(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 4. maja 2018 sprejela Uredbo (EU) 2018/683 (2) o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121 (v nadaljnjem besedilu: pnevmatike ali zadevni izdelek), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK).

(2)

Komisija je 18. oktobra 2018 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1579 (3) o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: prvotna protidampinška uredba).

(3)

Komisija je 9. novembra 2018 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1690 (4) o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/1579 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2018/163 (v nadaljnjem besedilu: prvotna protisubvencijska uredba).

(4)

Na podlagi tožbe, ki sta jo vložila China Rubber Industry Association (združenje gumarske industrije Kitajske, v nadaljnjem besedilu: združenje CRIA) in China Chamber of Commerce of Metals, Minerals & Chemicals Importers & Exporters (gospodarska zbornica uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij Kitajske, v nadaljnjem besedilu: zbornica CCCMC), je Splošno sodišče Evropske unije 4. maja 2022 v sodbi v združenih zadevah T-30/19 in T-72/19 (5) (v nadaljnjem besedilu: sodba Splošnega sodišča) razglasilo ničnost prvotne protidampinške uredbe in prvotne protisubvencijske uredbe v zvezi z več proizvajalci izvozniki.

(5)

Po sodbi Splošnega sodišča je Komisija ponovno začela preiskavi in 4. aprila 2023 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/737 (6) (druga protidampinška uredba) ponovno uvedla dokončno protidampinško dajatev, z Izvedbeno uredbo Komisije 2023/738 (7) (druga protisubvencijska uredba) pa dokončno izravnalno dajatev.

(6)

Komisija je 6. septembra 2024 zaključila delna vmesna pregleda protidampinških in izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (8) (9).

(7)

Trenutno veljavne izravnalne dajatve so v eurih na kos in znašajo od 3,75 EUR do 57,28 EUR na kos.

(8)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (10) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba).

(9)

Zahtevek za pregled je 11. avgusta 2023 vložila koalicija proti nepoštenemu uvozu pnevmatik (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu industrije nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121 v Uniji v smislu člena 10(6) osnovne uredbe. Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev subvencioniranja in nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije.

(10)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 25(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 10. novembra 2023 na podlagi člena 18 osnovne uredbe začela pregled zaradi izteka ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država) v Unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (11) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(11)

Preiskava nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja je zajela obdobje od 1. julija 2022 do 30. junija 2023 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Preučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija vložnika, znane proizvajalce v Ljudski republiki Kitajski in organe Ljudske republike Kitajske, znane uvoznike ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, posebej obvestila o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov ter jih povabila k sodelovanju.

(13)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi:

(16)

V vzorec je bilo vključenih šest proizvajalcev Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 25 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji.

(17)

Komisija je v skladu s členom 27 osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu. Prejela ni nobene pripombe. Vzorec se je tako štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(18)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(19)

Komisiji se je javil en nepovezani uvoznik, ki pa ni predložil zahtevanih informacij niti se ni strinjal z vključitvijo v vzorec. Odzval se ni noben drug nepovezani uvoznik.

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Ljudske republike Kitajske pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske in združenja proizvajalcev izvoznikov pozvala, naj opredelijo morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavijo stik z njimi.

(21)

Zahtevane informacije so predložili trije proizvajalci izvozniki/skupine proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Dve skupini proizvajalcev izvoznikov sta zajemali približno 50 % sporočenega obsega izvoza v Evropsko unijo v obdobju od julija 2022 do junija 2023, za obseg izvoza tretjega proizvajalca izvoznika pa je bilo ugotovljeno, da ni bil znaten. Komisija je v skladu s členom 27 osnovne uredbe izbrala vzorec dveh skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 27 osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

(22)

V prvotni preiskavi se je 49 proizvajalcev izvoznikov strinjalo z vključitvijo v vzorec. Čeprav je bilo v tej preiskavi v zvezi s pregledom v pritožbi navedenih več kot 140 proizvajalcev izvoznikov, so izpolnjene obrazce za vzorčenje predložili le trije proizvajalci izvozniki ali skupine proizvajalcev izvoznikov.

(23)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so predstavljali približno 50 % celotnega obsega uvoza pnevmatik iz LRK v Evropsko unijo in manj kot 2 % celotne proizvodnje pnevmatik v LRK. Ker je tržni delež uvoza iz LRK v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal približno 5,4 %, je Komisija menila, da bi polovica tega uvoza zagotovila zadostne informacije za oceno izvozne cene in nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ter da je ta delež zato mogoče šteti za reprezentativnega za celotni uvoz iz LRK.

(24)

Komisija je vprašalnik poslala dvema vzorčenima skupinama izvoznikov in šestim vzorčenim proizvajalcem Unije. Ta vprašalnik je bil na dan začetka postopka na voljo tudi na spletu. Poleg tega je Komisija poslala vprašalnik vložniku.

(25)

Izpolnjeni vprašalniki so bili prejeti od dveh vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov in šestih proizvajalcev Unije. Odgovor enega proizvajalca Unije, Recauchutagem São Mamede, Lda (v nadaljnjem besedilu: družba RSM), je bil pomanjkljiv, zato je Komisija od tega proizvajalca zahtevala, naj odgovor dopolni. Ker ni prejela nobenega nadaljnjega odgovora, je družbo RSM obvestila, da namerava uporabiti člen 28 osnovne uredbe in razpoložljiva dejstva. Od tega proizvajalca Unije ni prejela nobenih nadaljnjih pripomb.

(26)

Zato je Komisija uporabila podatke, ki jih je predložilo preostalih pet proizvajalcev Unije. Nepridobitev podatkov od družbe RSM je imela le obroben vpliv na reprezentativnost vzorca. Preostalih pet proizvajalcev Unije je še naprej predstavljalo več kot 25 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji. Preostali vzorec petih proizvajalcev Unije se je zato štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(27)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske poslala vprašalnik. Izpolnjenega vprašalnika ni prejela.

(28)

Zato so bili preveritveni obiski v skladu s členom 26 osnovne uredbe opravljeni samo v prostorih naslednjih družb:

(29)

Izdelek, ki se pregleduje, so nekatere nove ali protektirane pnevmatike iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 4011 20 90 in ex 4012 12 00 (oznaka TARIC 4012 12 00 10). Oznaki KN in TARIC sta zgolj informativni in ne vplivata na naknadne spremembe tarifne uvrstitve (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(30)

Izdelek, ki se pregleduje, zajema nove in protektirane pnevmatike za avtobuse ali tovornjake, ki imajo enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti. Obe vrsti zadevnega izdelka sta izdelani iz istih surovin (čeprav se uporabljena tehnologija lahko razlikuje) in imata podobno strukturo. Posledica razlike v surovinah in strukturi so različne značilnosti glede zmogljivosti.

(31)

Postopek izdelave novih pnevmatik za tovornjake in avtobuse zajema: (1) sestavljanje, pripravo in mešanje kavčukovih zmesi, (2) pripravo sestavnih delov pnevmatike, (3) (okolju prijazno) izdelovanje pnevmatike, (4) vulkanizacijo in (5) končni pregled. Vse pnevmatike za tovornjake in avtobuse so izdelane iz istih surovin, in sicer iz naravnega kavčuka, sintetičnega kavčuka, jekla, industrijskih saj, drugih kemikalij in olj ter tekstila, ter imajo enake sestavne dele, in sicer tekalno plast, bočnico, notranjo karkaso, trak za nogo, jeklene žice in kord karkase pnevmatike, čeprav med različnimi proizvajalci tega izdelka obstajajo nekatere razlike.

(32)

Ugotovljeno je bilo tudi, da se pri postopkih izdelave novih pnevmatik za tovornjake in avtobuse uporabljajo različne tehnologije, ki pa niso vplivale na splošno ugotovitev o zamenljivosti.

(33)

Protektiranje je v bistvu postopek recikliranja, s katerim se izrabljene pnevmatike obnovijo z zamenjavo tekalne plasti na stari karkasi. Karkase so glavni elementi postopka protektiranja, zato je ključni del dejavnosti izvajalca protektiranja izbira in nabava karkas, primernih za protektiranje. Karkase so zato glavna surovina proizvodnega postopka in predstavljajo, odvisno od kakovosti, bodisi dejanski polizdelek bodisi odpadek.

(34)

Ta postopek lahko vključuje različne tehnologije, ki ne vplivajo na ugotovitve Komisije glede zamenljivosti.

(35)

Proizvaja se veliko različnih vrst in velikosti pnevmatik za tovornjake in avtobuse, ki se uporabljajo za najrazličnejša gospodarska vozila, od tovornjakov za lokalno dostavo in avtobusov v mestih ali regionalnih okoljih do tovornjakov in avtobusov za vožnjo na dolge razdalje glede na njihovo velikost in specifikacije indeksa nosilnosti. Niso primerne za uporabo na osebnih vozilih ali drugih lahkih gospodarskih vozilih niti za popolnoma terenska vozila, kot so kmetijski traktorji.

(36)

Prodajajo se dve vrsti in štiri kategorije pnevmatik za tovornjake ali avtobuse. Vrsta pnevmatik z zračnico je bolj klasična možnost; ima notranjo zračnico z lastnim ventilom in je nameščena v pnevmatiko. Pri pnevmatiki brez zračnice pnevmatika in platišče kolesa tvorita nepredušno zaporo, ventil pa je pritrjen neposredno na platišče. Velika večina pnevmatik za tovornjake ali avtobuse, prodanih v Uniji, so pnevmatike brez zračnice. Štiri kategorije pnevmatik za tovornjake ali avtobuse so: za krmiljeno os, za pogonsko os, za os priklopnega vozila ter za vse položaje. Pnevmatike za krmiljeno os so zasnovane za uporabo na sprednji osi za pomoč pri krmiljenju, vendar se lahko uporabljajo na vseh položajih na tovornjakih ali avtobusih, odvisno od uporabe vozila. Pnevmatike za pogonsko os so zasnovane za pogonski sklop in zagotavljajo boljši vlek. Pnevmatike za os priklopnega vozila so zasnovane za namestitev na priklopna vozila, medtem ko so pnevmatike za vse položaje zasnovane za uporabo v vseh položajih na vozilu, odvisno od njegove uporabe.

(37)

Za pnevmatike, nove ali protektirane, veljajo enake varnostne zahteve na trgu Unije, kot so določene v Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(38)

Informacije, ki jih je zbrala in prejela Komisija, kažejo, da je trg Unije za pnevmatike za avtobuse in tovornjake razdeljen v tri razrede ali segmente. Čeprav ni jasnih ločnic med razredi, obstaja splošno soglasje med zainteresiranimi stranmi in ugotovitvami Komisije o naslednji kategorizaciji.

(39)

Prvi razred zajema nove premium pnevmatike vodilnih znamk glavnih proizvajalcev. Prepoznavnost znamke je ključni dejavnik za pnevmatike tega razreda in utemeljuje znatno višje cene za pričakovano visoke zmogljivosti in še posebej velike tržne naložbe. Ta razred zajema predvsem pnevmatike za originalno opremo proizvajalcev tovornjakov ali avtobusov (OE1). Kakovost pnevmatik prvega razreda zagotavlja visoko raven možnosti protektiranja pnevmatik, ki so zasnovane tako, da so pnevmatike „z več življenjskimi cikli“, s čimer se dodatno poveča znatno višje število prevoženih kilometrov originalnega izdelka (do trikratno protektiranje za običajno uporabo). Pnevmatike prvega razreda so povezane tudi z višjo stopnjo varnosti in jih pogosto spremlja dobra raven poprodajnih storitev.

(40)

Drugi razred zajema večino nepremium pnevmatik, novih in protektiranih, katerih cene se gibljejo med približno 65 % in 80 % cene pnevmatik prvega razreda. Ta razred lahko zajema pnevmatike za originalno opremo proizvajalcev priklopnih vozil (OE2). Prepoznavnost znamke je v tem razredu še vedno pomembna, kupci pa znamke običajno dobro poznajo ter lahko opredelijo tudi proizvajalce pnevmatik. Na splošno jih je mogoče protektirati vsaj enkrat in imajo dobre zmogljivosti v smislu števila prevoženih kilometrov, čeprav so ti bolj omejeni kot pri pnevmatikah prvega razreda.

(41)

Med pnevmatike tretjega razreda spadajo tako nove kot protektirane pnevmatike z manjšo zmogljivostjo glede števila prevoženih kilometrov in zelo omejeno možnostjo protektiranja ali celo brez te možnosti. Njihova cena običajno znaša manj kot 65 % cene pnevmatik prvega razreda, kar velja tudi za njihovo zmogljivost glede števila prevoženih kilometrov. V tem razredu prepoznavnost znamke skoraj ne obstaja in cena postane odločilni dejavnik pri odločitvi potrošnika za nakup. Poprodajne storitve običajno niso zagotovljene.

(42)

Protektirane pnevmatike se lahko razvrstijo v drugi ali tretji razred. Čeprav je nekatere kitajske pnevmatike mogoče protektirati, se protektiranje na Kitajskem zelo redko izvaja. Nasprotno pa je protektiranje precej široko razširjeno v Uniji in na drugih trgih, na primer v Braziliji. Dejavnost protektiranja v Uniji zajema:

(43)

Komisija je uporabila enako evidenco novih in protektiranih pnevmatik po blagovnih znamkah kot v prvotni preiskavi. Te informacije je zagotovil tudi pritožnik in so bile na dan začetka na voljo vsem zainteresiranim stranem.

(44)

Izdelek, ki ga zadeva ta preiskava, je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(45)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(46)

Torej se ti izdelki v smislu člena 2, točka (c), osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(47)

Komisija je v skladu s členom 18 osnovne uredbe in navedbo v obvestilu o začetku preučila, ali obstaja verjetnost, da se bo zaradi izteka obstoječih ukrepov subvencioniranje zadevnega izdelka s poreklom iz LRK nadaljevalo ali ponovilo.

(48)

Komisija se je glede na spodnje ugotovitve, ki potrjujejo obstoj nadaljnjega subvencioniranja v zvezi s subvencijami, proti katerim so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi, in obstoj novih dodatnih subvencij, in sicer bančnih meničnih akceptov, odločila, da ni treba preiskati vseh subvencij, ki naj bi obstajale po trditvah vložnika. V skladu s členom 18 osnovne uredbe bi morala Komisija dejansko preučiti, ali obstajajo dokazi o nadaljevanju subvencioniranja, in to ne glede na njegov znesek.

(49)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in obvestila o začetku je Komisija preiskala naslednje subvencijske prakse:

(50)

Kar zadeva zagotavljanje blaga za plačilo, ki je nižje od primernega, za vložke je Komisija v prvotni preiskavi sklenila, da ni bilo ugodnosti pri domačih nakupih najpogosteje uporabljenih vhodnih materialov, in sicer naravnega kavčuka, sintetičnega kavčuka, industrijskih saj in korda iz najlona. Zato je v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepov Komisija sklenila, da take sheme ni treba preiskati.

(51)

Komisija je 15. marca 2024 kitajski vladi poslala vprašalnik. Kitajska vlada je bila pozvana tudi, naj posreduje vprašalnike, namenjene bankam in drugim finančnim institucijam, za katere ve, da zagotavljajo posojila industriji pnevmatik na Kitajskem, družbi Chinese Export & Credit Insurance Corporation (v nadaljnjem besedilu: družba Sinosure) ter proizvajalcem in distributerjem vroče in hladno valjanega jekla, ki zagotavljajo vložke za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje.

(52)

Na zahtevo Komisije se niso odzvali niti kitajska vlada niti nobeden od drugih predvidenih prejemnikov zgoraj navedenih vprašalnikov.

(53)

Komisija je z verbalno noto z dne 26. aprila 2024 kitajske organe obvestila, da namerava zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje, oblikovati ugotovitve na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe. Kitajski organi so bili tudi obveščeni, da je ugotovitev na podlagi razpoložljivih dejstev lahko manj ugodna, kot bi bila, če bi kitajska vlada in proizvajalci sodelovali. Komisija ni prejela pripomb.

(54)

Komisija je tako menila, da je treba v skladu s členom 28 osnovne uredbe za ugotovitev nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja zadevnega izdelka s poreklom iz LRK uporabiti razpoložljiva dejstva.

(55)

Zato je Komisija za svojo analizo uporabila vsa dejstva, ki jih je imela na voljo, zlasti:

(56)

Komisija je pred analizo domnevnega subvencioniranja v obliki posebnih subvencij ali programov subvencij (oddelek 3.4 in naslednji v nadaljevanju) ocenila vladne načrte, projekte in druge dokumente, ki so bili pomembni za več kot eno subvencijo ali program subvencij. Ugotovila je, da so vse subvencije ali programi subvencij, ki se ocenjujejo, del izvajanja centralnega načrtovanja kitajske vlade iz naslednjih razlogov.

(57)

Ugotovitve iz prvotne preiskave, ki so temeljile na takrat veljavnih vladnih načrtih, so bile potrjene v sedanji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov. Komisija je v preiskavi v zvezi s pregledom ugotovila, da je industrija pnevmatik v številnih dokumentih politike navedena kot „spodbujana“ industrija. To se nanaša zlasti na 14. petletni program za industrijske tehnološke inovacije, ki ga je pripravilo ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo (25).

(58)

V 14. petletnem načrtu (26) za obdobje 2021–2025 je poudarjena strateška vizija kitajske vlade za izboljšanje in spodbujanje ključnih industrij. V tretjem delu, člen VIII, so določene strateške vizije kitajske vlade za preoblikovanje in nadgradnjo tradicionalnih industrij. Poleg tega je v členu IX določena razvojna os za strateške nastajajoče industrije, vključno z industrijo novih materialov, vozili na pogon z novimi viri energije in vrhunsko opremo. To zajema industrijo pnevmatik s podporo, usmerjeno v gumarstvo ali petrokemijo. Načrt je usmerjen tudi v ključne tehnologije, ki se uporabljajo za proizvodnjo pnevmatik, tj. petrokemično, gumarsko, jeklarsko in tekstilno tehnologijo.

(59)

Štirinajsti petletni načrt se izvaja s sektorskimi načrti, v katerih je določena usmeritev politik, ki jih je treba izvajati za razvoj strateških industrij in sektorjev. „Usmerjevalna mnenja o spodbujanju visokokakovostnega razvoja petrokemične in kemijske industrije v okviru 14. petletnega načrta“ vključujejo pnevmatike v gumarski industriji.

(60)

Strategija Made in China 2025 je državna industrijska politika, v skladu s katero naj bi LRK z vladnimi subvencijami, podjetji v državni lasti in pridobivanjem intelektualne lastnine postala prevladujoča sila v svetovni visokotehnološki proizvodnji in tako nadomestila tuje zmogljivosti. Vključuje ukrepe, ki so neposredno povezani s proizvodnjo pnevmatik ter so usmerjeni v pnevmatike in tudi vložke za njihovo proizvodnjo. V časovnem načrtu strategije Made in China 2025 so „osnovni novi materiali“ opredeljeni tako, da vključujejo „železo in jeklo, neželezne kovine, petrokemične izdelke, gradbene materiale, lahko industrijo, tekstil in druge osnovne materiale v visokokakovostnih materialih“ (glavni vložki v proizvodnji pnevmatik). Politika se sklicuje tudi na „preučevanje uporabe industrijskih skladov, dohodka iz kapitala v državni lasti in drugih kanalov v podporo globalizaciji […] avtomobilov, […] in druge opreme ter dobro pozicioniranih industrijskih zmogljivosti ter izvajanje čezmorskih naložb in združitev in prevzemov“ (27). Zato ima kitajska industrija pnevmatik z vključitvijo pnevmatik in bistvenih vložkov za njihovo proizvodnjo v „ključne industrije“ in „nove materiale“, ki se „spodbujajo“ v okviru politike Made in China 2025, dostop do znatnega državnega financiranja.

(61)

Komisija je v prvotni preiskavi glede sklepa št. 40 državnega sveta (28) (v nadaljnjem besedilu: sklep št. 40) ugotovila, da je ta akt odredba državnega sveta, tj. najvišjega upravnega organa v LRK, ter je kot tak za druge javne organe in gospodarske subjekte še naprej pravno zavezujoč. V sklepu št. 40 je več pomembnih sektorjev opredeljenih kot spodbujanih, zlasti petrokemija, fine kemikalije, biokemikalije, prevoz in mestni javni prevoz (avtobusi). Spodbujani sektorji prejemajo več subvencij. Zlasti pnevmatike za tovorna vozila in avtobuse ter radialne pnevmatike so v katalogu smernic iz leta 2019 razvrščene v kategorijo „spodbujanih“ (v kategoriji „petrokemična in kemijska industrija“), kot sledi: „visokozmogljiva radialna pnevmatika (vključno z radialno pnevmatiko za tovornjake brez zračnice, megatehnično radialno pnevmatiko (večjo od 49 palcev), nizkopresečno in s podaljšano mobilnostjo (manj kot 55 serij)) ter inteligentna proizvodna tehnologija in oprema, letalska pnevmatika, kmetijska radialna pnevmatika ter podporni posebni materiali in oprema, razvoj in uporaba nove vrste naravnega kavčuka“ (29). Spodbujani so tudi drugi sektorji, neposredno povezani s proizvodnjo pnevmatik, kot so sektor naravnega kavčuka, sintetičnega kavčuka, proizvodne opreme, recikliranja, tekstila in jekla. Poleg tega katalog spodbujanih industrij za tuje naložbe za leto 2022 vključuje tudi več industrij, povezanih s pnevmatikami, kot so proizvodnja naravnega in sintetičnega kavčuka, proizvodne opreme in tekstila (30).

(62)

Ključni industrijski načrti, ki jih je izdala kitajska vlada, zagotavljajo tudi podporo panogam, ki so bistvene za proizvodnjo pnevmatik, zlasti:

(63)

Kitajsko industrijo pnevmatik nadalje usmerjajo smernice iz 14. petletnega načrta za razvoj gumarske industrije, ki jih je objavilo združenje CRIA in so usmerjene v celotno dobavno verigo gumarske industrije ter določajo cilje in neposredne vire.

(64)

Zato sta tako sama proizvodnja pnevmatik kot njena celotna dobavna veriga del industrij, ki jih kitajska vlada „spodbuja“, in sta posledično upravičenki do podpore kitajske vlade, ki vključuje dostop do preferenčnega financiranja in vložkov za plačilo, ki je nižje od primernega (zemljišča, električna energija, (sintetični) kavčuk itd.).

(65)

Komisija je v prvotni preiskavi (36) ugotovila, da so banke v državni lasti javni organi, saj izvajajo vladna pooblastila.

(66)

Banke, ki so zagotavljale posojila proizvajalcem, ki so sodelovali v prvotni preiskavi, so bile večinoma v državni lasti. Razpoložljive informacije, pridobljene v okviru prvotne preiskave in najnovejših protisubvencijskih preiskav, omenjenih v uvodni izjavi 55 zgoraj, so pokazale, da je bila večina večjih bank še naprej v državni lasti, vključno z večjimi komercialnimi bankami na Kitajskem, kot so Banka Kitajske, Konstrukcijska banka Kitajske, Kitajska kmetijska banka ter Industrijska in komercialna banka Kitajske. Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo poslovne banke v državni lasti prevladujoč položaj na trgu in da so kot javni organi vključene v ponujanje posojil po obrestnih merah, ki so pod ravnjo tržne obrestne mere. V skladu s tem je bilo ugotovljeno, da je politika kitajske vlade, da se industriji pnevmatik zagotavljajo preferenčna posojila.

(67)

Komisija je med drugim na podlagi člena 34 zakona LRK o poslovnih bankah ter členov 17 in 18 sklepa št. 40 ugotovila tudi, da je kitajska vlada zasebne poslovne banke na Kitajskem pooblastila in jim ukazala, da industriji pnevmatik zagotavljajo preferenčna posojila, saj spadajo v „spodbujano“ kategorijo v skladu s členom 3, točka 1(a)(iv), osnovne uredbe.

(68)

Komisija je zato sklenila, da so proizvajalci pnevmatik prejeli finančni prispevek v obliki neposrednega prenosa sredstev kitajske vlade v smislu člena 3, točka 1(a)(i), osnovne uredbe in da je vlada zasebne banke pooblastila ali jim ukazala, da istim proizvajalcem zagotovijo finančni prispevek v smislu člena 3, točka 1(a)(iv), osnovne uredbe.

(69)

Komisija je na podlagi informacij, ki jih je vložnik predložil v zahtevku, in informacij iz nedavnih preiskav, navedenih v uvodni izjavi 55, sklenila, da kitajske bonitetne ocene ne zagotavljajo zanesljive ocene kreditnega tveganja temeljnega sredstva. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da tudi če je kitajska bonitetna agencija nekaterim vzorčenim družbam v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepov dodelila dobro bonitetno oceno, ta ocena ni zanesljiva.

(70)

Ugotovljeno je bilo, da obstajajo ugodnosti v smislu člena 3(2) in člena 6, točka (b), osnovne uredbe, saj so bila vladna posojila dodeljena pod ugodnejšimi pogoji od tistih, ki bi jih prejemnik dejansko lahko pridobil na trgu. Ker je bilo ugotovljeno, da nevladna posojila na Kitajskem ne zagotavljajo ustrezne tržne referenčne vrednosti (kitajska vlada namreč pooblašča zasebne banke in jim ukazuje), je bila ta oblikovana na podlagi standardne posojilne obrestne mere Ljudske banke Kitajske. Ta obrestna mera je bila prilagojena tako, da je odražala običajno tržno tveganje z dodajanjem ustrezne premije, ki se pričakuje za obveznice, ki jih izdajo družbe z bonitetno oceno obveznic „zunaj naložbenega razreda“ (ocena BB).

(71)

Ugotovljeno je bilo, da je ta subvencijski program specifičen v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, saj industrija pnevmatik v skladu s sklepom št. 40 spada v kategorijo spodbujanih.

(72)

Ugotovljeno je bilo tudi, da je program specifičen na podlagi člena 4(2), točka (b), osnovne uredbe, saj je vlada v nekaterih svojih načrtih in dokumentih spodbujala in ukazovala zagotavljanje finančne podpore jeklarstvu, tudi v specifičnih geografskih regijah Kitajske.

(73)

Stopnja subvencij, ki je bila v prvotni preiskavi ugotovljena v zvezi z vzorčenimi proizvajalci izvozniki, je znašala od 0,34 % do 48,37 %.

(74)

Vložnik je v zahtevku (37) predložil dokaze o tem, da so bili kitajski proizvajalci pnevmatik še naprej upravičeni do preferenčnih posojil in obrestnih mer, ki so bile pod ravnjo tržne obrestne mere, ki so jim jih zagotavljale domače banke v LRK.

(75)

Vložnik je zagotovil dokaze o znatni prisotnosti in stalni tržni prevladi bank v državni lasti v kitajskem bančnem sektorju. V zahtevku so bile naštete glavne banke v državni lasti, ki so proizvajalcem pnevmatik na Kitajskem zagotavljale posojila pod preferenčnimi pogoji.

(76)

Vložnik je navedel tudi, da kitajska vlada zasebne banke še vedno pooblašča in jim ukazuje, da zagotavljajo subvencionirana posojila v smislu člena 3, točka 1(a)(iv), osnovne uredbe.

(77)

Zaradi nesodelovanja kitajske vlade in glede na to, da zainteresirane strani med preiskavo niso predstavile nobenih argumentov zoper dokaze, ki jih je glede sedanjih razmer v kitajskem bančnem sistemu predložil vložnik, Komisija meni, da njene ugotovitve iz prvotne preiskave še naprej veljajo.

(78)

Poleg tega so bile kritične točke pri vzpostavljanju tega subvencioniranega programa in njegovega nadaljevanja, tj. ravnanje bank v državni lasti kot javnih organov, njihova prevlada v bančnem sektorju ter pooblastila in ukazovanje zasebnim bankam, potrjene v ugotovitvah iz zadnjih preiskav v zvezi z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, steklenimi vlakni, aluminijasto folijo in akumulatorskimi električnimi vozili (38).

(79)

Komisija je nato izračunala znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Pri tem izračunu je ocenila ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V skladu s členom 6, točka (b), osnovne uredbe je ugodnost za prejemnike razlika med zneskom obresti, ki ga družba plača za vladno posojilo, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga dobila na trgu.

(80)

Kot v prvotni preiskavi je za vsako vzorčeno skupino proizvajalcev izvoznikov posebej izračunala ugodnost, ki jo je ta prejela zaradi preferenčnih posojil, in tako ugodnost dodelila zadevnemu izdelku.

(81)

Finančni položaj dveh proizvajalcev izvoznikov iz skupine Hankook Group (v nadaljnjem besedilu: skupina Hankook) se zelo razlikuje. Prva družba, Jiangsu Hankook Tire Co. Ltd (v nadaljnjem besedilu: družba JHKT), je zrelo podjetje s stalnim dobičkom v obdobju 2020–2023. Drugi družbi, Chongqing Hankook Tire Co. Ltd (v nadaljnjem besedilu: družba CHKT), so se od ustanovitve leta 2010 nakopičile velike izgube, čeprav je v letih 2020 in 2023 ustvarila čisti dobiček. Ta ocena je bila potrjena med preveritvenim obiskom. Razmerje med dolgom in sredstvi je v prvem primeru precej nizko, v drugem pa razmeroma visoko.

(82)

Komisija je ugotovila, da so kitajske finančne institucije v državni lasti družbi JHKT dodelile bonitetno oceno AAA–, medtem ko so iste finančne institucije v državni lasti družbi CHKT dodelile bonitetne ocene od A do AA. Komisija je zato ob upoštevanju splošnega izkrivljanja kitajskih bonitetnih ocen, navedenega v oddelku 3.4.1.1 zgoraj, sklenila, da te bonitetne ocene niso zanesljive.

(83)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom si je eden od proizvajalcev zagotovil nekaj sredstev iz kratkoročnih posojil s prodajo svojih izvoznih terjatev kitajskim bankam. Družba CHKT ni najela posojil in je za financiranje svojih dejavnosti uporabljala le združevanje denarnih sredstev med podjetji.

(84)

Komisija je menila, da splošni finančni položaj skupine ustreza bonitetni oceni BB, tj. najvišji oceni, ki se ne šteje več za „naložbeni razred“. Naložbeni razred pomeni, da bodo obveznice, ki jih izda družba, po presoji bonitetne agencije dovolj verjetno izpolnile plačilne obveznosti, da lahko banke vlagajo vanje.

(85)

Premija, ki se pričakuje za obveznice, ki jih izdajo podjetja s to oceno (BB), se je nato uporabila za običajno posojilno obrestno mero Ljudske banke Kitajske, da bi se določila tržna obrestna mera.

(86)

Navedeni pribitek se je določil z izračunom relativnega razmika med indeksi podjetniških obveznic z bonitetno oceno AA in podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno BB v ZDA na podlagi podatkov družbe Bloomberg za industrijske segmente. Tako izračunani relativni razmik se je nato prištel k referenčni obrestni meri, kot jo je Ljudska banka Kitajske objavila na datum dodelitve posojila (39), in za tako dolgo obdobje, kot traja zadevno posojilo. To se je izvedlo za vsako posojilo, zagotovljeno družbi.

(87)

V pripombah k dokončnemu razkritju je skupina Hankook trdila, da se ocena podjetja JHKT ne bi smela znižati, saj to ni upravičeno. Trdila je, da finančni položaj celotne skupine ne bi smel vplivati na bonitetno oceno družbe. Komisija je oceno finančnega položaja družb izvedla na podlagi podatkov, zbranih v preiskavi. Zaradi tesnih povezav med družbami iz skupine je upoštevala finančni položaj celotne skupine. Družbe nimajo le neposredno povezanih transakcij, ampak so vključene tudi v sheme financiranja, kot so združevanje denarnih sredstev in diskontirane menice. Zato trditve niso bile upoštevane, bonitetna ocena družb pa ostaja nespremenjena.

(88)

Finančni položaj proizvajalcev izvoznikov, družb Giti Radial Anhui in Giti Fujian, iz skupine GITI Group (v nadaljnjem besedilu: skupina Giti) se zelo razlikuje. Eden od njiju je bil v obravnavanem obdobju dobičkonosen. V zadevnem obdobju je bil dobičkonosen tudi drugi, razen leta 2022. Poleg tega so drugi finančni kazalniki, kot je razmerje med dolgom in sredstvi, na ravni nad 50 %. Vendar je drug proizvajalec v celotnem obravnavanem obdobju ustvarjal izgubo, njegove obveznosti pa presegajo sredstva. Kljub temu ni imel posojil finančnih institucij in ga je financirala matična družba.

(89)

Komisija je v prvotni preiskavi zato sklenila, da je za skupino Giti za izračun splošne ugodnosti za pnevmatike zaradi neobstoja ustrezne ocene tveganja primerno uporabiti referenčno bonitetno oceno BB, kot je navedeno v uvodnih izjavah 65 do 80.

(90)

Ker banke niso sodelovale in se finančni položaj družbe v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bistveno spremenil, je Komisija sklenila, da ta referenčna vrednost ostaja ustrezna.

(91)

Zadevni subvencijski program je bil še vedno specifičen v smislu člena 4(2), točki (a) in (b), osnovne uredbe, saj se pravni položaj, opisan v oddelku 3.4.1, ni spremenil v primerjavi s tistim, ki ga je Komisija ocenila med prvotno preiskavo, in glede na nov 14. petletni načrt za petrokemični in kemijski sektor, ki potrjuje, da so pnevmatike v okviru gumarske industrije spodbujana industrija.

(92)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da so se posojila kot subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, nadaljevala tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(93)

Znesek subvencije, določen v zvezi s posojili v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za vzorčene skupine družb, je:

Posojila

(94)

Namen kreditne linije je določiti omejitev najemanja posojil, v okviru katere lahko družba posojila kadar koli uporabi za financiranje svojega tekočega poslovanja, s čimer financiranje obratnega kapitala postane prilagodljivo in je na voljo takoj, ko ga družba potrebuje. Zato je Komisija menila, da bi moralo biti načeloma vse kratkoročno financiranje vzorčenih družb, kot so kratkoročna posojila, bančni menični akcepti itd., zajeto z instrumentom kreditne linije.

(95)

Podobno kot prvotna preiskava je preiskava v zvezi s pregledom pokazala, da so kitajske finančne institucije zagotavljale tudi kreditne linije v povezavi z zagotavljanjem posameznih posojil vsaki od vzorčenih družb. Te kreditne linije so vključevale okvirne sporazume, v skladu s katerimi bi banka vzorčenim družbam dovolila, da dvignejo določen najvišji znesek v obliki različnih dolžniških instrumentov (posojila, dokumentarne menice, financiranje trgovanja, bančni menični akcept itd.). V normalnih tržnih razmerah bi bile take kreditne linije predmet tako imenovane pogodbene provizije ali provizije za prevzete obveznosti za kritje stroškov in tveganj banke ter provizij za podaljšanje, ki se na letni osnovi zaračunavajo za podaljšanje veljavnosti kreditnih linij. Vendar je Komisija ugotovila, da so vse vzorčene družbe uživale ugodnosti kreditnih linij, ki so bile zagotovljene brezplačno.

(96)

V skladu s členom 6, točka (d)(ii), osnovne uredbe se dodeljena ugodnost za prejemnike obravnava kot razlika med zneskom, ki ga družba plača za zagotavljanje kreditnih linij s strani kitajskih finančnih institucij, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo poslovno kreditno linijo, ki se lahko pridobi na trgu.

(97)

Raven provizij, uporabljena kot referenčna vrednost, je bila določena sorazmerno z zneskom vsake zadevne kreditne linije, da se je pridobil znesek subvencije (brez vseh dejansko plačanih provizij). Če je kreditna linija trajala več kot eno leto, je bil celotni znesek subvencije dodeljen za čas trajanja kreditne linije, ustrezen znesek pa pripisan obdobju preiskave.

(98)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 67, finančne institucije v skladu s sklepom št. 40 zagotavljajo kreditno podporo spodbujanim industrijam.

(99)

Komisija je menila, da so kreditne linije oblika preferenčne finančne podpore, ki jo finančne institucije zagotavljajo spodbujanim industrijam, kot je industrija pnevmatik. Kot je navedeno v oddelku 3.3, je industrija pnevmatik med spodbujanimi industrijami in je zato upravičena do vse mogoče finančne podpore.

(100)

V skladu s členom 6, točka (d)(ii), osnovne uredbe je Komisija štela, da je dodeljena ugodnost za prejemnike razlika med zneskom, ki so ga plačali kot provizijo za odprtje ali podaljšanje kreditnih linij s strani kitajskih finančnih institucij, in zneskom, ki bi ga plačali za primerljivo poslovno kreditno linijo, pridobljeno po neizkrivljeni tržni ceni.

(101)

Ustrezni referenčni vrednosti za pogodbeno provizijo in provizijo za podaljšanje veljavnosti sta bili določeni pri 1,5 % oziroma 1,25 % s sklicevanjem na javno dostopne podatke (40) oziroma referenčne vrednosti, uporabljene v prejšnjih preiskavah, navedenih v uvodni izjavi 55 zgoraj.

(102)

Načeloma se pogodbena provizija in provizija za podaljšanje veljavnosti plačata ob odprtju nove kreditne linije na podlagi pavšalnega zneska oziroma ob podaljšanju veljavnosti obstoječe kreditne linije. Vendar je Komisija za namene izračuna upoštevala kreditne linije, ki so bile odprte ali podaljšane pred obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, vendar so bile vzorčenim skupinam na voljo v obdobju preiskave, in tudi kreditne linije, ki so bile odprte v obdobju preiskave. Komisija je nato izračunala ugodnost na podlagi obdobja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, v katerem je bila kreditna linija na voljo.

(103)

Po razkritju je skupina Giti trdila, da uporabljena referenčna vrednost ni bila ustrezna in da se je Komisija pri sklepanju, da dejstvo, da banke na Kitajskem ne zaračunavajo provizij za odprtje kreditnih linij, pomeni subvencijo, neustrezno oprla na kreditne linije v GBP, ki jih je izdala majhna banka. Skupina Giti je trdila tudi, da so bile nekatere kreditne linije dejansko podaljšane prejšnje kreditne linije, vendar je Komisija v zvezi z njimi uporabila referenčno vrednost provizije za odprtje.

(104)

Komisiji se ni zdelo, da je bila uporabljena referenčna vrednost neupravičeno višja. Dejansko je bila zelo podobna tisti, ki je bila uporabljena v preteklih preiskavah in je temeljila na javno dostopnih informacijah. Dejstvo, da proizvajalci ne poslujejo v GBP, se ni štelo za pomembno za ustreznost izbrane referenčne vrednosti, saj so pri tem pomembni tržni pogoji, ponujeni za izposojanje denarja (ne glede na valuto). Poleg tega skupina Giti v izpolnjenem vprašalniku ni poročala o kreditnih linijah, Komisija pa je šele med preveritvenim obiskom ugotovila, da je imela skupina v obdobju preiskave v zvezi s pregledom aktivne kreditne linije. Kljub temu izvoznik ni predložil nobenega dokaza, kot je pisni sporazum, iz katerega bi bilo razvidno, da gre pri teh kreditnih linijah za podaljšanje prejšnjih. Zato je Komisija v navedenih primerih uporabila referenčno vrednost provizije za odprtje.

(105)

Skupina Hankook je nadalje trdila, da bi morala Komisija najprej uporabiti razpoložljive podatke v državi, v kateri se kreditne linije zagotavljajo. Tako je trdila, da podružnica korejske banke na Kitajskem zagotavlja kreditne linije za provizijo, zato bi se morala za izračun ugodnosti za vse kreditne linije izvoznika uporabiti ta provizija. Komisija je uporabila pristojbine tretjih držav, ker ni našla kreditnih linij, odobrenih vzorčenim družbam, za katere bi veljale provizije, ki bi se običajno plačale na trgu. Tudi če kitajska banka s tujim kapitalom dejansko zagotavlja kreditne linije s provizijo, kot trdi izvoznik, se ta provizija ne plača ali pa je močno izkrivljena. Glede na nesodelovanje kitajskih bank v tekoči preiskavi Komisija teh informacij v sedanji preiskavi ne more preveriti. Poleg tega izvoznik ni predložil nobenega drugega dokaza, razen izpisa z neznanega spletnega mesta v korejščini (delno prevedenega), da se ta pristojbina na Kitajskem dejansko zaračunava. Zato se tudi ta trditev ni upoštevala.

(106)

Znesek subvencije, določen glede preferenčnih posojil v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za vzorčene skupine družb, je:

Kreditne linije

(107)

Bančni menični akcepti so finančni produkt, katerega namen je s širitvijo oblik posojil razviti aktivnejši domači denarni trg. So oblika kratkoročnega financiranja, ki lahko „zmanjša stroške financiranja in poveča učinkovitost kapitala“ izdajatelja menice (41). Poleg tega, kot je Ljudska banka Kitajske navedla na svojem spletišču, „se lahko z bančnim meničnim akceptom zagotovi sklenitev in izvajanje pogodbe med kupcem in prodajalcem ter spodbuja obračanje kapitala prek posojil Banke Kitajske“ (42). Poleg tega banka DBS na svojem spletišču oglašuje bančne menične akcepte kot sredstvo za „izboljšanje obratnega kapitala z odložitvijo plačil“ (43).

(108)

Komisija je že v prejšnjih preiskavah ugotovila, da se bančni menični akcepti večinoma uporabljajo kot plačilno sredstvo v trgovinskih transakcijah kot nadomestek za nakazilo, s čimer spodbujajo obračanje denarja in obratni kapital izdajatelja menice (44). Z denarnega vidika se s tem instrumentom izdajatelju menice dejansko odobri odložitev roka plačila za šest mesecev ali eno leto, ker se dejansko gotovinsko plačilo zneska posla izvede ob zapadlosti bančnega meničnega akcepta, in ne v trenutku, ko bi moral izdajatelj menice plačati svojemu dobavitelju. Brez takega finančnega instrumenta bi moral izdajatelj menice uporabiti svoj obratni kapital, kar pomeni stroške, ali pri banki najeti kratkoročno posojilo za obratni kapital, da bi plačal svojim dobaviteljem, kar prav tako pomeni stroške. Izdajatelj menice s plačilom z bančnimi meničnimi akcepti dobavljeno blago ali zagotovljene storitve dejansko uporablja tri mesece do enega leta, ne da bi plačal gotovinski predujem in kril kakršne koli stroške.

(109)

V normalnih tržnih razmerah bi bančni menični akcepti kot finančni instrument pomenili stroške financiranja za izdajatelja menice. Preiskava v zvezi s pregledom je pokazala, da je skupina GITI, ki je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uporabljala bančne menične akcepte, plačala samo akceptno provizijo za storitev, ki jo je opravila banka, pri čemer je ta provizija na splošno znašala 0,05 % nominalne vrednosti bančnega akcepta. Vendar ni krila stroškov za financiranje z bančnimi meničnimi akcepti, s katerimi je bilo odloženo gotovinsko plačilo za dobavo blaga in zagotovitev storitev. Zato je Komisija menila, da so imele preiskovane družbe skupine GITI ugodnosti od financiranja v obliki bančnih meničnih akceptov, za katere niso krile nobenih stroškov. Za skupino Hankook niso bili najdeni nobeni dokazi o taki ugodnosti.

(110)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija sklenila, da je sistem bančnih meničnih akceptov, ki ga je vzpostavila LRK, proizvajalcem izvoznikom zagotovil brezplačno financiranje tekočega poslovanja, s čimer jim je zagotovil ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, kot je opisano v uvodnih izjavah 115–120, v skladu s členom 3, točka 1(a)(i) in točka 2, osnovne uredbe.

(111)

Komisija je v prejšnji preiskavi ugotovila (45), da imajo bančni menični akcepti dejansko enak namen in učinke kot kratkoročna posojila za obratni kapital, saj jih družbe uporabljajo za financiranje svojega tekočega poslovanja, namesto da bi uporabljale kratkoročna posojila za obratni kapital, zaradi česar bi morale kriti stroške, enake tistim za kratkoročno financiranje obratnega kapitala.

(112)

Kar zadeva specifičnost, sklep št. 40 določa, da finančne institucije spodbujanim industrijam zagotavljajo kreditno podporo, kot je navedeno v uvodni izjavi 71.

(113)

Komisija je menila, da so bančni menični akcepti druga oblika preferenčne finančne podpore, ki jo finančne institucije zagotavljajo spodbujanim industrijam, kot je industrija pnevmatik. Kot je navedeno v oddelku 3.3, je industrija pnevmatik dejansko med spodbujanimi industrijami in je zato upravičena do vse mogoče finančne podpore. Bančni menični akcepti so kot oblika financiranja del sistema preferenčne finančne podpore, ki jo finančne institucije zagotavljajo spodbujanim industrijam, kot je industrija pnevmatik.

(114)

Predložen ni bil noben dokaz, da lahko vsako podjetje v LRK (razen podjetij v spodbujanih industrijah) izkoristi bančne menične akcepte pod enakimi preferenčnimi pogoji.

(115)

Komisija je pri izračunu zneska subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ocenila ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(116)

Komisija je ugotovila, da je skupina GITI za izpolnitev svojih potreb po kratkoročnem financiranju uporabljala bančne menične akcepte, ne da bi plačala nadomestilo.

(117)

Komisija je sklenila, da bi morali izdajatelji bančnih meničnih akceptov plačati nadomestilo za obdobje financiranja. Menila je, da se je obdobje financiranja začelo na datum izdaje bančnega meničnega akcepta in končalo na datum zapadlosti bančnega meničnega akcepta. Kar zadeva bančne menične akcepte, izdane pred obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, in bančne menične akcepte z datumom zapadlosti po koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom, je Komisija izračunala ugodnost samo za obdobje financiranja, ki ga je zajemalo obdobje preiskave v zvezi s pregledom.

(118)

Ker so bančni menični akcepti oblika kratkoročnega financiranja in imajo dejansko enak namen kot kratkoročna posojila za obratni kapital, je Komisija v skladu s členom 6, točka (b), osnovne uredbe štela, da je ugodnost, ki je bila dodeljena prejemnikom, razlika med zneskom, ki ga je družba dejansko plačala kot nadomestilo za financiranje z bančnimi meničnimi akcepti, in zneskom, ki bi ga morala plačati ob uporabi obrestne mere za kratkoročno financiranje.

(119)

Komisija je določila ugodnost, ki izhaja iz neplačila stroškov kratkoročnega financiranja. Komisija je menila, da bi bilo treba za bančne menične akcepte kriti enake stroške kot pri kratkoročnem financiranju s posojili, kot je ugotovila v prejšnjih preiskavah (46). Zato je Komisija uporabila isto metodologijo kot za kratkoročno financiranje s posojili, denominirano v CNY.

(120)

Znesek subvencije, določen glede preferenčnih posojil v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za vzorčene skupine družb, je:

Bančni menični akcepti

(121)

Preiskava v zvezi s pregledom je pokazala, da sta imeli v obdobju preiskave v zvezi s pregledom obe vzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov ugodnosti od preferenčnih posojil. Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti bi bilo treba ta posojila, kreditne linije in bančne menične akcepte šteti za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(122)

Znesek subvencije, določen glede preferenčnih posojil v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za vzorčene skupine družb, je:

Preferenčna posojila

(123)

V zahtevku je vložnik trdil, da je družba Sinosure proizvajalcem zadevnega izdelka zagotavljala zavarovanje izvoznih kreditov po preferenčnih pogojih.

(124)

Pravna podlaga za subvencije družbe Sinosure so:

(125)

obvestilo o sklepu državnega sveta o pospeševanju pridelave in razvoja strateških nastajajočih industrij (GuoFa (2010), št. 32 z dne 18. oktobra 2010), ki ga je izdal državni svet, in izvedbene smernice državnega sveta (GuoFa (2011), št. 310 z dne 21. oktobra 2011) (47).

(126)

V nedavnih protisubvencijskih preiskavah (48) je Komisija ugotovila, da je družba Sinosure javni organ v smislu člena 2, točka (b), osnovne uredbe. Natančneje, sklep, da je družba Sinosure pooblaščena za izvajanje vladnih funkcij, podobno kot v okviru preferenčnih posojil zgoraj temelji na dostopnih dejstvih v zvezi z državnim lastništvom, formalnih indicih vladnega nadzora in dokazih, iz katerih je razvidno, da kitajska vlada še naprej izvaja pomemben nadzor nad ravnanjem družbe Sinosure.

(127)

Kot je bilo potrjeno v drugih nedavnih preiskavah (49), vlada izvaja popolno lastništvo in finančni nadzor nad družbo Sinosure. Ta je družba z enim družbenikom in je v stoodstotni lasti državnega sveta. Statut določa, da je za poslovanje družbe pristojno ministrstvo za finance. Družba Sinosure mora ministrstvu za finance predložiti finančna in računovodska poročila ter fiskalno proračunsko poročilo, da jih to preuči in odobri.

(128)

Kar zadeva vladni nadzor, družba Sinosure kot družba z enim družbenikom nima upravnega odbora. Kar zadeva nadzorni odbor, vse nadzornike imenuje državni svet, nadzorniki pa svoje dolžnosti izvajajo v skladu z „vmesno določbo o nadzornem odboru v pomembni državni finančni instituciji“. Upravo družbe Sinosure prav tako imenuje vlada.

(129)

Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da je družba Sinosure kazala formalne indice vladnega nadzora v zvezi z industrijo pnevmatik. Komisija je ugotovila, da se v skladu z obvestilom o izvajanju strategije spodbujanja trgovine prek znanosti in tehnologije z uporabo zavarovanja izvoznih kreditov pričakuje, da bo družba Sinosure povečala svojo podporo ključnim industrijam in visokotehnološkim izdelkom. Ti izdelki so posebej navedeni v kitajskem izvoznem katalogu visokotehnoloških izdelkov iz leta 2006, ki vključuje „nove radialne pnevmatike za potniška ali tovorna vozila (nanaša se na pnevmatike iz gume za motorna vozila, s širino prečnega prereza ≥ 24 palcev)“ (50).

(130)

Vložnik je v zahtevku trdil, da se izvozni katalog visokotehnoloških izdelkov uporablja še danes in da nič ne kaže, da bi bile predvidene spremembe.

(131)

Komisija je na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade sklenila, da je družba Sinosure javni organ, saj je pooblaščena za izvajanje vladnih funkcij. Enaki sklepi so bili sprejeti v prejšnjih protisubvencijskih preiskavah v zvezi s spodbujanimi industrijami v LRK, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 55.

(132)

Ker je družba Sinosure javni organ, ki mu je zaupano pooblastilo vlade ter izvršuje vladne zakone in načrte, zagotavljanje zavarovanja izvoznih kreditov proizvajalcem pnevmatik pomeni finančni prispevek v obliki potencialnega neposrednega prenosa sredstev vlade v smislu člena 3, točka 1(a)(i), osnovne uredbe.

(133)

Na podlagi informacij, predloženih v zahtevku, in ugotovitvah v nedavnih preiskavah je Komisija sklenila, da korist v smislu člena 3(2) in člena 6, točka (c), osnovne uredbe obstaja, saj družba Sinosure v okviru pooblastila politike zagotavlja zavarovanje izvoznih kreditov po ugodnejših pogojih od tistih, ki bi jih prejemnik običajno dobil na trgu, ali zagotavlja zavarovanje, ki na trgu sicer sploh ne bi bilo na voljo. Specifičnost

(134)

Subvencije so odvisne od izvajanja izvoza v smislu člena 4(4), točka (a), osnovne uredbe in so zato specifične.

(135)

Ugotovljeno je bilo, da je ena od vzorčenih družb uživala ugodnosti sheme, in sicer skupina Hankook. Komisija je izračunala ugodnost za tega proizvajalca. Komisija ni našla dokazov, da je skupina Giti prejela kakršno koli ugodnost iz te subvencijske sheme.

(136)

Ker družba Sinosure predstavlja približno 90 % domačega trga za zavarovanje izvoza v LRK, Komisija ni našla zavarovalne premije za domači trg. Zato je Komisija v skladu s prejšnjimi protisubvencijskimi preiskavami uporabila najprimernejšo zunanjo referenčno vrednost, za katero so bile na voljo informacije, tj. premijske stopnje, ki jih je Izvozno-uvozna banka Združenih držav Amerike uporabljala za nefinančne institucije za izvoz v države OECD.

(137)

Vračila premij za zavarovanje izvoza, prejeta v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, so se štela za nepovratna sredstva. Ker ni bilo dokazov o dodatnih stroških družb, za katere bi bila potrebna prilagoditev, je bila ugodnost izračunana kot celotni znesek vračila, prejetega v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(138)

Po dokončnem razkritju je skupina Hankook predložila pripombo, da se pri izračunu skupna ugodnost od celotnega izvoza ne bi smela dodeliti le izvozu zadevnega izdelka v Unijo. Komisija je napako popravila, ne da bi to bistveno spremenilo znesek ugotovljenega subvencioniranja, in ugodnost dodelila skupnemu prometu od celotnega izvoza.

(139)

Znesek subvencije, določen glede te sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za vzorčene proizvajalce izvoznike, je:

Preferenčno financiranje in zavarovanje: zavarovanje izvoznih kreditov

(140)

Nobeden od proizvajalcev naravnega kavčuka, sintetičnega kavčuka, industrijskih saj in korda iz najlona, ki so vzorčenim družbam zagotavljali vložke, ni izpolnil posebnih vprašalnikov, za katere je Komisija od kitajske vlade zahtevala, naj jim jih posreduje.

(141)

Ker Komisija ni prejela nobenih informacij o korporativnem upravljanju proizvajalcev v državni lasti, ki so vzorčenim družbam zagotavljali vložke, in nobenih informacij za posamezne družbe o določanju cen vložkov, ki so jih vzorčenim družbam zagotovili dobavitelji vložkov, se je morala Komisija za ugotovitve v zvezi z zagotavljanjem naravnega kavčuka, sintetičnega kavčuka, industrijskih saj in korda iz najlona za nižje plačilo od primernega v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe opreti na razpoložljiva dejstva.

(142)

Vse vzorčene družbe so električno energijo kupovale na podlagi pogodbe s ponudniki energije. Nakupne cene električne energije iz omrežja so bile v skladu z uradno določenimi ravnmi cen, ki so bile na ravni provinc določene za velike industrijske odjemalce. Kot je bilo ugotovljeno v prejšnjih preiskavah (51), je trg za nakup električne energije kljub izvedbi reforme v zvezi z liberalizacijo tržne cene energije še vedno močno reguliran.

(143)

Komisija je med preiskavo v zvezi s pregledom ugotovila, da so bile vzorčene družbe upravičene do znižanj ali povračil dela stroškov električne energije.

(144)

Pravna podlaga je naslednja:

(145)

Komisija je ugotovila, da so vzorčene družbe kupovale električno energijo in da so imele ugodnosti od znižanj ali povračil/prilagoditev dela njihovih stroškov električne energije, ker so sodelovale v pilotnem programu za tržno usmerjene posle z električno energijo.

(146)

Ker kitajska vlada ni sodelovala, se je Komisija oprla na informacije iz prvotne preiskave. Komisija je ugotovila še, da lahko družbe v preiskavi s podpisom neposrednih pogodb o nakupu kupujejo električno energijo neposredno od proizvajalcev električne energije, namesto da bi kupovale iz omrežja. Takšne pogodbe zagotavljajo določeno količino električne energije po določeni ceni, ki je nižja od uradnih cen, določenih na ravni province za velike industrijske uporabnike.

(147)

Kot je bilo ugotovljeno v prejšnjih preiskavah (52), pa možnosti za sklenitev takih neposrednih pogodb trenutno nimajo vsi veliki industrijski odjemalci. Na nacionalni ravni mnenja centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske in državnega sveta o nadaljnji krepitvi reforme sistema oskrbe z električno energijo na primer določajo, da „podjetja, ki ne poslujejo v skladu z nacionalno industrijsko politiko ter katerih izdelki in postopki so izločeni, ne bi smela sodelovati v neposrednih poslih“ (53). Ista mnenja določajo še, da „bi morali po določitvi standardov dostopa posodobiti tudi kataloge lokalnih podjetij za proizvodnjo električne energije in distributerjev električne energije, ki izpolnjujejo standarde, ki jih vsako leto objavijo vlade, ter izvajati dinamično urejanje uporabniškega kataloga. Podjetja za proizvodnjo električne energije, distributerji električne energije in uporabniki, vključeni v katalog, se lahko prostovoljno registrirajo pri institucijah za trgovanje in postanejo udeleženci na trgu.“ Torej mora družba za sodelovanje v sistemu neposrednega trgovanja izpolnjevati določene standarde in biti vključena v „katalog uporabnikov“.

(148)

V praksi neposredno trgovanje z električno energijo izvajajo province. Družbe morajo od provincialnih organov pridobiti soglasje za sodelovanje v pilotni shemi neposrednega nakupa električne energije in izpolnjevati določena merila. Pri nekaterih družbah ni dejanskega postopka pogajanj ali zbiranja ponudb, ki bi temeljil na trgu, saj količine, kupljene na podlagi neposrednih pogodb, ne temeljijo na dejanski ponudbi in povpraševanju. Dejansko proizvajalci električne energije in njeni uporabniki ne morejo neposredno prodati oziroma kupiti vse svoje električne energije. Omejeni so s količinskimi kvotami, ki jim jih dodelijo lokalne oblasti. Čeprav bi bilo treba cene določiti z neposrednimi pogajanji med proizvajalci in uporabniki električne energije ali prek družb za posredniške storitve, račune za družbe dejansko izdaja družba, ki upravlja državno omrežje električne energije. Na koncu je treba vse podpisane neposredne pogodbe o nakupu predložiti lokalnim oblastem za evidenco.

(149)

Kitajska vlada je leta 2018 izdala okrožnico komisije za nacionalni razvoj in reforme ter nacionalne uprave za energijo o dejavnem spodbujanju tržno usmerjenih poslov z električno energijo in nadaljnjem izboljšanju mehanizma trgovanja. Čeprav je okrožnica namenjena povečanju števila neposrednih poslov na trgu električne energije, je v njej izrecno navedeno, da nekatere industrije, vključno z visokotehnološkimi industrijami, kot je industrija pnevmatik, uživajo podporo in koristi liberalizacije trga električne energije. Natančneje, oddelek III „Odpiranje za omogočanje vstopa uporabnikov, ki izpolnjujejo zahteve“, točka 2, določa, da se „nastajajoče industrije z visoko dodano vrednostjo, kot so visokotehnološke industrije, internetne industrije, industrije masovnih podatkov in vrhunske predelovalne industrije, ter podjetja z vidnimi prednostmi in značilnostmi ter visokotehnološko vsebino poslovanja spodbujajo k sodelovanju v poslih, brez omejitev ravni napetosti in porabe energije“.

(150)

Poleg tega glede na obvestilo o načrtu za popolno liberalizacijo proizvodnje in porabe električne energije za komercialne uporabnike, katerega cilj je nadaljnja liberalizacija trga električne energije, „med komercialnimi uporabniki električne energije tisti, ki ne upoštevajo nacionalnih industrijskih politik, začasno ne sodelujejo v tržno usmerjenih poslih, uporabniki električne energije, katerih izdelki in postopki spadajo v izločene in omejene kategorije ‚kataloga smernic za prilagajanje industrijske strukture‘, dosledno izvajajo veljavno politiko različnih cen električne energije“.

(151)

Zakonodaja torej določa selektivno uporabo neposrednih poslov na trgu električne energije, ki je omejena na nekatere industrije, kot so industrije, ki upoštevajo nacionalne industrijske politike, s posebnim poudarkom na visokotehnoloških industrijah. Posledično te industrije kupujejo električno energijo po nižjih cenah.

(152)

Komisija je zato menila, da znižane cene električne energije in povračila/prilagoditve, ki izhajajo iz neposrednega trgovanja z električno energijo, v katerem so sodelovale vzorčene družbe, pomenijo subvencijo v smislu člena 3, točka 1(a)(ii) in točka 2, osnovne uredbe. Obstaja finančni prispevek v obliki izpadlega prihodka kitajske vlade (tj. upravljavca omrežja), ki zadevnim družbam prinaša ugodnost. Ugodnost za prejemnike je enaka prihranku stroškov električne energije bodisi na podlagi znižanih cen električne energije bodisi na podlagi povračil/prilagoditev, saj se je električna energija zagotavljala po nižji ceni od običajne cene električne energije iz omrežja, ki so jo plačevali drugi veliki industrijski uporabniki, ki niso bili upravičeni do neposredne oskrbe ali niso sodelovali pri pilotnem projektu za neposredno oskrbo.

(153)

Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, saj zakonodaja sama omejuje uporabo te sheme le na podjetja, ki upoštevajo določene cilje industrijske politike, ki jih je določila država, in katerih izdelki ali postopki se štejejo za upravičene.

(154)

Komisija je tako sklenila, da se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uporabljala subvencijska shema ter da je specifična v smislu člena 4(2), točka (a), in člena 4(3) osnovne uredbe.

(155)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se je izračunal glede na ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ta ugodnost se je izračunala kot razlika med skupno običajno ceno električne energije iz omrežja in skupno znižano ceno električne energije.

(156)

Po dokončnem razkritju je skupina Hankook trdila, da Komisija pri izračunu za eno družbo iz skupine, družbo CHKT, ni uporabila revidirane različice dokumentacije, ki jo je družba predložila z izpolnjenim vprašalnikom. Družba je prvotno izračunala pristojbine za zneske, plačane za električno energijo, na podlagi tarif, ki niso vključevale državnih pristojbin, medtem ko cene električne energije iz omrežja vključujejo te pristojbine. Zato je družba pred preveritvenim obiskom predložila revidirano različico cen električne energije, ki jih je plačala družba CHKT. Družba CHKT je trdila, da bi morala Komisija ugodnost izračunati na podlagi revidiranih tarif. Komisija je preučila trditev in ugotovila, da je utemeljena. Zato je Komisija popravila napako in izračunala ugodnost na podlagi tarif, vključno z vladnimi pristojbinami, ki jih je plačala družba CHKT.

(157)

Poleg tega je skupina Hankook trdila, da je Komisija napačno uporabila metodo „ničliranja“ in da ni upoštevala transakcij na mesečni podlagi, če ugodnost ni bila ugotovljena. Komisija je opozorila, da je bila ugodnost izračunana ob upoštevanju vseh transakcij, ki jih je nato primerjala s tarifami iz omrežja, da bi preverila, ali je bila storitev družbi zagotovljena za plačilo, ki je nižje od primernega. Primerjava je bila izvedena med enakimi ali najbolj podobnimi storitvami, na primer med istimi tarifami (najvišja, visoka, običajna, najnižja), obdobji in območji. Če torej v nekaterih primerih ugodnost ni bila ugotovljena, te transakcije niso bile upoštevane v skupni ugodnosti. Komisija ni našla razlogov, ki bi utemeljevali metodo obračunavanja, za katero je družba trdila, da bi jo bilo treba uporabiti pri izračunu zneska subvencioniranja, zato trditev ni bila upoštevana.

(158)

Znesek subvencije, določen glede te sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za vzorčene proizvajalce izvoznike, je:

Zagotavljanje električne energije za nižje plačilo od primernega

(159)

Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da je imela industrija pnevmatik v LRK koristi od zagotavljanja zemljišč in natančneje od pravice do uporabe zemljišč za nižje plačilo od primernega.

(160)

Za zagotavljanje pravice do uporabe zemljišč na Kitajskem se uporablja zakon Ljudske republike Kitajske o upravljanju zemljišč. Poleg tega pravno podlago tvorijo tudi naslednji dokumenti:

(161)

Lokalni organi v skladu s členom 10 določbe o dodeljevanju pravice do uporabe državnih stavbnih zemljišč z razpisom za oddajo ponudb, dražbo in ponudbo določijo cene zemljišč v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč, ki se posodobi vsaka tri leta, in vladno industrijsko politiko.

(162)

Komisija je v prejšnjih preiskavah (61) ugotovila, da cene, ki so bile plačane za pravice do uporabe zemljišč v LRK, niso reprezentativne za tržne cene, ki se določajo glede na ponudbo in povpraševanje na prostem trgu, saj je bilo za sistem dražb ugotovljeno, da je nejasen, nepregleden in v praksi ne deluje, za cene pa je bilo ugotovljeno, da jih samovoljno določajo organi. Kot je navedeno v predhodni uvodni izjavi, organi cene določajo v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč, ki vsebuje tudi merilo, da organi pri določanju cene industrijskega zemljišča upoštevajo industrijsko politiko.

(163)

Komisija je v zvezi s preferenčnim dostopom do industrijskih zemljišč za družbe, ki delujejo v določenih industrijah, opozorila, da je treba pri ceni, ki jo določijo lokalni organi, upoštevati vladno industrijsko politiko, kot je navedeno zgoraj. V okviru te industrijske politike je industrija pnevmatik navedena med spodbujanimi industrijami. Poleg tega javni organi v skladu s sklepom št. 40 državnega sveta pri zagotavljanju zemljišč upoštevajo „katalog smernic za prestrukturiranje industrije“ in industrijske politike. V členu XVIII sklepa št. 40 je jasno navedeno, da industrije, ki so „omejene“, ne bodo imele dostopa do pravice do uporabe zemljišč. Iz tega sledi, da je subvencija specifična v smislu člena 4(2), točka (a), in 4(2), točka (c), osnovne uredbe, ker je preferenčno zagotavljanje zemljišč omejeno na družbe, ki delujejo v določenih industrijah, v tem primeru v industriji pnevmatik, in ker so vladne prakse na tem področju nejasne in nepregledne.

(164)

V preiskavi v zvezi s pregledom se glede vzorčenih proizvajalcev niso odkrile nobene opazne spremembe. Do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom je novo parcelo kupil le en proizvajalec izvoznik iz skupine Giti.

(165)

Ugotovitve preiskave potrjujejo, da je položaj v zvezi z zagotavljanjem in pridobivanjem zemljišč v LRK nepregleden, organi pa so cene določali samovoljno.

(166)

Tako kot v prejšnjih preiskavah (62) in v skladu s členom 6, točka (d)(ii), osnovne uredbe so se kot zunanja referenčna vrednost uporabile cene zemljišč z ločenega carinskega območja Tajvan, Penghu, Kinmen in Matsu (v nadaljnjem besedilu: Tajvan) (63). Ugodnost za prejemnike se izračuna z upoštevanjem razlike med zneskom, ki ga je vsak vzorčeni proizvajalec izvoznik dejansko plačal za pravico do uporabe zemljišč (tj. dejansko ceno iz pogodbe, in kadar je to primerno, ceno iz pogodbe, znižano za znesek vračil/nepovratnih sredstev, ki ga je zagotovila lokalna vlada), in zneskom, ki bi moral biti običajno plačan na podlagi referenčne vrednosti za Tajvan.

(167)

Komisija je Tajvan štela za primerno zunanjo referenčno vrednost iz naslednjih razlogov:

(168)

Komisija je v skladu z metodologijo, uporabljeno v prejšnjih preiskavah (64) (65), uporabila povprečno ceno zemljišča na kvadratni meter, ki je bila ugotovljena za Tajvan ter popravljena zaradi inflacije in sprememb BDP od datumov zadevnih pogodb za pravico do uporabe zemljišč. Informacije glede cen industrijskih zemljišč od leta 2015 so bile pridobljene na spletišču industrijskega urada tajvanskega ministrstva za gospodarske zadeve (66). Cene so bile za pretekla leta popravljene glede na stopnje inflacije in spremembe BDP na prebivalca po tekočih cenah v USD za Tajvan, kot jih je Mednarodni denarni sklad objavil za leto 2015.

(169)

Po razkritju sta dva proizvajalca izvoznika trdila, da Tajvan ni primeren za referenčno vrednost, saj nima enake stopnje gospodarske razvitosti, obstajajo pa tudi druge države z enako stopnjo industrijske infrastrukture. Skupina Hankook je trdila, da bi morala Komisija zato uporabiti Tajsko kot primerno državo za referenčno vrednost, kot je to storilo Združeno kraljestvo. Skupina Giti je trdila, da Tajvan ni primeren za referenčno vrednost, ker prav tako ne odraža tržnih razmer v LRK in ker cene zemljišč niso bile prilagojene, da bi se upoštevale tržne razmere na celinski Kitajski.

(170)

Komisija je menila, da je izbira Tajvana kot ustrezne zunanje referenčne vrednosti temeljila na preučitvi več dejavnikov, navedenih v uvodni izjavi 168 Uredbe in v nedavni preiskavi (67), ki so upravičili njeno izbiro Tajvana kot veljavne referenčne vrednosti, tudi ob upoštevanju primerjave industrijskih območij v Tajvanu z ustreznimi industrijskimi provincami na Kitajskem. Vendar je Komisija tudi menila, da čeprav obstajajo nekatere razlike v tržnih razmerah med pravicami do uporabe zemljišč na celinski Kitajski in prodajo zemljišč v Tajvanu, te naj ne bi bile takšne narave, da bi razveljavile izbiro Tajvana za veljavno referenčno vrednost. Komisija med preiskavo ni mogla opredeliti nobene druge ustrezne referenčne vrednosti ali prilagoditvene metode, ki bi ustrezno odražala te razlike v tržnih razmerah. Poleg tega je Komisija sprejela sklep o referenčni vrednosti na podlagi lastne ocene in rezultatov preiskave, ne na podlagi ugotovitev drugih tretjih držav v okviru njihovih postopkov. Na podlagi navedenega je bilo treba to trditev zavrniti.

(171)

Skupina Giti je trdila, da se parcela, za katero je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pridobila pravice, ne bi smela upoštevati pri izračunu ugodnosti, saj se ne uporablja za proizvodnjo zadevnega izdelka. Sama priznava, da je namen pridobitve zemljišča zgraditi novo tovarno in sčasoma preseliti proizvodnjo na to lokacijo. Zgolj dejstvo, da proizvodnja trenutno ne poteka, ni pomembno za znesek subvencije, ki ga je prejela družba. Družba je prejela ugodnost, zato je bila ta parcela prav tako vključena v izračun zneska subvencije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Trditev ni bila upoštevana.

(172)

V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je bil znesek subvencije za obdobje preiskave v zvezi s pregledom dodeljen z uporabo običajne življenjske dobe pravice do uporabe zemljišč za uporabo industrijskih zemljišč, tj. 50 let. Ta znesek je bil nato dodeljen za celotni prihodek, ki ga je zadevna družba ustvarila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(173)

Znesek subvencije, določen glede te subvencije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za vzorčene proizvajalce izvoznike, je:

Zagotavljanje pravice do uporabe zemljišča za nižje plačilo od primernega

(174)

V skladu z zakonom Ljudske republike Kitajske o davku od dohodkov podjetij (v nadaljnjem besedilu: zakon o davku od dohodkov podjetij) je za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki jim mora država zagotavljati ključno podporo, določena znižana 15-odstotna stopnja davka od dohodkov podjetij namesto standardne 25-odstotne davčne stopnje.

(175)

Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da proizvajalci pnevmatik prejemajo subvencije v obliki ugodnejše obravnave v okviru programov in politik na področju davkov od dohodkov in drugih neposrednih davkov, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(176)

Glede treh posebnih programov (tj. ugodnosti v zvezi z davkom od dohodkov podjetij za proizvode iz virov, pridobljenih s sinergijsko uporabo, izravnavo davka od dohodkov podjetij za stroške raziskav in razvoja ter oprostitev davka na uporabo zemljišč) je Komisija zaradi nesodelovanja kitajske vlade ugotovitve o pravni podlagi, upravičenosti, naravi subvencije in njeni specifičnosti utemeljila na ugotovitvah iz prejšnjih preiskav (68) in preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Zato je Komisija lahko izračunala individualne stopnje subvencije za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(177)

Ugotovljeno je bilo, da so programi na področju davka od dohodkov in drugih neposrednih davkov subvencije v smislu člena 3, točka 1(a)(ii) in točka 2, osnovne uredbe v obliki izpadlega dohodka vlade, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnost.

(178)

Pravna podlaga za ta program so člen 28 in člen 30(1) zakona o davku od dohodkov podjetij in člen 93 predpisov za izvajanje zakona o davku od dohodkov podjetij ter:

(179)

Do znižanja davka so upravičene le družbe, ki spadajo na nekatera ključna visokotehnološka področja in področja z novo tehnologijo, ki jih podpira država, ter med sedanje prednostne naloge na visokotehnoloških področjih, ki jih podpira država, kot so navedena v smernicah o najnovejših ključnih prednostnih razvojnih področjih v visokotehnoloških industrijah. V teh smernicah so kot prednostno področje jasno navedene proizvodna tehnologija in ključne surovine za pnevmatike.

(180)

Družbe, ki imajo ugodnost od tega ukrepa, morajo vložiti napoved za odmero davka od dohodkov in ustrezne priloge. Dejanski znesek ugodnosti je vključen v davčno napoved.

(181)

Komisija je menila, da je zadevna davčna izravnava subvencija v smislu člena 3, točka 1(a)(ii) in točka 2, osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki izpadlega prihodka kitajske vlade, ki zadevnim družbam prinaša ugodnost. Ugodnost za prejemnike je enaka davčnemu prihranku. Subvencija je specifična v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, saj zakonodaja omejuje uporabo te sheme na podjetja, ki delujejo na nekaterih visokotehnoloških prednostnih področjih, ki jih določi država, kot so nekatere ključne tehnologije v sektorju pnevmatik.

(182)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se je izračunal glede na ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ta ugodnost se je izračunala kot razlika med zneskom celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka, in zneskom celotnega davka, ki se plača po znižani davčni stopnji.

(183)

Znesek subvencije, določen glede te subvencije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za vzorčene proizvajalce izvoznike, je:

Programi neposrednih oprostitev in znižanja davka

(184)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, ta program zagotavlja oprostitev plačila DDV in uvoznih tarif za uvoz osnovne opreme, ki se uporablja pri njihovi proizvodnji. Za vzorčene družbe so bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ugotovljena izvzetja plačila DDV in uvozne dajatve. Ta izvzetja so vključevala opremo, ki je bila uvožena v preteklih letih, vendar se je ugodnost zanjo postopoma amortizirala v življenjski dobi uporabe opreme in je bila zato delno dodeljena obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Čeprav Komisija ni našla dokazov, da so se davčne oprostitve v obdobju preiskave v zvezi s pregledom neposredno uporabljale, je ugotovila, da so vzorčene družbe v okviru tega programa še vedno prejemale nekatere omejene ugodnosti iz oprostitev, ki so se uporabljale v prejšnjih letih.

(185)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, ta program zagotavlja finančne prispevke v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3, točka 1(a)(ii), saj so podjetja z neposredno tujo naložbo in druga upravičena domača podjetja oproščena plačila DDV in/ali tarif, ki bi sicer zapadla v plačilo. Družbam prejemnicam prinaša tudi ugodnost v smislu člena 3, točka 2, osnovne uredbe.

(186)

Program je specifičen v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe. Zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki je dodelil sredstva, omejuje dostop do programa na podjetja, ki vlagajo v okviru posebnih poslovnih kategorij, izčrpno opredeljenih z zakonom, in spadajo v spodbujano kategorijo ali omejeno kategorijo B v skladu s katalogom za usmerjanje industrij za tuje naložbe in prenos tehnologije, ali podjetja, ki delujejo v skladu s katalogom ključnih panog, izdelkov in tehnologij, katerih razvoj država spodbuja. Poleg tega ni objektivnih meril za omejitev upravičenosti niti ni prepričljivih dokazov za sklep na podlagi člena 4(2), točka (b), osnovne uredbe, da je upravičenost samodejna.

(187)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je bil izračunan na podlagi ugodnosti za prejemnike, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ugodnost za prejemnike je znesek oprostitev plačila DDV in dajatev za uvoženo opremo. Da bi se zagotovilo, da znesek, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, zajema le obdobje preiskave v zvezi s pregledom, se je prejeta ugodnost postopoma amortizirala v življenjski dobi opreme v skladu z običajnimi računovodskimi postopki družbe.

(188)

Korist od rabatov na podlagi te sheme so imele vse vzorčene družbe. Znesek subvencije, določen za to posebno shemo, je za skupino Hankook znašal 0,005 %, za skupino GITI pa 0,02 %.

(189)

Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da so se vse vzorčene družbe uvrščale med tako imenovana podjetja, ki se ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo. Komisija je med preiskavo v zvezi s pregledom ugotovila, da se je ta shema v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej uporabljala.

(190)

V skladu s členom 3 ukrepov carinske uprave Ljudske republike Kitajske za nadzor blaga na področju predelovalne dejavnosti (69) se „izraz ‚predelovalna dejavnost‘ nanaša na poslovne dejavnosti, pri katerih delujoče podjetje uvozi vse surovine ali pomožne materiale, dele in elemente, sestavne dele in embalažne materiale ali del njih ter ponovno izvozi končne izdelke po predelavi ali sestavljanju, vključno s predelavo dobavljenega uvoženega materiala“. V členu 5 je dalje navedeno, da „če se davki poberejo med uvozom v skladu z ustreznimi določbami, carinski organi znižajo pobrane davke v skladu s preverjeno količino blaga, ki je bilo dejansko predelano in ponovno izvoženo po izvozu končnih izdelkov“.

(191)

Pravna podlaga za ta program so:

(192)

Komisija je med preiskavo v zvezi s pregledom ugotovila, da so se vse vzorčene družbe registrirale pri carinskem organu za sistem predelovalne dejavnosti in da so bile vse oproščene „davkov, ki se pobirajo med uvozom“ (tj. uvoznih dajatev), na uvoz naravnega kavčuka, ki se uporablja v proizvodnji izvoženih pnevmatik.

(193)

Taka ureditev je skladna s shemo povračila dajatev, kot je opisana v Prilogi I, točka (i), k osnovni uredbi. V skladu s točko (i) Priloge I lahko nadomestni sistemi povračila pomenijo izvozno subvencijo, če privedejo do presežnega povračila uvoznih dajatev, zaračunanih na začetku za uvožene vložke, za katere se zahteva povračilo.

(194)

Da bi Komisija ugotovila, ali je obstajal tak presežni odpust, je v skladu s točko II Priloge III k osnovni uredbi od kitajske vlade zahtevala dodatne informacije o sistemu predelovalne dejavnosti na splošno ter natančneje o obstoju in učinkoviti uporabi spremljevalnih postopkov spremljanja in preverjanja. Kitajska vlada v zvezi s tem ni predložila nobenih informacij. Komisija je obstoj subvencioniranja tako določila na podlagi ugotovitev iz prvotne preiskave in informacij, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki v preiskavi v zvezi s pregledom.

(195)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, je kitajska vlada vzpostavila zakonodajni okvir za spremljanje sistema predelovalne dejavnosti. Vendar je Komisija tudi ugotovila, da bi nekatere lastnosti, vgrajene v sistem, lahko vodile do presežnih povračil:

(196)

Poleg tega se je med preveritvenimi obiski pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih zdelo, da se ta okvir ne uporablja učinkovito v praksi. Na primer, Komisija je ugotovila, da je izvoznik v elektronskem carinskem sistemu prijavil podatke o uvozu naravnega kavčuka in količinah izvoženih pnevmatik, vključno z zadevnim izdelkom. Poraba gume je navedena na podlagi standardne porabe in se nato primerja z dejansko porabo. Večina vzorčenih proizvajalcev, razen enega, je uporabljala enake stopnje porabe v sistemu predelovalne dejavnosti kot v svoji proizvodnji. Komisija je med preveritvenim obiskom ugotovila, da je družba GITI Fujian poročala o porabi za proizvodnjo gume, ki se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dejansko ni uporabljala. Zato je Komisija izračunala uporabo posebnih vrst gume in ugotovila, da se dejanska poraba razlikuje od porabe, sporočene v elektronskem carinskem sistemu. Opozoriti je treba, da je razlika nastala kljub preveritvam na kraju samem v prostorih vzorčene družbe, ki so jih izvedli carinski organi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Take ugotovitve so bile posredovane kitajski vladi, da bi lahko nadalje pregledala zadevne transakcije.

(197)

Posledično eden od izvoznikov iz skupine GITI ni plačal vseh uvoznih dajatev, ki bi jih bilo treba plačati.

(198)

Komisija je sklenila, da se sistem spremljanja kitajske vlade za predelovalno dejavnost ni uporabljal učinkovito, kar zadeva naravni kavčuk. Poleg tega je sklenila, da je sistem predelovalne dejavnosti za naravni kavčuk, uporabljen pri izvoženih pnevmatikah, pripeljal do presežnih odpustov, ki pomenijo subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v smislu člena 3, točka 1(a)(ii), osnovne uredbe, saj vodijo do presežnega povračila uvoznih dajatev, zaračunanih na začetku za uvožene vložke, za katere se zahteva povračilo.

(199)

Ti presežni odpusti so tudi specifični, saj so pogojeni z opravljanjem izvoza v smislu člena 4(4), točka (a), osnovne uredbe.

(200)

Ugodnost je bila izračunana kot razlika med zneskom uvoznih dajatev, dolgovanih v obdobju preiskave, in dejanskim zneskom uvoznih dajatev, plačanih v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(201)

Znesek subvencije, določen glede te vrste subvencij v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za vzorčene proizvajalce izvoznike, je bil:

Povračilo uvoznih dajatev za naravni kavčuk

(202)

Skupni znesek subvencije, določen za vse sheme posrednih davkov in uvoznih tarif v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za vzorčene proizvajalce izvoznike:

Posredne oprostitve in znižanja davka

(203)

V prvotni preiskavi je Komisija ugotovila, da so nekatere vzorčene družbe prejemale različna nepovratna sredstva, povezana z varstvom okolja in zmanjšanjem emisij, ter nepovratna sredstva, povezana z raziskavami in razvojem, tehnološko nadgradnjo in inovacijami.

(204)

Podobno kot v prvotni preiskavi sta oba vzorčena izvoznika prejela več ad hoc nepovratnih sredstev.

(205)

Velika večina programov, o katerih so poročali vzorčeni proizvajalci izvozniki, je temeljila na obvestilih, ki so jih izdali lokalni organi. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da ti programi odražajo splošne politike, ki so med drugim določene v naslednjih aktih:

(206)

Glede na nesodelovanje kitajske vlade je Komisija svoje ugotovitve v zvezi s programi nepovratnih sredstev oprla na razpoložljiva dejstva, vključno z informacijami iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov in informacijami, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki. Komisija je sklenila, da so proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej uživali ugodnosti podobnih programov, kakršni so bili ugotovljeni v prvotni preiskavi.

(207)

Vložnik je v zahtevku trdil, da imajo izvozniki pnevmatik iz LRK koristi od teh programov. Ministrstvo za finance je na primer maja 2022 objavilo fiskalno podporo prizadevanjem ogljično nevtralnega vrha, da se „doseže cilj ogljične nevtralnosti, okrepi politika finančne podpore in nacionalni 14. petletni načrt“. Namen tega dokumenta je torej izvajanje vladnih finančnih politik za „podporo regijam in industrijam pri pospeševanju zelene in nizkoogljične preobrazbe“. Industrija pnevmatik in celotno kitajsko gospodarstvo imata tako koristi od okoljskih politik. Za spodbujanje bolj zelene industrije je MIIT izdalo načrt za zeleni industrijski razvoj za obdobje 2016–2020. Usmerjen je bil v ključne tehnologije, ki onesnažujejo okolje in se uporabljajo za proizvodnjo pnevmatik, tj. petrokemično, gumarsko, jeklarsko in tekstilno tehnologijo (70).

(208)

Poleg tega je vložnik trdil, da 14. petletni načrt zagotavlja podporo za „stroške raziskav in razvoja ter davčne spodbude za visokotehnološka podjetja“. V 14. petletnem načrtu so v določbe o raziskavah in razvoju vključeni znanstveni in tehnološki projekti (71).

(209)

Ti programi se štejejo za subvencije v smislu člena 3, točka 1(a)(i) in točka 2, osnovne uredbe, ker jih kitajska vlada proizvajalcem zadevnega izdelka prenese v obliki nepovratnih sredstev.

(210)

Komisija je ugotovila tudi, da so te subvencije specifične v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, saj so do njih upravičene le družbe, ki delujejo na ključnih področjih ali v ključnih tehnologijah, navedenih v smernicah, upravnih ukrepih in katalogih, ki se redno objavljajo. Med upravičenimi sektorji sta navedena sektor pnevmatik in/ali (petro)kemični sektor.

(211)

Ugodnost se je izračunala kot znesek, prejet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ali dodeljen obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ki se je amortiziral v dobi uporabe osnovnega sredstva, s katerim so bila povezana nepovratna sredstva podobno kot v prvotni preiskavi.

(212)

Znesek subvencije, določen v zvezi s to vrsto subvencij v obdobju preiskave za vzorčene proizvajalce izvoznike, je bil:

Nepovratna sredstva za varčevanje z energijo, ohranjanje energije in zmanjšanje emisij

(213)

Komisija je zneske subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v skladu z določbami osnovne uredbe za vzorčene družbe izračunala tako, da je preučila vsako subvencijo ali program subvencij, nato pa je te zneske seštela in dobila skupni znesek subvencij za vsakega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Za izračun skupnega subvencioniranja, navedenega v nadaljevanju, je najprej izračunala delež subvencioniranja, ki ustreza znesku subvencije glede na delež skupnega dohodka podjetja od prodaje. Ta odstotek je bil nato uporabljen za izračun subvencije, dodeljene za izvoz zadevnega izdelka v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Nato je bil izračunan znesek subvencije na tono zadevnega izdelka, izvoženega v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, spodnje stopnje pa so bile izračunane kot delež vrednosti stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) za isti izvoz na tono.

(214)

Stopnje subvencioniranja, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so bile v povprečju na ravni [4–8] % na ravni države. Zato je bilo sklenjeno, da so preiskovane sheme subvencioniranja veljale v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(215)

Komisija je po ugotovitvi obstoja subvencioniranja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe preučila verjetnost nadaljevanja subvencioniranja v primeru razveljavitve ukrepov.

(216)

V zvezi s tem je Komisija preučila naslednje elemente: proizvodno in prosto zmogljivost v LRK, razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji ter privlačnost trga Unije.

(217)

Komisija je preučila, ali bi subvencioniran uvoz iz LRK v Unijo v primeru izteka ukrepov potekal v znatnih količinah. Zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija proizvodno in prosto zmogljivost v LRK določila na podlagi javno dostopnih informacij in informacij iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov.

(218)

V zahtevku je združenje CRIA poročalo o proizvodnji 122,39 milijona pnevmatik v letu 2021 v LRK, pri čemer je bila proizvodna zmogljivost v istem letu ocenjena na 141,76 milijona pnevmatik, kar pomeni povečanje proizvodnje pnevmatik za 2,72 milijona v primerjavi s predhodnim letom. Stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, ki izhajajo iz teh podatkov, bi znašale približno 86 %. Po poročanju združenja CRIA je bilo leta 2022 že dodanih vsaj 1,5 milijona enot dodatnih proizvodnih zmogljivosti za pnevmatike. To pomeni, da je skupna proizvodna zmogljivost pnevmatik za leto 2022 znašala približno 143,25 milijona enot. Če se upoštevajo enake stopnje izkoriščenosti zmogljivosti kot za leto 2021, bi proizvodnja znašala približno 123,67 milijona proizvedenih pnevmatik. Razpoložljiva neizkoriščena zmogljivost na Kitajskem v letu 2022 je torej znašala skoraj 20 milijonov enot, kar je bilo skoraj enako skupni potrošnji na trgu EU (ki znaša približno 20 milijonov enot, kot je navedeno v uvodni izjavi 232 spodaj).

(219)

Kitajski proizvajalci so v skladu z zgoraj opisanimi industrijskimi politikami kitajske vlade in KKP od obdobja prvotne preiskave še naprej povečevali svoje že tako preveč razvite proizvodne zmogljivosti (ki so znašale približno 110 milijonov). V brazilski protidampinški preiskavi je bil že leta 2021 poudarjen obstoj znatnih proizvodnih zmogljivosti v LRK, z dokazi o več naložbah glavnih kitajskih proizvajalcev pnevmatik v proizvodne zmogljivosti (72). Podobno je bila v južnoafriški protidampinški preiskavi iz leta 2022 ugotovljena znatna presežna proizvodna zmogljivost kitajskih proizvajalcev pnevmatik (vsaj 30 % proste zmogljivosti), ki bi verjetno povzročila povečanje izvoza izdelka v preiskavi (73).

(220)

Komisija je preučila, ali je verjetno, da bi kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov na trg Unije še naprej izvažali po subvencioniranih cenah. Komisija je najprej analizirala raven cen kitajskega izvoza na trge tretjih držav in jo primerjala z ravnjo cen kitajskega izvoza na trg Unije, da bi ugotovila, ali je trg Unije privlačen v smislu ravni cen.

(221)

Komisija je preučila raven cen, ki so jih sporočili vzorčeni proizvajalci izvozniki, in ugotovila, da je za primerljive transakcije (tj. trgovinski račun, določen na podlagi FOB (Incoterms)) cena na enoto pnevmatik za tovornjake, izvoženih v tretje države, predstavljala približno 80 % njihove cene na enoto v EU. Poleg tega je privlačnost trga Unije dokazovalo dejstvo, da je kljub veljavnim ukrepom obseg kitajskega izvoza v Unijo še vedno znašal približno 30 % obsega uvoza, ugotovljenega med prvotno preiskavo.

(222)

Statistični podatki kažejo, da je trg Unije, tj. drugi največji trg po ZDA, za kitajske izvoznike privlačen v smislu cen. Leta 2023 je bila raven cen kitajskega izvoza v Unijo v primerjavi s kitajskimi povprečnimi izvoznimi cenami za druge namembne kraje, kot so Združene države Amerike, Mehika, Združeni arabski emirati, Indonezija, Malezija, Saudova Arabija, Nigerija, Alžirija, Egipt in Kenija, do 20 % višja.

(223)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da je za kitajske proizvajalce izvoznike pnevmatik za tovornjake trg Unije privlačen z vidika cen in tudi velikosti.

(224)

Ni verjetno, da bi se prosta zmogljivost kitajskih proizvajalcev izvoznikov uporabila za povečanje izvoza v tretje države in ne v EU. Komisija je ugotovila, da ukrepi trgovinske zaščite za uvoz zadevnega izdelka iz LRK veljajo v Armeniji, Bocvani, Braziliji, Egiptu, Esvatiniju, Kazahstanu, Kirgiški republiki, Lesotu, Namibiji, Ruski federaciji, Južni Afriki, Turčiji, Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike (74). Zato so trgi teh tretjih držav, ki so pomembni potrošniki pnevmatik za tovornjake, za kitajske proizvajalce izvoznike manj privlačni.

(225)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da se je subvencioniranje nadaljevalo. Preiskava je pokazala, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na trg Unije še naprej vstopal velik obseg uvoza (glede na velikost trga) iz LRK po subvencioniranih cenah.

(226)

Poleg tega je Komisija v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ugotovila, da je bila presežna prosta zmogljivost v LRK znatna v primerjavi s potrošnjo Unije. Privlačnost trga Unije v smislu velikosti in prodajnih cen je tudi pokazala, da bi bil kitajski izvoz v primeru izteka izravnalnih ukrepov verjetno usmerjen na trg Unije.

(227)

Komisija je tako ugotovila, da je verjetno, da bodo kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka izravnalnih ukrepov povečali svoj izvoz pnevmatik na trg Unije po subvencioniranih cenah.

(228)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju proizvajalo več kot 400 proizvajalcev v Uniji. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

(229)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na približno 18 milijonov pnevmatik. Komisija je podatke o celotni proizvodnji Unije določila na podlagi informacij, ki sta jih predložila Evropsko združenje proizvajalcev pnevmatik in gume (v nadaljnjem besedilu: združenje ETRMA) in vložnik, ter na podlagi statističnih podatkov Eurostata. Kot je navedeno v uvodni izjavi 26, je pet proizvajalcev Unije v končnem vzorcu predstavljalo več kot 25 % proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji. Zato so bili mikroekonomski kazalniki preučeni na podlagi podatkov, pridobljenih iz izpolnjenih vprašalnikov navedenih petih proizvajalcev Unije.

(230)

Za nekatere vzorčene proizvajalce je bilo ugotovljeno, da uvažajo zadevni izdelek iz LRK in ga naprej prodajajo na trgu Unije. Vendar je v primerjavi z njihovo celotno prodajo uvoz še vedno zanemarljiv (manj kot 1 % njihove celotne prodaje) in ne vpliva na njihovo opredelitev kot proizvajalcev Unije.

(231)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi informacij, ki sta jih predložila združenje ETRMA in Eurostat.

(232)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v kosih)

(233)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 11 %. Med letoma 2020 in 2022 se je znatno povečala. To je verjetno povezano z okrevanjem po krizi zaradi COVID-19 in je mogoče pojasniti z dejstvom, da je potrošnja pnevmatik neločljivo povezana s kilometri, ki jih prevozijo vozni parki, kar pa je zelo odvisno od celotne gospodarske dejavnosti in zlasti količine blaga, ki se prevaža po cesti. Povečanje potrošnje je bilo največje leta 2022, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je upočasnilo.

(234)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi potrošnje Unije iz preglednice 1.

(235)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v kosih) in tržni delež

(236)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza na podlagi potrošnje Unije je razviden iz preglednice 2.

(237)

Obseg uvoza iz LRK se je v obravnavanem obdobju povečal za 22 %, in sicer s približno 900 tisoč pnevmatik v letu 2020 na približno 1,1 milijona pnevmatik v obdobju preiskave. Povečanje kitajskega uvoza je bilo zlasti znatno leta 2022, ko je Splošno sodišče Evropske unije prvotne ukrepe razglasilo za delno nične, kot je opisano v uvodni izjavi 4. Obseg uvoza je kljub zmanjšanju povpraševanja ostal na isti ravni tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato se je tržni delež kitajskega uvoza v obravnavanem obdobju povečal s 4,9 % na 5,4 %.

(238)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi Eurostatovih podatkov.

(239)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (v EUR/kos)

(240)

V obravnavanem obdobju so se povprečne kitajske uvozne cene v Unijo (vsi razredi) zvišale za 61 %.

(241)

Ker so vzorčeni proizvajalci izvozniki izvažali predvsem pnevmatike prvega in drugega razreda, Komisija ni imela podrobnih informacij o kitajskem izvozu v tretjem razredu, v katerem je primarna škoda nastala med prvotno preiskavo, kar je pozneje povzročilo obratni kaskadni učinek v drugih dveh razredih.

(242)

Zato je Komisija nelojalno nižanje prodajnih cen za celoten uvoz ocenila na podlagi statističnih podatkov o uvozu.

(243)

Komisija je tako primerjala:

(244)

Ta primerjava je pokazala, da je bila za preostali uvoz povprečna kitajska uvozna cena z vsemi stroški (270 EUR/kos) nižja od povprečne prodajne cene industrije Unije (281 EUR/kos) in le malenkost višja od povprečnih proizvodnih stroškov industrije Unije (260 EUR/kos). Če bi bila cena z vsemi stroški določena brez protidampinških in izravnalnih dajatev, bi znašala 251 EUR/kos, s čimer bi se znatno nelojalno znižala povprečna prodajna cena industrije Unije, bila pa bi tudi nižja od proizvodnih stroškov industrije Unije.

(245)

Komisija je zato sklenila, da so bile cene kitajskega uvoza na splošno nižje od povprečne prodajne cene industrije Unije.

(246)

Po dokončnem razkritju je skupina Hankook trdila, da je Komisija nepravilno spremenila svojo metodologijo izračuna nelojalnega nižanja prodajnih cen v primerjavi s prvotno preiskavo. Skupina Hankook je trdila, da bi morala Komisija namesto ocene nelojalnega nižanja prodajnih cen za celoten uvoz na podlagi statističnih podatkov o uvozu izvesti analizo za posamezne vrste ali razrede. V občutljivi različici svojih pripomb je skupina Hankook predložila tudi podatke o obsegu svojega izvoza in svojih cenah ter trdila, da bi lahko Komisija z uporabo teh podatkov izpeljala uvozne cene za vse razrede in izvedla analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen za posamezne razrede.

(247)

Komisija se s temi trditvami ni strinjala. Prvič, Komisija zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so dejavni v tretjem razredu, in kot je navedeno v uvodni izjavi 241, ni imela podrobnih informacij o kitajskem izvozu, zlasti pnevmatik tretjega razreda, in ni mogla izvesti analize nelojalnega nižanja prodajnih cen po posameznih razredih. Zato so se osnovni podatki, ki so bili na voljo Komisiji spremenili. Drugič, podatki, ki jih je predložila skupina Hankook o obsegu svojega izvoza in svojih cenah, niso zadostovali za izvedbo kakršne koli nadaljnje analize nelojalnega nižanja prodajnih cen. Tudi glede na te podatke še vedno velja, da obstajajo drugi gospodarski subjekti, dejavni v prvem, drugem in tretjem razredu, o katerih ni na voljo podrobnih informacij, in v nasprotju s tem, kar trdi skupina Hankook, ti podatki ne zadostujejo za pridobitev dodatnih informacij o nelojalnem nižanju prodajnih cen po posameznih razredih ali za ovrženje katerega koli rezultata analize nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki jo je opravila Komisija. Ta trditev se zato zavrne.

(248)

Pnevmatike iz tretjih držav, razen Kitajske, so se uvažale predvsem iz Tajske, Turčije in Vietnama.

(249)

Obseg uvoza v Unijo ter tržni delež in cene uvoza pnevmatik iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav

(250)

V obravnavanem obdobju se je uvoz iz drugih tretjih držav povečal za približno 2 milijona kosov, tj. za 41 %. To je hitreje od rasti potrošnje Unije, povzročilo pa je povečanje tržnega deleža s 26,5 % na 33,5 %.

(251)

Najbolj se je povečal uvoz iz Tajske (856 tisoč kosov), Turčije (590 tisoč kosov) in Vietnama (486 tisoč kosov). Za druge tretje države je bilo povečanje le skromno (53 tisoč kosov).

(252)

Raven cen uvoza iz drugih tretjih držav, zlasti iz Tajske in Vietnama, je bila znatno nižja od prodajnih cen industrije Unije.

(253)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(254)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 15 do 17, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje.

(255)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled, statističnih podatkov Eurostata in stališč združenja ETRMA. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(256)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje subvencioniranja in okrevanje od preteklega subvencioniranja.

(257)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(258)

V okviru prvotne preiskave je bila opravljena analiza gospodarskega položaja industrije Unije na zbirni osnovi, za nekatere ključne mikroekonomske kazalnike pa tudi na ravni razredov glede na segmentacijo trga Unije. Komisija je v sedanji preiskavi najprej analizirala gospodarski položaj industrije Unije na zbirni osnovi.

(259)

Komisija je opravila tudi analizo nekaterih kazalnikov na ravni razredov. Kot je prikazano v uvodnih izjavah 301–308, ta analiza potrjuje, da se trendi za zadevni izdelek, obravnavani v celoti, v glavnem ujemajo s trendi, obravnavanimi ločeno po razredih.

(260)

Komisija je v okviru prvotne preiskave ponderirala rezultate vzorčenih proizvajalcev Unije v skladu z njihovim deležem v skupni prodaji proizvajalcev Unije, da bi tako zagotovila ustrezno zastopanost MSP glede na njihov delež v skupni prodaji Unije v vseh mikrokazalnikih. Ker so MSP dejavna samo v segmentu tretjega razreda, je bila neposredna posledica te prilagoditve povečanje deleža prodaje tretjega razreda v okviru podatkov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(261)

Komisija je v sedanji preiskavi menila, da prvotno ponderiranje ni potrebno za objektivno oceno stanja industrije Unije v okviru pregleda zaradi izteka ukrepov. V preiskavi je bilo dejansko ugotovljeno, da je bila slika škode za MSP, ki so dejavni samo v tretjem razredu, še slabša od slike škode za tretji razred na splošno. Poleg tega je Komisija ugotovila, da je industrija Unije tudi brez ponderiranja podatkov vzorčenih proizvajalcev Unije utrpela škodo v vseh razredih (glej uvodne izjave 301 do 308). Zato bi vsako ponderiranje logično le povečalo negativne trende, ki so trenutno razvidni iz splošne slike škode.

(262)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(263)

Skupaj z rastjo trga in prodaje na trgu Unije se je obseg proizvodnje med letoma 2020 in 2021 povečal. Potem se je proizvodnja leta 2022 zmanjšala, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je še dodatno zmanjšala. Zmanjšanje obsega proizvodnje je bilo mogoče pripisati zmanjšanju obsega prodaje, kar je bilo povezano z zmanjšanjem potrošnje Unije in je povzročilo izgubo tržnega deleža industrije Unije. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je obseg proizvodnje industrije Unije vrnil na isto raven kot leta 2020. Vendar je industrija Unije svojo zmogljivost lahko prilagodila spremembam obsega proizvodnje, s čimer je ublažila nihanja stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, ki se je v celotnem obravnavanem obdobju celo nekoliko izboljšala (za 3 %).

(264)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(265)

Na rastočem trgu se je obseg prodaje industrije Unije med letoma 2020 in 2021 povečal. V letu 2022 se je obseg prodaje industrije Unije kljub rasti trga zmanjšal, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je še dodatno zmanjšal. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je obseg prodaje industrije Unije vrnil na isto raven kot leta 2020. Ker je prodaja industrije Unije zaostajala za povečanjem trga leta 2022 in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom upadala hitreje kot trg, se je tržni delež v obravnavanem obdobju zmanjšal z 69 % na 61 %.

(266)

Skupina Hankook je v pripombah glede začetka preiskave trdila, da sta prodaja industrije Unije in njen tržni delež v obravnavanem obdobju v bistvu ostala stabilna in da je rahlo zmanjšanje od leta 2022 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom mogoče pojasniti z zmanjšanjem potrošnje.

(267)

Ugotovitve preiskave te trditve ne podpirajo. Čeprav je bila prodaja industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na enaki ravni kot leta 2020, se je od leta 2022 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom znatno zmanjšala (za 13 %). Poleg tega se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal z 69 % na 61 %.

(268)

Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(269)

Potrošnja Unije se je med letoma 2020 in 2022 najprej povečala v skladu s povečanjem gospodarske dejavnosti po pandemiji COVID-19. Povečanje potrošnje je bilo največje leta 2022, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je upočasnilo, tako da se je potrošnja v obravnavanem obdobju skupno povečala za 11 %. Prodaja industrije Unije je lahko le v letu 2021 sledila pozitivnemu gibanju trga. Leta 2022 se prodaja industrije Unije ni povečevala enako hitro kot trg in je upadala hitreje kot trg v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato se je tržni delež v obravnavanem obdobju zmanjšal za 8 odstotnih točk (z 69 % na 61 %).

(270)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(271)

V obravnavanem obdobju je industrija Unije izgubila več kot 2 700 neposrednih delovnih mest. Ko se je obseg proizvodnje industrije Unije med letoma 2020 in 2021 povečal, se je povečala tudi zaposlenost. Ker pa je industrija Unije lahko izboljšala tudi svojo produktivnost, se zaposlenost ni povečevala enako hitro kot obseg proizvodnje. Zmanjšanje obsega proizvodnje od leta 2021 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom je povzročilo zmanjšanje števila delovnih mest in tudi določeno zmanjšanje produktivnosti.

(272)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile individualne stopnje subvencioniranja, ugotovljene za sodelujoče proizvajalce izvoznike, še vedno precejšnje (glej uvodno izjavo 214 zgoraj).

(273)

Kljub dejstvu, da je bil uvoz iz Kitajske še vedno subvencioniran, analiza kazalnikov škode kaže, da so uvedeni ukrepi na začetku obravnavanega obdobja pozitivno vplivali na industrijo Unije. Vendar so se te pozitivne razmere leta 2022, ko se je položaj industrije Unije spet poslabšal, obrnile.

(274)

Povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (v EUR/kos)

(275)

Prodajne cene pnevmatik za nepovezane stranke na trgu Unije so se v obravnavanem obdobju zvišale za 25 %. Med letoma 2020 in 2021 je povišanje cen sovpadlo s povečanjem povpraševanja. V teh razmerah je industriji Unije uspelo prodajne cene zvišati bolj (za 7 %), kot so se zvišali proizvodni stroški (za 4 %).

(276)

Ugodni položaj se je leta 2022 spremenil, potem pa industrija Unije povišanja stroškov ni mogla prenesti na prodajne cene. Čeprav so se prodajne cene med letom 2021 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zvišale za 18 odstotnih točk, ta povišanja cen niso bila v skladu z zvišanjem proizvodnih stroškov.

(277)

Stroški proizvodnje so se v obravnavanem obdobju skupno povišali za 40 %. Do največjega povišanja je prišlo med letoma 2021 in 2022, ko so se stroški proizvodnje povišali za 30 %.

(278)

Za vse tri razrede so bili analizirani tudi ključni kazalniki škode.

(279)

V prvem razredu se je povprečna prodajna cena na enoto povišala za 55 EUR, medtem ko so se stroški na enoto v istem obdobju povišali za 75 EUR. Povprečna prodajna cena se je v obravnavanem obdobju povišala za 24 %, proizvodni stroški pa za 39 %.

Preglednica 9

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (v EUR/kos) – prvi razred

(280)

V drugem razredu se je povprečna prodajna cena na enoto povišala za 60 EUR, medtem ko so se stroški na enoto v istem obdobju povišali za 68 EUR. Povprečna prodajna cena se je v obravnavanem obdobju povišala za 29 %, proizvodni stroški pa za 39 %.

Preglednica 10

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (v EUR/kos) – drugi razred

(281)

V tretjem razredu se je povprečna prodajna cena na enoto povišala za 40 EUR, medtem ko so se stroški na enoto v istem obdobju povišali za 58 EUR. Povprečna prodajna cena se je v obravnavanem obdobju povišala za 24 %, proizvodni stroški pa za 34 %.

Preglednica 11

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (v EUR/kos) – tretji razred

(282)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(283)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se med letoma 2020 in 2021 povišali za 9 %, med letoma 2021 in 2022 pa za 20 %, pri čemer so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostali na isti ravni.

(284)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 13

Zaloge

(285)

V primerjavi s proizvodnjo so končne zaloge med letoma 2020 in 2022 ostale na isti ravni (14–16 % obsega proizvodnje). Pri primerjavi končnih zalog ob koncu obdobja preiskave (30. junija 2023) z ravnmi zalog ob koncu leta v obdobju 2020–2022 je bilo ugotovljeno povečanje (na 21 % obsega proizvodnje). To povečanje pa je mogoče v veliki meri pojasniti s sezonskostjo. V drugi polovici leta se proda več pnevmatik kot v prvi polovici leta, medtem ko je proizvodnja manj sezonska. Zaradi te sezonskosti je obseg zalog konec junija običajno večji kot konec decembra. Zato očitno povečanje ravni zalog v obdobju preiskave v zvezi s pregledom samo po sebi ne kaže na finančni položaj proizvajalcev Unije.

(286)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 14

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(287)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka.

(288)

Splošna dobičkonosnost se je najprej izboljšala med letoma 2020 in 2021, ko se je povpraševanje po pnevmatikah povečalo po okrevanju cestnega prometa po krizi zaradi COVID-19 in ko se skupni uvoz še ni povečal v enakem obsegu kot pozneje. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 275, je industrija Unije v letu 2021 lahko svoje prodajne cene zvišala bolj, kot so se povišali proizvodni stroški, kar je prispevalo k povišanju stopenj dobička s 7,9 % na 13,4 %.

(289)

Položaj se je spremenil leta 2022, ko industrija Unije ni mogla povišati svojih cen v skladu s povišanji stroškov. Zato se je dobičkonosnost industrije Unije zmanjšala na nizko raven (1,8 % leta 2022 in 1,3 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom).

(290)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka se je v celotnem obravnavanem obdobju slabšalo. Na to sta vplivala dva glavna dejavnika. Po eni strani je splošna dobičkonosnost industrije Unije pozitivno prispevala k denarnemu toku na začetku obravnavanega obdobja. Ta prispevek je bil po zmanjšanju dobičkonosnosti leta 2022 praktično izčrpan. Po drugi strani pa se je zaradi povečanja obsega proizvodnje in zvišanja ravni končnih zalog porabil obratni kapital, kar je negativno vplivalo na denarni tok že od leta 2021. Na splošno se je denarni tok v obravnavanem obdobju zmanjšal s pozitivnih 96 milijonov EUR na negativnih 95 milijonov EUR.

(291)

V obravnavanem obdobju so se naložbe povečale s 50 milijonov EUR na 66 milijonov EUR, tj. za 32 %. Na splošno je njihova raven v celotnem obravnavanem obdobju ostala pod 10 % celotnega prihodka od prodaje.

(292)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Najprej se je med letoma 2020 in 2021 povečala z –2,1 % na 3,9 %, kar je v skladu z izboljšano dobičkonosnostjo. Ko se je nato splošna dobičkonosnost industrije Unije poslabšala, se je donosnost naložb zmanjšala na –15,2 % v letu 2022 in na –16,3 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(293)

Industrija Unije je razdrobljena med velike skupine večnacionalnih družb in več kot 400 MSP po vsej Uniji ter je heterogena glede na njihovo zmožnost zbiranja kapitala.

(294)

Na podlagi iste metodologije, kot je opisana, je bila ločeno analizirana dobičkonosnost v vseh treh razredih.

(295)

Razvoj dobičkonosnosti v prvem razredu v obravnavanem obdobju je bil podoben nihanju dobičkonosnosti industrije Unije kot celote. Najprej se je med letoma 2020 in 2021 izboljšala, nato pa padla na nizko raven (1,9 % leta 2022 in 1,3 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom).

(296)

V prvem razredu se je neto denarni tok v obravnavanem obdobju zmanjšal s pozitivnih 85 milijonov EUR na negativnih 56 milijonov EUR. Donosnost naložb se je najprej povečala z 1,1 % na 7,6 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala na –14,0 %.

Preglednica 15

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb – prvi razred

(297)

Gibanje dobičkonosnosti v drugem razredu se je v obravnavanem obdobju najprej izboljšalo med letoma 2020 in 2021, nato se je leta 2022 zmanjšalo na 3,5 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa na 2,5 %.

(298)

V drugem razredu se je neto denarni tok v obravnavanem obdobju zmanjšal s pozitivnih 5,5 milijona EUR na negativnih 34,5 milijona EUR. Donosnost naložb se je s 15,8 % leta 2020 zmanjšala na –28,0 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

Preglednica 16

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb – drugi razred

(299)

Tretji razred je bil v celotnem obravnavanem obdobju nedobičkonosen. V obravnavanem obdobju se je položaj poslabšal, negativna dobičkonosnost v višini –1,6 % leta 2020 pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala na –3,5 %. Položaj je bil še slabši pri MSP, ki so dejavni v tretjem razredu, pri katerih je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju nihala med 4,6 % in –7,0 %. Rahlo „izboljšanje“ med letom 2022 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom je pokazalo skromen uspeh prizadevanj industrije za prilagoditev težkim razmeram.

(300)

V tretjem razredu se je neto denarni tok v obravnavanem obdobju zmanjšal s pozitivnih 5,3 milijona EUR na negativne 4,2 milijona EUR. Donosnost naložb je bila v celotnem obravnavanem obdobju negativna in se je v obravnavanem obdobju zmanjšala z –5,9 % na –20,0 %.

Preglednica 17

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb – tretji razred

(301)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da si je industrija Unije kot celota v letu 2021 opomogla od preteklega subvencioniranja. Med letom 2022 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom se je okrevanje obrnilo.

(302)

To se jasno odraža zlasti v zmanjšani dobičkonosnosti industrije Unije, izgubi tržnega deleža in nezmožnosti zvišanja cen v skladu z naraščajočimi stroški. Poleg tega so se poslabšali tudi kazalniki, povezani z dobičkonosnostjo, kot sta denarni tok in donosnost naložb. To je bilo zlasti opaženo pri proizvajalcih pnevmatik tretjega razreda, ki so še posebej izpostavljeni cenovnemu pritisku uvoza po nizkih cenah, kar po drugi strani negativno vpliva na višja razreda zaradi obratnega kaskadnega učinka, opisanega v prvotni preiskavi (75).

(303)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo v smislu člena 8(5) osnovne uredbe.

(304)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju izgubila tržni delež zaradi uvoza iz drugih držav, zlasti iz Tajske, Vietnama, Turčije in tudi Kitajske.

(305)

Poslabšanje tržnega deleža industrije Unije je bilo delno posledica povečanja kitajskega uvoza po razglasitvi delne ničnosti protidampinških dajatev, in kar je še pomembneje, povečanja uvoza iz drugih držav po nizkih cenah. Uvoz po nižjih cenah je industriji Unije otežil zvišanje cen in ohranjanje tržnega deleža v okolju višjih stroškov.

(306)

Po začetku ruske vojne agresije proti Ukrajini so se cene vhodnih materialov in energije znatno zvišale, kar je povzročilo hitro povišanje stroškov proizvodnje. Hkrati se je obseg uvoza povečal, industrija Unije pa od leta 2022 ni mogla zvišanja stroškov prenesti na prodajne cene. Čeprav so se prodajne cene med letom 2021 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zvišale za 18 %, ta povišanja cen niso zadostovala za izravnavo povišanja proizvodnih stroškov.

(307)

Komisija zato ugotavlja tudi, da so škodljive razmere, v katerih se je znašla industrija Unije, nastale v času, ko so se pojavili drugi dejavniki, kot sta znatno povečanje stroškov in znatno povečanje nizkocenovnega uvoza iz drugih držav, zlasti iz Tajske, Vietnama in Turčije. Kot je prikazano v uvodnih izjavah 248–252, se je uvoz iz Tajske in Vietnama znatno povečal, ravni njunih cen pa so bile znatno nižje od cen industrije Unije.

(308)

Zato je Komisija sklenila, da je subvencionirani uvoz iz Kitajske prispeval k znatni škodi za industrijo Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, vendar je bilo zaradi drugih dejavnikov, zlasti povišanja stroškov in uvoza iz drugih držav, mogoče podvomiti o resničnem razmerju med subvencioniranim uvozom in učinki na industrijo Unije. Tako se je Komisija odločila, da bo nadalje ocenila, ali bi se škoda, ki jo je povzročil subvencionirani uvoz iz Kitajske, v primeru izteka ukrepov verjetno ponovila.

(309)

Po dokončnem razkritju je skupina Hankook trdila, da škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni povzročil kitajski uvoz. Skupina Hankook je trdila, da kitajski uvoz ni odgovoren za nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije niti v tretjem niti v prvem razredu. Skupina Hankook je v podporo svoji trditvi predložila občutljive podatke o svojih izvoznih cenah in obsegu izvoza.

(310)

Komisija se to trditvijo ne strinja. Kot je navedeno v uvodni izjavi 247, podatki, ki jih je predložila skupina Hankook, ne zadostujejo za izvedbo kakršne koli nadaljnje analize nelojalnega nižanja prodajnih cen, saj ne vsebujejo zadostnih informacij o drugih gospodarskih subjektih, dejavnih v prvem, drugem in tretjem razredu. Zato ti podatki niso mogli ovreči nobenega od rezultatov analize nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki jo je opravila Komisija. Komisija zato meni, da je predpostavka te trditve, tj. da ni nelojalnega nižanja prodajnih cen v prvem ali tretjem razredu, napačna, zato se ta trditev zavrne.

(311)

Po dokončnem razkritju je skupina Hankook trdila tudi, da škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni povzročil kitajski uvoz, temveč pnevmatike, uvožene iz drugih tretjih držav.

(312)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 308, je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz iz Kitajske prispeval k znatni škodi za industrijo Unije, vendar je bilo tudi zaradi drugih dejavnikov, zlasti povišanja stroškov in uvoza iz drugih držav, mogoče podvomiti o resničnem razmerju med dampinškim uvozom in učinki na industrijo Unije. Zato Komisija meni, da ta trditev ne more ovreči zgoraj navedenega sklepa in se zato zavrne.

(313)

Komisija je v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe ocenila, ali bi obstajala verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil subvencionirani uvoz iz Kitajske, če bi se ukrepi proti njemu iztekli.

(314)

Komisija je v zvezi s tem analizirala naslednje elemente: proizvodno in prosto zmogljivost na Kitajskem, privlačnost trga Unije in izvozne cene za trge tretjih držav ter razmerje med cenami v Uniji in na Kitajskem, morebitno absorpcijsko sposobnost trgov tretjih držav, verjetne ravni cen uvoza iz Kitajske brez protisubvencijskih ukrepov ter njihov vpliv na industrijo Unije, vključno s stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnjo škode ter povečanjem kitajskega uvoza po začasni razglasitvi ničnosti protidampinških dajatev.

(315)

Kot je opisano v uvodnih izjavah 217–219, ima Kitajska znatne proizvodne in proste zmogljivosti, s katerimi bi lahko v primeru izteka protisubvencijskih ukrepov hitro povečala izvoz na trg Unije. Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 218, razpoložljiva neizkoriščena zmogljivost na Kitajskem v letu 2022 znaša skoraj 20 milijonov enot, kar je skoraj enako skupni potrošnji na trgu EU.

(316)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 220–223, je trg Unije, ki je za Združenimi državami drugi največji trg na svetu, privlačen z vidika cen in tudi velikosti. Leta 2023 je bila raven cen kitajskega izvoza v Unijo v primerjavi s kitajskimi povprečnimi izvoznimi cenami za druge glavne namembne kraje, vključno z ZDA, znatno višja. Poleg tega je obseg kitajskega uvoza v Unijo kljub veljavnim protisubvencijskim ukrepom med prvotno preiskavo ostal približno 30-odstoten.

(317)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 224, ukrepi trgovinske zaščite za izvoz podobnega izdelka iz LRK veljajo na večini trgov tretjih držav, ki so pomembni potrošniki pnevmatik za tovornjake. Zato so ti trgi za kitajske proizvajalce izvoznike manj privlačni. To je dodaten element, ki podpira ugotovitev, da bi sedanja proizvodna zmogljivost LRK v primeru razveljavitve ukrepov najverjetneje končala na trgu Unije.

(318)

Kot je prikazano v preglednici 3, so uvozne cene iz Kitajske v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašale 218 EUR/kos, kar je bistveno nižje od povprečne prodajne cene industrije Unije v višini 283 EUR/kos, prikazane v preglednici 8, in tudi nižje od njenih proizvodnih stroškov v višini 260 EUR/kos.

(319)

Zato je verjetno, da bi kitajski uvoz brez protisubvencijskih dajatev znatno nelojalno nižal prodajne cene Unije.

(320)

Kot je prikazano v preglednici 2 in navedeno v uvodni izjavi 237, je bilo povečanje kitajskega uvoza zlasti znatno leta 2022, ko je Splošno sodišče Evropske unije prvotne ukrepe razglasilo za delno nične.

(321)

To kaže, da kitajski proizvajalci izvozniki ostajajo zainteresirani za trg Unije in da bi se uvoz v primeru razveljavitve ukrepov verjetno spet povečal.

(322)

Skupina Hankook je v pripombah po začetku preiskave trdila, da uvozni trendi kažejo, da ni nevarnosti nadaljevanja ali ponovitve škode. Po mnenju skupine Hankook trenutni tržni delež kitajskega uvoza ne bi mogel znatno vplivati na prihodnost industrije Unije. Poleg tega je skupina Hankook trdila, da povečana kitajska proizvodna zmogljivost ni bila namenjena trgu Unije, temveč drugim trgom.

(323)

Komisija se s tem stališčem ni strinjala. Čeprav sedanje dajatve deloma ščitijo industrijo Unije pred subvencioniranim uvozom iz LRK, je kitajski uvoz v obravnavanem obdobju še vedno lahko povečal svoj tržni delež. Glede na ravni kitajskih cen brez dajatev in prosto zmogljivost, ki je na voljo na Kitajskem, je verjetno, da bi se tržni delež kitajskega uvoza v primeru izteka ukrepov znatno povečal. Poleg tega trditev, da je bila povečana kitajska zmogljivost v obravnavanem obdobju usmerjena predvsem na druge trge, ni bila utemeljena. Tudi če je trditev pravilna, Komisija meni, da trg Unije ostaja privlačen za kitajski uvoz.

(324)

Te trditve so bile zato zavrnjene.

(325)

Po dokončnem razkritju je skupina Hankook trdila, da ni zadostnih dokazov o verjetnosti ponovitve škode. Skupina Hankook je zlasti trdila, da povečanja uvoza v letu 2022 ni mogoče povezati z razglasitvijo delne ničnosti ukrepov v letu 2022 in ne kaže na ravnanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Skupina Hankook je trdila tudi, da v tretjem razredu ni bilo nelojalnega nižanja prodajnih cen, da bi kitajski proizvajalci v primeru izteka ukrepov raje povečali svoj dobiček kot znižali svoje cene in da glede na to, da je trg Unije predstavljal le 4 % celotnega obsega kitajskega izvoza, trga Unije ni mogoče šteti za privlačnega.

(326)

Komisija se s temi trditvami ni strinjala. Prvič, razglasitev delne ničnosti ukrepov s strani Splošnega sodišča je bila sporočilo trgu o možnosti delne odprave in naknadnega povračila dajatev, zaradi česar bi uvoz lahko postal privlačnejši. Drugič, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 247 in 310, predpostavka trditve, da v tretjem razredu ni nelojalnega nižanja cen, ni pravilna. Tretjič, skupina Hankook ni predložila nobenih dokazov v podporo svoji trditvi, da bi kitajski proizvajalci v primeru izteka ukrepov raje povečali svoj dobiček kot znižali svoje cene. In nazadnje, trenutna raven kitajskega izvoza v Unijo, ko veljajo dajatve, ne more ovreči dejstva, da trg Unije ostaja privlačen iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 220–223 in 316. Ta trditev se zato zavrne.

(327)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi iztek ukrepov po vsej verjetnosti povzročil znatno povečanje subvencioniranega uvoza iz Kitajske po cenah na škodljivi ravni, kar bi še dodatno poslabšalo slab položaj industrije Unije.

(328)

Komisija je v skladu s členom 31 osnovne uredbe preučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protisubvencijskih ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in končnih uporabnikov.

(329)

V preiskavi so sodelovali proizvajalci Unije, ki predstavljajo več kot 25 % obsega proizvodnje Unije.

(330)

Preiskava je pokazala, da je bila industrija Unije v ranljivem položaju, saj povišanja stroškov ni mogla v celoti prenesti na prodajne cene, njene stopnje dobička pa so se znižale.

(331)

Komisija ugotavlja, da glede na to, da je industrija Unije že utrpela škodo in da v primeru izteka ukrepov obstaja velika verjetnost povečanja subvencioniranega uvoza iz Kitajske po škodljivih ravneh cen, bi to povzročilo čedalje večji cenovni pritisk na trg Unije in dodatno povečalo škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(332)

Nadaljevanje ukrepov je torej v jasnem interesu industrije Unije.

(333)

Pri preiskavi ni sodeloval noben uvoznik ali uporabnik.

(334)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da ukrepi sicer niso bili v interesu uvoznikov, ki se večinoma zanašajo na uvoz zelo poceni pnevmatik iz Kitajske, vendar ponovna vzpostavitev poštene konkurence verjetno ne bo resno vplivala na uvoznike s širšim portfeljem.

(335)

Ker ni bilo novih dokazov, je Komisija zato tako kot v prvotni preiskavi ugotovila, da nadaljevanje ukrepov ne bo znatno vplivalo na uvoznike ali uporabnike.

(336)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da so ukrepi za zaščito proizvajalcev vrhunskih pnevmatik industrije Unije, ki proizvajajo nove visokokakovostne pnevmatike, zasnovane tako, da imajo dolg življenjski cikel in jih je mogoče protektirati, ter izvajalcev protektiranja, dejavnih na trgu tretjega razreda, v interesu politike Unije za zmanjšanje odpadkov in trajnostno ravnanje s surovinami. Poleg tega in glede na to, da so v dejavnosti protektiranja večinoma dejavna MSP, bi bila uvedba ukrepov tudi v skladu s pomembnim ciljem Komisije za podporo MSP (76).

(337)

V prvotni preiskavi so dobavitelji tekalnih plasti zavzeli stališče, ki podpira uvedbo protisubvencijskih ukrepov, pri čemer so trdili, da so taki ukrepi bistveni za preživetje industrije protektiranja in da bo brez dejavnosti protektiranja njihovo poslovanje resno prizadeto. Komisija je ugotovila, da ukrepi ne bi bili v interesu dobaviteljev tekalnih plasti.

(338)

Ker ni bilo novih dokazov, je Komisija zato tako kot v prvotni preiskavi ugotovila, da bi bili ukrepi v interesu dobaviteljev tekalnih plasti.

(339)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v skladu s členom 31 osnovne uredbe ni utemeljenih razlogov, da ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz pnevmatik s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ne bi bila v interesu Unije.

(340)

Na podlagi sklepov Komisije o nadaljevanju subvencioniranja, ponovitvi škode in interesu Unije bi bilo treba protisubvencijske ukrepe za pnevmatike iz Kitajske ohraniti.

(341)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protisubvencijskih dajatev. Individualna izravnalna dajatev se uporablja le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati izravnalna dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(342)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje izravnalne dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena [1(3)] te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(343)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 23(3) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(344)

Stopnje izravnalne dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja izravnalne dajatve.

(345)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj izravnalnih dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (77). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do uživanja koristi stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(346)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno priporočilo za ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč.

(347)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (78) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(348)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 25(1) Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (79) –