodni dejavnosti z zmanjšanjem vložka dela.

(225)

Hkrati se je močno zmanjšala tudi produktivnost, zlasti med letoma 2022 in 2023, ko se je po zmernem 2-odstotnem padcu v letu 2022 zmanjšala za 19 % in v obdobju preiskave ostala na tej nizki ravni. To odraža nezadostno izkoriščenost zmogljivosti in operativno neučinkovitost, saj proizvajalci Unije niso mogli hitro ali sorazmerno prilagoditi svoje delovne sile trajnemu upadu proizvodnje, ki sta ga povzročila upad prodaje in vse večji pritisk uvoza.

(226)

Skratka, trend zaposlovanja kaže previdno zmanjšanje delovne sile, medtem ko strm padec produktivnosti poudarja širši gospodarski pritisk na industrijo, ki je zaradi zmanjšanja proizvodnje in okrepljene konkurence na trgu delovala pod optimalno učinkovitostjo.

(227)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države je bil znaten.

(228)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(229)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(230)

V obravnavanem obdobju so se povprečne prodajne cene na enoto na trgu Unije sprva znatno zvišale, in sicer za 34 % v letu 2022 v primerjavi z letom 2021. Ta trend zviševanja se je v letu 2023 nadaljeval, vendar rahlo, pri čemer so cene dosegle najvišjo vrednost s 37-odstotnim zvišanjem v primerjavi z letom 2021. Vendar so se cene v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2023 znižale za 14 %, čeprav so ostale 18 % nad ravnjo iz leta 2021. Ta vzorec je nakazoval, da so proizvajalci Unije del naraščajočih stroškov najprej prenesli na stranke, vendar so bili pozneje cene prisiljeni znižati zaradi vse večjega konkurenčnega pritiska poceni uvoza, zlasti iz Kitajske.

(231)

Hkrati so proizvodni stroški na enoto sledili podobnemu, vendar še izrazitejšemu trendu. Stroški so se v letu 2022 zvišali za 35 % in dosegli najvišjo vrednost v letu 2023, pri čemer so se v primerjavi z izhodiščnim letom zvišali za 50 %. Čeprav so se stroški v OP nekoliko znižali, so ostali za 28 % višji od ravni iz leta 2021. Začetno zvišanje je bilo verjetno posledica inflacijskih pritiskov, naraščajočih vhodnih cen (npr. energije, materialov) in manjše ekonomije obsega zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje.

(232)

V večjem delu obravnavanega obdobja so proizvodni stroški rasli hitreje od prodajnih cen, zlasti v letu 2023, ko je bila razlika med stroški in cenami največja, kar je poslabšalo gospodarski položaj proizvajalcev Unije. V OP so se cene in stroški znižali, vendar so stroški še vedno presegali prodajne cene.

(233)

Zaradi znižanja uvoznih cen in naraščajočega deleža kitajskega uvoza so proizvajalci Unije težje ohranjali cene na ravni, ki bi bila dovolj visoka za kritje naraščajočih stroškov. Povečanje cenejšega uvoza, zlasti v obdobju preiskave, je močno znižalo prodajne cene industrije Unije.

(234)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(235)

Med letom 2021 in OP so se povprečni stroški dela na zaposlenega pri vzorčenih proizvajalcih Unije stalno zviševali. Do največjega zvišanja je prišlo v prvem letu zadevnega obdobja, ko so se stroški dela zvišali za 9 %. To močno zgodnje zvišanje je bilo verjetno posledica inflacijskih pritiskov, ki so sledili pandemiji COVID-19, med katero so se proizvajalci soočali z zahtevami po višjih plačah, v nekaterih državah članicah pa tudi z zakonsko predpisanimi ali kolektivno dogovorjenimi prilagoditvami plač.

(236)

V naslednjem letu so se stroški dela še naprej zviševali, čeprav nekoliko počasneje, in sicer za približno 5 %. Ta rast je kazala na trajne, vendar umirjene inflacijske učinke, skupaj s prizadevanji za ohranitev kvalificirane delovne sile na konkurenčnem trgu. V OP se je stopnja rasti dodatno upočasnila na približno 2 %, kar kaže na morebitno ublažitev pritiskov na rast plač ali vpliv ukrepov za omejevanje stroškov in povečanje učinkovitosti, ki so jih uvedli proizvajalci.

(237)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(238)

V obravnavanem obdobju so zaloge nihale, vendar so se na koncu zmanjšale, kar odraža spreminjajoče se ravni proizvodnje in tržne razmere. V letu 2022 so ostale razmeroma stabilne, pri čemer so se v primerjavi z letom 2021 le rahlo zmanjšale, in sicer za 4 %. Vendar so se končne zaloge v letu 2023 povečale za 17 % in dosegle najvišjo vrednost v obravnavanem obdobju. To povečanje je bilo verjetno posledica manjše prodaje in zmanjšanja tržnega deleža, zaradi česar se je skladiščilo več neprodanih izdelkov.

(239)

Do OP so se zaloge močno zmanjšale, in sicer za 44 odstotnih točk v primerjavi z letom 2023, ter se vrnile na raven, ki je bila znatno nižja od ravni v začetnem letu. Kar zadeva zaloge v smislu deleža proizvodnje, je bilo ugotovljeno, da so zaloge v celotnem obravnavanem obdobju ostale nizke, kar kaže, da so proizvajalci zaloge upravljali previdno.

(240)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(241)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje. Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševala, pri čemer je bila na začetku pozitivna, vendar se je vsako leto postopno zmanjševala. V tretjem letu je postala izrazito negativna in v obdobju preiskave ostala negativna. Ta padajoči trend je odražal naraščajoče stroške, manjši obseg prodaje in zmanjševanje tržnega deleža zaradi povečane uvozne konkurence, ki je znatno znižala stopnje dobička.

(242)

Neto denarni tok, ki odraža zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti, se je zmanjšal s približno 14,8–15,2 milijona EUR v prvem letu na približno 14,0–14,5 milijona EUR v drugem letu, nato pa je v tretjem letu izrazito upadel na približno 2,3–2,6 milijona EUR in se v obdobju preiskave nadalje zmanjšal na približno 1,7–1,85 milijona EUR, kar pomeni približno 88-odstotno zmanjšanje v primerjavi s prvim letom. Ta strm padec je poudaril finančno obremenitev, ki sta jo povzročila zmanjšana dobičkonosnost in omejeno notranje financiranje.

(243)

Kljub finančnim težavam so se naložbe povečale s približno 2,8–3,0 milijona EUR v prvem letu na več kot 4,9–5,1 milijona EUR v drugem letu in so v obdobju preiskave ostale blizu 4,9–5,05 milijona EUR. To je pomenilo skupno povečanje za skoraj 72 % v primerjavi s prvim letom, kar kaže na prizadevanja za ohranitev ali nadgradnjo proizvodne zmogljivosti kljub vse bolj zaostrenim finančnim pogojem.

(244)

Donosnost naložb, opredeljena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, se je zmanjšala s [15,5 % do 17,2 %] v prvem letu na [11,2 % do 12,4 %] v drugem letu, nato pa je v tretjem letu postala negativna pri [–17,3 % do –15,8 %] in v obdobju preiskave ostala negativna pri [–15,4 % do –14,6 %]. Ti negativni donosi so pokazali, da naložbe niso več prinašale zadostnega dobička, verjetno zaradi poslabšanja pogojev poslovanja in večjega tržnega pritiska.

(245)

Glede na te trende, zmanjšanje dobičkonosnosti s [3,7 % do 4,2 %] na [–4,4 % do –4,1 %], zmanjšanje denarnega toka za več kot 85 % ter donosnost naložb, ki je postala in ostala negativna, je bila zmožnost proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala znatno oslabljena. Zaradi manjšega dobička in manjših denarnih rezerv se je omajalo zaupanje vlagateljev in omejil dostop do financiranja, s čimer se je zmanjšala sposobnost proizvajalcev za naložbe in učinkovito konkuriranje.

(246)

V obdobju preiskave se je uvoz iz Kitajske znatno povečal, pri čemer se je njegov obseg povečal za približno 33 % v primerjavi z izhodiščnim letom, tržni delež pa s 60 % na 70 %. Hkrati so se uvozne cene močno znižale, in sicer za približno 31 %. Ta kombinacija naraščajočega obsega in padajočih cen je povzročila močan pritisk na zniževanje cen na trgu Unije, zaradi česar so proizvajalci Unije težko konkurirali tako v smislu količine kot cene. Vse večja prisotnost uvoza po nižjih cenah je bila ključni dejavnik, ki je vplival na dinamiko trga.

(247)

Trendi večine dejavnikov škode so bili jasno negativni. Proizvodnja se je zmanjšala za približno 24 %, izkoriščenost zmogljivosti je s 65 % padla na 48 % (zmanjšanje za približno 26 %), obseg prodaje pa se je zmanjšal za 21 %. Dobičkonosnost se je s pozitivne marže [3,7 % do 4,2 %] spremenila v izgubo v višini približno [–4,4 % do –4,1 %], medtem ko se je neto denarni tok izrazito zmanjšal za več kot 85 %, kar je močno omejilo finančno prožnost. Ti negativni trendi so prevladali nad vsakršnim pozitivnim razvojem, kar odraža globoko in trajno škodo, povzročeno industriji Unije. Glavna dejavnika, ki sta povzročila to škodo, sta bila nadaljnja izguba tržnega deleža in pritisk na znižanje cen, ki sta bila posledica vse večjega obsega uvoza in nižjih uvoznih cen.

(248)

Poleg tega, da so se cene industrije Unije zvišale, kar se je izravnalo z izrazitejšim zvišanjem stroškov proizvodnje, so bili trendi pozitivni le pri dveh dejavnikih škode, in sicer pri proizvodni zmogljivosti, ki se je v obravnavanem obdobju povečala za 3 %, in ohranjeni ravni naložb proizvajalcev Unije, ki se je v tem obdobju zvišala za skoraj 72 %. To kaže na stalna prizadevanja za ohranitev ali nadgradnjo proizvodnih zmogljivosti kljub neugodnim razmeram. Vendar ti pozitivni trendi niso zadostovali za izravnavo negativnih učinkov. Proizvodnja se je na primer zmanjšala za približno 24 %, čeprav se je potrošnja Unije povečala za približno 15 %. Poleg tega se je znatno zmanjšala produktivnost, in sicer za skoraj 19 %, verjetno zaradi zmanjšanja delovne sile in operativne neučinkovitosti, kar kaže, da pozitivne naložbe niso privedle do izboljšanja proizvodnje.

(249)

Na splošno se je potrošnja Unije sicer povečala za 15 %, vendar se je proizvodnja Unije zmanjšala za 24 %, prodaja je upadla za 21 %, močno zmanjšala pa se je tudi dobičkonosnost proizvajalcev, in sicer s [3,7 % do 4,2 %] na [–4,4 % do –4,1 %]. To kaže, da se je položaj industrije Unije kljub rastočemu trgu poslabšal, saj je uvoz, predvsem iz Kitajske, pridobil večji tržni delež.

(250)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(251)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz tretjih držav, izvozna učinkovitost industrije Unije, povečanje proizvodnih stroškov in povpraševanje v Uniji.

(252)

Da bi ocenili, ali obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, je treba preučiti, ali so obseg in ravni cen uvoza v preiskavi bistveno prispevali k znatni škodi.

(253)

Obseg uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju znatno povečal, tako v absolutnem smislu kot v smislu tržnega deleža. Natančneje, kitajski uvoz se je povečal za 53 % in pridobil 10 odstotnih točk tržnega deleža. Hkrati se je potrošnja Unije povečala za 15 %. Vendar se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 21 % in ustrezno se je skrčil tudi njen tržni delež.

(254)

Ti nasprotujoči si razvoj – ko se je dampinški uvoz močno povečal, proizvajalci Unije pa so izgubili tako obseg prodaje kot tržni delež – močno kaže na vzročno zvezo med dampinškim uvozom ter izgubo obsega prodaje in tržnega deleža. Zmanjšanje obsega prodaje proizvajalcev Unije je bilo posledica povečane konkurence zaradi dampinškega uvoza po nižjih cenah. Ta učinek obsega je jasno prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(255)

Poleg tega je cenovni učinek dampinškega uvoza iz Kitajske podprl obstoj vzročne zveze s škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. V celotnem obravnavanem obdobju se je povprečna cena na enoto kitajskega uvoza znižala za 31 %, in sicer s 14,16 EUR na 9,83 EUR na kos. Nasprotno so se cene industrije Unije do leta 2023 zviševale, nato pa so se v obdobju preiskave zaradi pritiska uvoza po nizkih cenah močno znižale.

(256)

To dosledno in znatno nelojalno nižanje prodajnih cen, ki ga je povzročil kitajski uvoz, je imelo jasen učinek zniževanja cen na trgu Unije. Zato proizvajalci Unije niso mogli ohraniti cen na ravni, ki bi ustrezala naraščajočim proizvodnim stroškom, kar je povzročilo poslabšanje njihovega finančnega položaja. Dobičkonosnost se je s [3,7 % do 4,2 %] v letu 2021 zmanjšala na izgubo v višini [–4,4 % do –4,1 %] v OP. Trajni pritisk za znižanje cen, ki ga je povzročil dampinški uvoz iz Kitajske, je neposredno prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(257)

Glede na navedeno je dampinški uvoz iz Kitajske bistveno prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(258)

Dampinški uvoz je izvajal znaten pritisk na obseg in cene industrije Unije. To je povzročilo premajhno izkoriščenost zmogljivosti, zaradi česar so se poslabšali finančni kazalniki, in nezmožnost zadostnega zvišanja cen za kritje naraščajočih stroškov. Zato je imel dampinški uvoz, čeprav morda ni bil edini vzrok, očitno pomembno vlogo pri povzročitvi ugotovljene znatne škode.

(259)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(260)

Edini drugi tretji državi, iz katerih so bile v obravnavanem obdobju v Unijo uvožene znatne količine visokotlačnih brezšivnih jeklenk, sta bili Turčija in Združeno kraljestvo.

(261)

Na splošno se je med letom 2021 in OP obseg v vseh tretjih državah razen v zadevni državi povečal za 19 %, medtem ko je njihov tržni delež ostal stabilen ter se je v celotnem obdobju gibal med 8 % in 10 %. Medtem ko se je obseg povečal, so se povprečne uvozne cene stalno in vsako leto postopoma zniževale in se znižale za 20 % v primerjavi z letom 2021. Kljub temu znižanju cen je iz trenda uvoza razvidno, da so se gospodarski subjekti iz teh držav osredotočili na ohranjanje obstoječega tržnega deleža, namesto da bi ga agresivno povečevali. To potrjuje 6-odstotno zmanjšanje obsega v OP. Cene iz teh tretjih držav so bile v letu 2022 na splošno usklajene s cenami vzorčenih proizvajalcev Unije, vendar so se do OP uvozne cene znižale za približno 34 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2021, cene proizvajalcev Unije pa so se znižale le za približno 28 %, kar kaže na vse večji cenovni pritisk na proizvajalce Unije.

(262)

Izvoz glavnih proizvajalcev izvoznikov iz drugih držav, za katere ne veljajo protidampinške dajatve, kot sta na primer Združeno kraljestvo in Turčija, je v smislu obsega in vrednosti ostal stabilen ali pa se je zmanjšal. Uvoz iz Združenega kraljestva se je na primer zmanjšal s 102 046 enot v letu 2022 na 72 615 enot v OP, uvoz iz Turčije pa s 164 343 enot v letu 2023 na 95 931 enot v OP. Podobno se je zmanjšala tudi vrednost uvoza iz teh držav. To kaže, da se nedampinški uvoz ni znatno povečal na način, ki bi lahko znatno škodoval industriji Unije.

(263)

Glede na navedeno in zlasti glede na dejstvo, da je tržni delež tretjih držav ostal razmeroma stabilen, je Komisija začasno sklenila, da ta uvoz ni zmanjšal vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

(264)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

(265)

V obravnavanem obdobju se je obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije zmanjšal za 25 %, povprečna izvozna cena pa se je zvišala za 25 %. Hkratno zmanjšanje obsega in zvišanje cene sta nakazovala, da je industrija Unije prilagodila svojo izvozno strategijo in se morda osredotočila na segmente z višjo vrednostjo.

(266)

Zvišanje cen je pripomoglo k delni izravnavi negativnega učinka upadanja obsega, kar kaže, da izvozna uspešnost ni prispevala k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(267)

Kljub znatnemu povečanju dampinškega uvoza iz Kitajske v obravnavanem obdobju, ki se je s približno 3,6 milijona enot v letu 2021 povečal na skoraj 4,8 milijona enot v OP, so bili ocenjeni tudi drugi morebitni dejavniki.

(268)

Tehnološke spremembe, omejevalne trgovinske prakse ali spremembe vzorcev potrošnje v tem obdobju niso bili evidentirani kot pomembni dejavniki. Ni dokazov, da bi se industrija Unije zaradi tehnološkega zaostanka ali nezadostne uspešnosti izvoza soočala z notranjimi strukturnimi pomanjkljivostmi, ki bi neodvisno pojasnjevale upad proizvodnje (–24 %), prodaje (–21 %) ali dobičkonosnosti (s [3,7 % do 4,2 %] na [–4,4 % do –4,1 %]). V obravnavanem obdobju so se stroški proizvodnje na enoto izrazito zvišali, čeprav so se pozneje v OP znižali. Ta trend naraščanja proizvodnih stroškov kaže, da se je industrija Unije soočala z znatnimi stroškovnimi pritiski, verjetno zaradi višjih cen surovin, stroškov energije ali drugih režijskih stroškov, ki so znižali stopnje dobička in omejili sposobnost industrije, da učinkovito konkurira. Poleg tega jih industrija Unije zaradi močnega cenovnega pritiska dampinškega uvoza ni mogla v celoti prenesti na stranke. Neupravičeno nizke cene tega uvoza so proizvajalce Unije prisilile, da so absorbirali višje stroške, kar je še poglobilo njihove finančne težave. Z delnim znižanjem proizvodnih stroškov v zadnjem letu se ta pritisk ni dovolj ublažil. Ta nezmožnost pokrivanja višjih stroškov s prodajnimi cenami je tudi ključni dejavnik pri dokazovanju vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(269)

Analiza je potrdila jasno vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz Kitajske in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Obseg kitajskega uvoza se je med letom 2021 in obdobjem preiskave povečal za 33 %, s čimer se je povečal njegov tržni delež na račun proizvajalcev Unije. To povečanje uvoza po nizkih cenah je sovpadlo s 24-odstotnim zmanjšanjem proizvodnje, 21-odstotnim upadom prodaje in močnim zmanjšanjem dobičkonosnosti industrije Unije, in sicer s [3,7 % do 4,2 %] na [–4,4 % do –4,1 %]. Ta vzporedni časovni potek je močno podprl sklep, da je imel dampinški uvoz pomembno vlogo pri poslabšanju gospodarskega položaja industrije Unije.

(270)

Preučeni so bili tudi drugi morebitni dejavniki, kot so izvozna učinkovitost, spremembe pri potrošnji in uvoz iz drugih držav. Izvoz se je zmanjšal za 25 %, vendar se je to izravnalo s 25-odstotnim zvišanjem povprečnih izvoznih cen, zato je bil negativni učinek omejen. Trg Unije se je povečal za 15 %, zato škode ni bilo mogoče pojasniti z zmanjšanjem povpraševanja. Uvoz iz drugih držav je ostal razmeroma stabilen ali se je celo zmanjšal, pri čemer niso bile opažene večje tehnološke ali strukturne spremembe.

(271)

Zato je Komisija začasno sklenila, da je dampinški uvoz iz Kitajske povzročil znatno škodo industriji Unije, predvsem zaradi povečanja obsega tega uvoza, padca cen in povečanja tržnega deleža, prispevek drugih dejavnikov pa vzročne zveze ni zmanjšal.

(272)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(273)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(274)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednja dejavnika: raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(275)

Komisija je najprej določila osnovni dobiček, ki zajema celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih, na podlagi preteklega povprečnega dobička (tehtanega glede na prihodke od prodaje) petih proizvajalcev Unije v obdobju 2013–2019. Taka stopnja dobička je bila določena na 9,6 %.

(276)

Predstavniki industrije Unije so predložili dokaze v obliki naložbenih načrtov in zapisnikov sej upravnega odbora, iz katerih je razvidno, da bi bila raven njihovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obdobju preiskave v običajnih konkurenčnih pogojih višja. Komisija je te informacije preverila in ugotovila, da so trditve industrije Unije utemeljene.

(277)

Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot jih je navedla industrija Unije in ki jih je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Ta razlika, izražena v odstotkih prihodkov od prodaje, je bila za vzorčena proizvajalca Unije določena na ravni med 1 % in 5 %.

(278)

Ti odstotki so bili dodani osnovnemu dobičku v višini 9,6 %, navedenemu zgoraj, kar je privedlo do ciljnega dobička med 11,12 % in 14,47 %, odvisno od vzorčenega proizvajalca Unije.

(279)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2). Na podlagi razpoložljivih dokazov iz izpolnjenega vprašalnika je določila dodatne stroške v višini 0,90 EUR/kos, ki so bili prišteti neškodljivi ceni.

(280)

Na tej podlagi je Komisija izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije, tako da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička uporabila za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej.

(281)

Nato je določila raven stopnje škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki sta ga vzorčena proizvajalca Unije v obdobju preiskave prodajala na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(282)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe in uvoz.

(283)

V tej zadevi so pritožniki trdili, da obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je torej, da bi ocenila ustrezno stopnjo ukrepov, najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanja iz člena 7(2a) osnovne uredbe. Nato je preučila, ali bi bila stopnja dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov višja od stopnje škode (glej uvodni izjavi 285 in 286 v nadaljevanju).

(284)

Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik Komisiji predložil zadostne dokaze, da v zadevni državi obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato je bilo v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe med to preiskavo preučeno domnevno izkrivljanje, da se je ocenilo, ali bi za odpravo škode po potrebi zadostovala stopnja dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga.

(285)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je Komisija najprej preučila, ali bi bila začasno določena stopnja dampinga višja od stopnje, ustrezne za odpravo škode, povzročene industriji Unije. V ta namen je bila narejena primerjava med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in ciljno ceno vzorčenih proizvajalcev Unije, kot je pojasnjeno v oddelku 6.1 zgoraj. Rezultati teh izračunov so prikazani v zgornji preglednici.

(286)

Ker je bila tako izračunana stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen nižja od stopnje dampinga za skupino BTIC, je Komisija opravila pregled v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe.

(287)

Pritožnik je v pritožbi predložil zadostne dokaze, da v zvezi z zadevnim izdelkom v LRK obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Glede na dokaze iz pritožbe za cevi iz ogljikovega in legiranega jekla, ki predstavljajo več kot 33 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka, v LRK delno povrne izvozni DDV.

(288)

Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je zato Komisija v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe preučila domnevna izkrivljanja in morebitna druga izkrivljanja v zadevni državi iz člena 7(2a) osnovne uredbe.

(289)

Komisija je najprej za vsakega od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov opredelila glavne surovine, uporabljene pri proizvodnji zadevnega izdelka. Kot glavne surovine so se upoštevale tiste surovine, ki predvidoma predstavljajo vsaj 17 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka. Komisija je ugotovila, da sta vzorčena proizvajalca izvoznika kot glavna proizvodna dejavnika za proizvodnjo izdelka v preiskavi uporabljala cevi iz legiranega in ogljikovega jekla.

(290)

Komisija je nato preučila, ali je cena katere od glavnih surovin, uporabljenih pri proizvodnji zadevnega izdelka, izkrivljena zaradi enega od ukrepov iz člena 7(2a) osnovne uredbe: shem dvojnih cen, izvoznih dajatev, dodatnih izvoznih dajatev, izvoznih kvot, prepovedi izvoza, davka na izvoz, zahtev za izdajo dovoljenj, najnižje izvozne cene, znižanja ali odprave vračila davka na dodano vrednost (DDV), omejitve točk carinjenja za izvoznike, seznama kvalificiranih izvoznikov, obveznosti domačega trga, rudarskih pravic za lastno uporabo. V ta namen je pregledala spletišče China Customs Solutions (101) in ugotovila, da je bil izvozni DDV, ki se uporablja za izvoz cevi iz ogljikovega in legiranega jekla, uvrščenih pod oznaki HS 730439 in 730459, le delno povrnjen (10 % od 13 %).

(291)

Komisija je ugotovila, da je obstajala spodbuda, da se ti izdelki ne izvažajo, tako da so bili mehanizmi domačega trga v smislu določanja cen izkrivljeni.

(292)

Nato je ceno cevi iz ogljikovega in legiranega jekla, ki sta jo plačevala vzorčena proizvajalca izvoznika, primerjala s cenami na reprezentativnem mednarodnem trgu. V zvezi s tem je Komisija primerjala ceno, ki sta jo plačevala vzorčena proizvajalca izvoznika, z referenčno vrednostjo, izračunano za te vložke, kot so navedeni v preglednici 1. Ta primerjava je pokazala, da so cene na reprezentativnem mednarodnem trgu za 180 do 439 % višje kot v zadevni državi. Taka razlika je bila potrjena tudi pri primerjavi cene, ki sta jo plačevala vzorčena proizvajalca izvoznika, z informacijami iz pritožbe (102) v podporo trditvi o izkrivljanju na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Glede na obseg take razlike se je štelo, da so domače cene znatno nižje od cen na reprezentativnih mednarodnih trgih.

(293)

Komisija je nazadnje preverila, ali katera od surovin, na katere vplivajo ukrepi, opisani v uvodni izjavi 284, posamično predstavlja vsaj 17 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka. Za ta izračun je bila uporabljena neizkrivljena cena surovine, kot je določena v preglednici 1. Komisija je ugotovila, da so cevi iz ogljikovega in legiranega jekla predstavljale vsaj 17 % stroškov proizvodnje izdelka v preiskavi.

(294)

Komisija je sklenila, da so cevi iz ogljikovega in legiranega jekla izpostavljene izkrivljanja v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe.

(295)

Komisija je v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe preučila, ali lahko nedvoumno sklene, da je določitev ravni začasnih dajatev v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi vseh ustreznih informacij za to preiskavo, vključno z informacijami o prostih zmogljivostih v državi izvoznici, konkurenci na področju surovin in učinku na dobavne verige za družbe Unije.

(296)

V pritožbi je bilo navedeno, da ima Kitajska znatno prosto zmogljivost za proizvodnjo visokotlačnih brezšivnih jeklenk, za katero se zdi, da je strukturna ter večinoma posledica industrijskih politik, ki jih vodi država, prevelikih naložb v težko industrijo in vztrajne presežne ponudbe v jeklarskem sektorju, zlasti pri brezšivnih jeklenih ceveh, ki so ključna surovina, ki se uporablja pri proizvodnji visokotlačnih brezšivnih jeklenk. Proizvodnja visokotlačnih brezšivnih jeklenk vključuje specializiran postopek izdelave jekla s koraki, kot so oblikovanje, ogrevanje, varjenje, strojna obdelava in premazovanje. Kitajski proizvajalci imajo koristi od velikih industrijskih območij, kjer so vsi deli proizvodnje precej blizu skupaj ter podprti z načrtovanjem in subvencijami lokalnih organov.

(297)

Informacije, predložene v podporo pritožbi, kažejo, da skupna kitajska proizvodna zmogljivost za visokotlačne brezšivne jeklenke presega 30 milijonov enot na leto, domača potrošnja pa ostaja znatno nižja, zlasti zaradi nedavne upočasnitve rasti v sektorjih, kot so gradbeništvo, avtomobilska proizvodnja in splošno industrijsko povpraševanje. Zato ocenjena prosta zmogljivost presega 10 do 15 milijonov jeklenk letno, kar je več kot dvakrat več od skupnega povpraševanja v Uniji, ki znaša približno 6,88 milijona enot, kar kaže na velik potencial za preusmeritev količin na zunanje trge. Kitajski izvoz visokotlačnih brezšivnih jeklenk stalno narašča, zlasti na trge brez ukrepov trgovinske zaščite. Ta premik je nameren in dobro organiziran. Ker se domače povpraševanje upočasnjuje, se kitajski proizvajalci osredotočajo na tuje trge, da bi izkoristili presežne zmogljivosti. Trg Unije je privlačen zaradi svoje velikosti, povpraševanja po certificiranih jeklenkah v sektorjih, kot so medicinski in industrijski sektor ter sektor vodika, ter pomanjkanja posebnih ukrepov trgovinske zaščite za številne izdelke visokotlačnih brezšivnih jeklenk.

(298)

Komisija je glede na te dejavnike menila, da je znatna prosta zmogljivost Kitajske skupaj s presežno ponudbo jekla višje v verigi in industrijskimi politikami, ki jih podpira država, ključno gonilo povečanja obsega izvoza v Unijo. Ta strukturna presežna ponudba je prispevala k zniževanju cen v Uniji, ogrozila gospodarsko vzdržnost industrije visokotlačnih brezšivnih jeklenk v Uniji in poudarila potrebo po uporabi ukrepov za ponovno vzpostavitev lojalne konkurence na trgu.

(299)

Na Kitajskem na konkurenco za surovine, ki se uporabljajo v proizvodnji visokotlačnih brezšivnih jeklenk, močno vplivajo vladne politike in posegi, ki vplivajo na oblikovanje cen in razpoložljivost. Ti ukrepi kitajskim proizvajalcem visokotlačnih brezšivnih jeklenk pomagajo, da ohranjajo nižje vhodne stroške v primerjavi z njihovimi mednarodnimi konkurenti.

(300)

Nasprotno pa morajo proizvajalci visokotlačnih brezšivnih jeklenk v Uniji surovine, kot so brezšivne jeklene cevi in ključne zlitine, kupovati na odprtem mednarodnem trgu, na katerem so cene določene na podlagi svetovne ponudbe in povpraševanja, indeksov trga jekla in stroškov energije. Evropski proizvajalci se soočajo z razmeroma višjimi in bolj nestanovitnimi cenami surovin, pri čemer nimajo dostopa do subvencij ali preferencialnega določanja cen. Unija pridobiva surovine od različnih svetovnih dobaviteljev, vključno z evropskimi, azijskimi in ameriškimi ponudniki, zaradi česar je trg EU občutljiv na nihanja v svetovnih dobavnih verigah, geopolitične dogodke in razpoložljivost surovin.

(301)

Poleg tega je Komisija uvedla dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz Kitajske v razponu od približno 29 % do 55 %. Namen teh dajatev je preprečiti nepošteno oblikovanje cen in izkrivljanje trga, ki ju povzročajo dampinške prakse, da bi proizvajalce Unije zaščitili pred škodo. Vendar bi se lahko zaradi takih izvoznih omejitev in dajatev zmanjšala razpoložljivost surovin na mednarodnem trgu, kar bi posledično zvišalo njihovo prodajno ceno v Uniji. To zvišanje cen surovin v Uniji dodatno povečuje stroškovno vrzel, s čimer se ustvarja še večja prednost za kitajske proizvajalce visokotlačnih brezšivnih jeklenk, ki imajo še naprej koristi od nižjih domačih stroškov vložkov.

(302)

Pričakuje se, da bo imela uvedba protidampinških dajatev na uvoz visokotlačnih brezšivnih jeklenk iz Kitajske omejen in obvladljiv učinek na dobavne verige v Uniji. Visokotlačne brezšivne jeklenke se uporabljajo v ključnih sektorjih, vključno z zdravstvom, industrijskimi plini, gašenjem požarov, varnostno opremo in rastočim trgom vodika.

(303)

Industrija Unije zaradi škodljivega dampinga trenutno deluje z le 48-odstotno zmogljivostjo, vendar ima zadostno prosto zmogljivost in strokovno znanje, da lahko poveča proizvodnjo in zadosti večjemu povpraševanju, če bi se uvoz iz Kitajske zmanjšal. Alternativni dobavitelji iz Turčije, Združenega kraljestva, Norveške in ZDA že pokrivajo več kot 9 % trga in bi lahko skupaj s povečano proizvodnjo Unije zadovoljili znaten delež potreb Unije.

(304)

Visokotlačne brezšivne jeklenke predstavljajo majhen delež skupnih stroškov nadaljnjih uporabnikov in se pogosto zakupijo ali amortizirajo v daljšem časovnem obdobju, kar pomeni, da ni verjetno, da bi kakršno koli zvišanje stroškov zaradi dajatev znatno vplivalo na cene končnih izdelkov. Dajatve ne bi blokirale kitajskega uvoza, temveč bi zagotovile njegov vstop po poštenih, nedampinških cenah.

(305)

Čeprav učinek protidampinških ukrepov na stroške pomeni višje stroške, je verjetno, da bodo te stroške odtehtali širši ugodni učinki: ukrepi bodo pomagali zagotoviti stabilno in zanesljivo oskrbo Unije z visokotlačnimi brezšivnimi jeklenkami, ponovno vzpostaviti lojalno konkurenco na trgu Unije in okrepiti industrijsko odpornost Unije. V ključnih sektorjih, kot so plin, zdravstvo in vodik, je zagotavljanje varnega dostopa do kakovostnih jeklenk bistveno za ohranjanje neprekinjenega delovanja, zaščito javne varnosti ter podporo ciljem Unije glede strateške avtonomije in industrijske odpornosti.

(306)

Komisija je po oceni vseh ustreznih informacij v tej preiskavi začasno sklenila, da je določitev zneska začasnih dajatev v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe v interesu Unije.

(307)

Zlasti kitajska industrija visokotlačnih brezšivnih jeklenk ima znatno prosto zmogljivost, učinek uvedbe protidampinških dajatev na kitajski uvoz pa naj bi bil za dobavno verigo Unije obvladljiv. Industrija Unije trenutno deluje pod zmogljivostjo, vendar ima tehnično strokovno znanje in neizkoriščen proizvodni potencial za povečanje proizvodnje in zadovoljitev povpraševanja. Poleg tega alternativni dobavitelji iz drugih držav, kot so Turčija, Združeno kraljestvo, Norveška in ZDA, zagotavljajo dodatne možnosti nabave.

(308)

Na podlagi navedenega je Komisija začasno sklenila, da dajatev, nižja od stopnje dampinga, ne bi zadostovala za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Proizvajalci Unije niso oškodovani le zaradi dampinga, ampak za razliko od kitajskih proizvajalcev izvoznikov trpijo tudi zaradi dodatnega izkrivljanja trgovine. Zato mora biti za ustrezno zaščito trgovine raven ukrepov izenačena z začasno ugotovljeno stopnjo dampinga.

(309)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(310)

Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, trgovcev na debelo in drobno, uporabnikov in potrošnikov.

(311)

Industrija Unije je pokazala visoko stopnjo sodelovanja v preiskavi, saj so se proizvajalci, ki predstavljajo znaten delež celotne proizvodnje Unije, javili za sodelovanje. Sodelujoči proizvajalci Unije so predstavljali več kot 80 % celotne proizvodnje in prodaje Unije v OP, kar zagotavlja reprezentativno oceno položaja industrije Unije.

(312)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju utrpela znatno škodo. Kazalniki, kot so manjša dobičkonosnost, manjša izkoriščenost zmogljivosti, izguba tržnega deleža in zniževanje prodajnih cen zaradi dampinškega uvoza, jasno kažejo na poslabšanje gospodarske in finančne uspešnosti. Ti negativni trendi so spodkopali sposobnost industrije, da ohrani vzdržno poslovanje ter vlaga v inovacije in učinkovitost.

(313)

Pričakuje se, da bo uvedba protidampinških ukrepov ponovno vzpostavila lojalno konkurenco na trgu Unije. To bi industriji Unije verjetno omogočilo, da bi povečala obseg prodaje po vzdržnih cenah, ponovno pridobila izgubljeni tržni delež in izboljšala dobičkonosnost. Enaki konkurenčni pogoji bi proizvajalcem omogočili tudi optimizacijo izkoriščenosti zmogljivosti in naložbe v potrebne nadgradnje, s čimer bi zagotovili dolgoročno sposobnost preživetja in konkurenčnost. Brez nepoštenega cenovnega pritiska dampinškega uvoza bi bila industrija v boljšem položaju, da si opomore in ohrani stopnje zaposlenosti.

(314)

In nasprotno, če ukrepi ne bi bili uvedeni, bi industrija Unije verjetno še naprej trpela učinke uvoza po nepoštenih cenah. Pričakovati bi bilo, da bi se trend zniževanja cen in dobičkonosnosti nadaljeval, kar bi še dodatno poslabšalo finančno stanje proizvajalcev. To bi lahko povzročilo zmanjšanje obsega dejavnosti, zaprtja podjetij ter znatno zmanjšanje zaposlenosti in naložb v Uniji. Strukturno oslabitev industrije bi bilo težko obrniti, saj bi lahko nekateri proizvajalci izstopili s trga.

(315)

Glede na navedeno je uvedba protidampinških ukrepov nedvomno v interesu industrije Unije. Sektorju bi omogočila, da okreva po škodi, ki jo je povzročil dampinški uvoz, ponovno vzpostavi lojalno konkurenco in zagotovi svojo dolgoročno vzdržnost.

(316)

V preiskavi ni sodeloval noben nepovezan uvoznik ali trgovec. Zato niso bili predloženi nobeni podatki o vplivu ukrepov na to skupino.

(317)

Zaradi nesodelovanja in pomanjkanja specifičnih podatkov je treba verjetne učinke uvedbe ukrepov na uvoznike oceniti na podlagi razpoložljivih dejstev. Upravičeno je mogoče domnevati, da bi se lahko uvozniki zaradi uvedbe protidampinških dajatev soočali z zvišanjem nekaterih stroškov. Vendar se glede na razpoložljivost alternativnih virov dobave, med drugim s strani proizvajalcev Unije, in možnost nadaljnjega uvoza po nedampinških cenah pričakuje, da bodo morebitni negativni učinki omejeni.

(318)

Čeprav se bodo uvozniki kratkoročno morda soočili z manjšo izbiro možnosti dobave ali višjimi stroški, bodo ti učinki verjetno zmerni. Po drugi strani pa bi ohranitev sedanjega stanja na koncu ogrozila vzdržnost domače ponudbe in potencialno povzročila večjo odvisnost od dampinškega uvoza v prihodnosti. V celoti gledano koristi za industrijo Unije prevladajo nad omejenimi in neutemeljenimi morebitnimi slabostmi za uvoznike.

(319)

Na podlagi razpoložljivih informacij se sklene, da uvedba ukrepov ne bi znatno škodovala interesom nepovezanih uvoznikov in zato ni v nasprotju z njihovimi interesi.

(320)

Za sodelovanje v preiskavi se ni javil noben uporabnik, potrošnik ali dobavitelj. Zato niso bili predloženi nobeni podatki o uporabi ali specifični pomisleki, ki bi lahko nakazovali znatne škodljive učinke morebitne uvedbe ukrepov.

(321)

Zaradi nesodelovanja je treba verjetne učinke ukrepov na uporabnike oceniti na podlagi razumnih predpostavk. Brezšivne jeklenke so običajno majhna stroškovna komponenta v okviru splošnih dejavnosti industrij v spodnjem delu verige, tudi v zdravstvenem in energetskem sektorju. Zato se ne pričakuje, da bi morebitno zvišanje cen po uvedbi dajatev znatno vplivalo na dejavnosti uporabnikov ali celotne dobavne verige.

(322)

Uvedba ukrepov bi pomagala zagotoviti sposobnost preživetja industrije Unije in ohraniti zanesljiv domači vir strateškega izdelka, ki se uporablja v kritičnih sektorjih, kot sta zdravstvo in čista energija. Čeprav se bodo uporabniki kratkoročno morda soočili z malenkostnimi zvišanji cen, pa koristi ohranjanja zanesljivosti oskrbe in zagotavljanja lojalne konkurence odtehtajo ta zvišanja.

(323)

Glede na navedeno uvedba ukrepov ne bi znatno škodovala interesom uporabnikov ter bi prispevala k zaščiti stabilnega in zanesljivega dostopa do strateško pomembnih izdelkov. Zato se sklene, da uvedba protidampinških ukrepov ni v nasprotju z interesi uporabnikov.

(324)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države ne bi bila v interesu Unije.

(325)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(326)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz visokotlačnih brezšivnih jeklenk s poreklom iz LRK v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je sklenila, da bi morala biti ustrezna stopnja za odpravo škode stopnja dampinga.

(327)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje začasne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(328)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato so odražale stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevnih državah in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(329)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“.

(330)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(331)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(332)

Statistika za zadevni izdelek je pogosto izražena v kosih. Vendar takšna dodatna enota za zadevni izdelek ni navedena v kombinirani nomenklaturi iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (103). Zato je treba določiti, da se pri uvozu zadevnega izdelka v deklaraciji za njegovo sprostitev v prosti promet ne navede samo teža v kilogramih ali tonah, ampak tudi kosi. Za oznako KN in/ali TARIC bi bilo treba količino navesti v kosih.

(333)

Kot je navedeno v oddelku 1.2, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(334)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza ustaviti/opustiti.

(335)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta oziroma je ni mogoče sprejeti.

(336)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(337)

Skupina BTIC je predložila pripombe v zvezi z izračunom izvozne cene in vrednosti CIF, uporabljenih za izračun stopnje dampinga za skupino. Po analizi so bile te pripombe sprejete, stopnja dampinga pa je bila ustrezno popravljena. Stopnja dampinga za sodelujoče nevzorčene družbe in druge družbe je bila ustrezno prilagojena.

(338)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(339)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –