<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-381/18</NO.CASE><NO.CASE>C-382/18</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62018CC0381</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:608">EU:C:2019:608</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>16</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>16</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi G. Pitruzzelle – Združeni zadevi C‑381/18 in C‑382/18</HT></P><P><HT TYPE="SC">G. S. (Grožnja javnemu redu) in V. G. (Staatssecretaris van justitie en veiligheid)</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Giovannija Pitruzzelle</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20190711">11. julija 2019</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Združeni zadevi C‑381/18 in C‑382/18</HT></P><P>G. S. (C‑381/18)</P><P>V. G. (C‑382/18)</P><P>proti</P><P>Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil Raad van State (državni svet, Nizozemska))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Mejni nadzor, azil in priseljevanje</KEYWORD><KEYWORD>Politika priseljevanja</KEYWORD><KEYWORD>Pravica do združitve družine</KEYWORD><KEYWORD>Zahteve za uveljavljanje pravice do združitve družine</KEYWORD><KEYWORD>Preklic dovoljenja za prebivanje ali zavrnitev njegovega podaljšanja iz razlogov javnega reda</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>razlogi javnega reda<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Čeprav je mogoče z Direktivo Sveta 2003/86/ES z dne <DATE ISO="20030922">22. septembra 2003</DATE> o pravici do združitve družine<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 224.</P></NOTE> državam članicam naložiti natančno določene pozitivne obveznosti, ki jim ustrezajo jasno opredeljene subjektivne pravice,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>K in A</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑153/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:453">EU:C:2015:453</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> je z njo tem državam prav tako dovoljeno, da v nekaterim primerih zavrnejo združitev družine. Zato se postavlja vprašanje, v katerih mejah morajo izvrševati svojo diskrecijsko pravico. V predloženih dveh zadevah je Sodišče naprošeno, naj ugotovi, ali morajo države članice ob izdaji odločbe o zavrnitvi prošnje za vstop na ozemlje Unije, odločbe o preklicu ali odločbe o zavrnitvi podaljšanja dovoljenja za prebivanje iz razlogov, povezanih z javnim redom, upoštevati osebno obnašanje državljana tretje države, ki je družinski član drugega državljana tretje države, ki je že zakonito na ozemlju Unije, in ali mora to obnašanje nujno pomeniti resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2003/86</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Člen 3(3) Direktive 2003/86 določa, da se <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>[t]a direktiva […] ne uporablja za družinske člane državljana Unije<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 6(1) in (2) te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice lahko zavrnejo prošnjo za vstop in prebivanje družinskih članov zaradi javne politike [javnega reda], javne varnosti ali javnega zdravja.</ALINEA></PARAG><?PAGE NO="2"?><PARAG IDENTIFIER="006.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice lahko umaknejo ali zavrnejo podaljšanje dovoljenja za prebivanje za družinskega člana zaradi javne politike [javnega reda], javne varnosti ali javnega zdravja.</ALINEA><ALINEA>Pri sprejemanju ustrezne odločitve država članica poleg člena 17 upošteva tudi resnost ali vrsto kršitve javne politike [javnega reda] ali javne varnosti, ki jo je zagrešil družinski član, ali nevarnosti, ki jih takšna oseba predstavlja.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 17 navedene direktive določa, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>[d]ržave članice ustrezno upoštevajo naravo in trdnost družinskih razmerij osebe in trajanje njegovega bivanja v državi članici ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z njegovo državo izvora, kadar zavrnejo prošnjo, prekličejo ali ne podaljšajo dovoljenja za prebivanje ali se odločijo, da bodo ukazale izgon sponzorja ali članov njegove družine<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Okvir za oceno iz nizozemskega prava</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Okvir za oceno iz nacionalnega prava, ki so ga nizozemski organi uporabili za odločitev o prošnji za vstop in prebivanje državljana tretje države, ki je želel doseči združitev z družinskim članom, ki je že bil na ozemlju Unije, je posledica povezane razlage člena 3.77 Besluit van <DATE ISO="20001123">23 november 2000</DATE> tot uitvoering van de Vreemdelingenwet 2000 (odlok z dne <DATE ISO="20001123">23. novembra 2000</DATE> o izvajanju zakona o tujcih iz leta 2000, v nadaljevanju: Vb 2000)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Stb. 2000, št. 497.</P></NOTE> in člena 16(1)(d) Vreemdelingenwet 2000 (zakon o tujcih iz leta 2000, v nadaljevanju: Vw 2000) z dne <DATE ISO="20001123">23. novembra 2000</DATE>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Stb. 2000, št. 495.</P></NOTE> Tak predlog je mogoče zavrniti zaradi grožnje za javni red, če je ta državljan obsojen za kaznivo dejanje na kazen dela v splošno korist ali nepogojno kazen. Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe v zadevi C‑382/18 je razvidno, da se pravilo, da prošnje ni več mogoče zavrniti, če je od datuma zadnjega kaznivega dejanja preteklo pet let, ne uporablja za državljana tretje države, ki je bil za dejanje obsojen kot povratnik.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Okvir za oceno iz nacionalnega prava, ki ga uporabijo nizozemski organi, kadar morajo odločiti o preklicu dovoljenja za prebivanje družinskega člana ali o zavrnitvi podaljšanja takega dovoljenja družinskemu članu v smislu Direktive 2003/86, izhaja iz povezane razlage člena 3.86 Vb 2000 in člena 19 Vw 2000. Na podlagi tega okvira za oceno je mogoče preklicati dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine ali ga ne podaljšati, če je kazen, izrečena državljanu tretje države, ki se želi pridružiti družinskemu članu, ki je na ozemlju Unije, dovolj visoka glede na trajanje njegovega zakonitega prebivanja na Nizozemskem. To razmerje med dolžino kazni in trajanjem prebivanja se imenuje <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>drsna lestvica<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Za podrobnosti o tej drsni lestvici glej točko 61 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Spora o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Zadeva C‑381/18</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>G. S. je indijski državljan, ki je od leta 2009 na Nizozemskem imetnik rednega dovoljenja za prebivanje za določen čas zaradi združitve družine. To dovoljenje je bilo <DATE ISO="20100309">9. marca 2010</DATE> podaljšano do <DATE ISO="20140828">28. avgusta 2014</DATE>. Leta 2012 je bil G. S. v Švici obsojen na kazen zapora štirih let in treh mesecev zaradi udeležbe pri nedovoljeni trgovini s prepovedanimi drogami, pri čemer je bilo zadnje kaznivo dejanje storjeno septembra 2010.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid (državni sekretar za pravosodje in varnost, Nizozemska, v nadaljevanju: državni sekretar) je z odločbo z dne <DATE ISO="20150924">24. septembra 2015</DATE> preklical redno dovoljenje za prebivanje za določen čas, zavrnil prošnjo za podaljšanje veljavnosti tega dovoljenja in zadevni osebi izrekel prepoved vstopa. Državni sekretar je <DATE ISO="20161021">21. oktobra 2016</DATE> kot neutemeljen zavrnil ugovor zoper odločbo o preklicu dovoljenja za dolgoročno prebivanje za določen čas in zoper zavrnitev podaljšanja veljavnosti tega dovoljenja. Poleg tega je ugodil ugovoru G. S. zoper prepoved vstopa, ki mu je bila izrečena. Državni sekretar je torej G. S. razglasil za nezaželeno osebo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Rechtbank Den Haag, zittingsplaats Amsterdam (sodišče v Haagu, kraj zasedanja Amsterdam, Nizozemska) je <DATE ISO="20170203">3. februarja 2017</DATE> razsodilo, da državni sekretar v nasprotju s tem, kar je trdil G. S., ki se je pri tem skliceval zlasti na sodbi Zh. in O.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150611">11. junija 2015</DATE> (<NO.CASE>C‑554/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:377">EU:C:2015:377</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ter T.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150624">24. junija 2015</DATE> (<NO.CASE>C‑373/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:413">EU:C:2015:413</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, ni dolžan obrazložiti odločbe o preklicu dovoljenja za prebivanje in zavrnitvi podaljšanja tega dovoljenja iz razlogov javnega reda zaradi dejstva, da ravnanje G. S. pomeni resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe. Sodišče prve stopnje je tako razsodilo, da je državni sekretar izpolnil obveznost obrazložitve iz člena 6 Direktive 2003/86 s tem, da se je skliceval na obsodbo G. S. v Švici in na dejstvo, da je storjeno kaznivo dejanje še posebej hudo zaradi učinka na nizozemsko družbo. Prav tako je razsodilo, da so bile izpolnjene zahteve iz člena 17 te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Spor pred predložitvenim sodiščem se nanaša na vprašanje, ali morata biti preklic ali zavrnitev podaljšanja dovoljenja za prebivanje družinskega člana državljana tretje države, ki je na ozemlju Unije – kadar temeljita na sklicevanju na razloge javnega reda – na podlagi člena 6(2) Direktive 2003/86 utemeljena z osebnim obnašanjem zadevnega družinskega člana, ki mora pomeniti resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe. V zvezi s tem predložitveno sodišče iz sodb Zh. in O.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150611">11. junija 2015</DATE> (<NO.CASE>C‑554/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:377">EU:C:2015:377</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ter T.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150624">24. junija 2015</DATE> (<NO.CASE>C‑373/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:413">EU:C:2015:413</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> sklepa, da Sodišče zahteva presojo od primera do primera in omejuje diskrecijsko pravico držav članic, kadar odločba, ki bo izdana, pomeni odstopanje, določeno s pravom Unije. Vendar bi bilo mogoče zavrnitev podaljšanja ali preklic dovoljenja za prebivanje, pridobljenega zaradi združitve družine, razumeti kot odločbo, ki odstopa od načelnega pravila, ki je prizadevanje za združitev družine. Ker je cilj Direktive 2003/86 spodbujanje združitve družine, zgolj sklicevanje na javni red ne more zadostovati za obrazložitev odločbe o preklicu ali zavrnitvi podaljšanja dovoljenja za prebivanje, ki je bilo izdano na podlagi združitve družine. Prav tako naj bi iz sodne prakse Sodišča izhajalo, da bi zadnje vsekakor zahtevalo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Predložitveno sodišče se tu sklicuje predvsem na sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150624">24. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>T.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑373/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:413">EU:C:2015:413</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0079">79</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160215">15. februarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>N.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑601/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:84">EU:C:2016:84</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0065">65</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> da se organi sklicujejo na osebno obnašanje posameznika, ki mora pomeniti resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Vendar predložitveno sodišče ugotavlja, da drsna lestvica, ki je vodilo za nizozemske organe pri izdaji odločbe, očitno zagotavlja zadostno tehtanje zadevnih interesov v smislu sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP), zlasti prakse, kot izhaja iz sodb Boultif proti Švici in Üner proti Nizozemski.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Sodbi ESČP, <DATE ISO="20010802">2. avgust 2001</DATE> (CE:ECHR:2001:0802JUD005427300), in ESČP, <DATE ISO="20061018">18. oktober 2006</DATE> (CE:ECHR:2006:1018JUD004641099), v nadaljevanju: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>sodba Boultif<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> oziroma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>sodba Üner<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>.</P></NOTE> Po njegovem mnenju naj bi iz sodbe Parlament/Svet<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060627">27. junija 2006</DATE> (<NO.CASE>C‑540/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:429">EU:C:2006:429</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> izhajalo, da se bo Sodišče zadovoljilo s takim tehtanjem, saj naj bi v tej sodbi razsodilo, da se diskrecijska pravica držav članic pri izvajanju obveznosti, ki jih imajo navedene države članice na podlagi Direktive 2003/86, ne more razlikovati od diskrecijske pravice, ki jim je priznana v sodni praksi ESČP o členu 8 Konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki je bila podpisana v Rimu <DATE ISO="19501104">4. novembra 1950</DATE> (v nadaljevanju: EKČP).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Raad van State (državni svet) prekinil odločanje in z odločbo, ki je v sodno tajništvo Sodišča prispela <DATE ISO="20180611">11. junija 2018</DATE>, Sodišču v predhodno odločanje predložil ta vprašanja:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 6(2) Direktive [2003/86] razlagati tako, da se za preklic ali zavrnitev podaljšanja dovoljenja za prebivanje družinskega člana iz razlogov javnega reda zahteva, da se obrazloži, da osebno obnašanje zadevnega družinskega člana pomeni resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je treba na prvo vprašanje odgovoriti nikalno, katere zahteve glede obrazložitve morajo potem v skladu s členom 6(2) Direktive [2003/86] veljati za odločbo o preklicu ali zavrnitvi podaljšanja dovoljenja za prebivanje družinskega člana iz razlogov javnega reda?</TXT><P>Ali je treba člen 6(2) Direktive [2003/86] razlagati tako, da nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero je mogoče družinskemu članu preklicati dovoljenje za prebivanje ali zavrniti njegovo podaljšanje iz razlogov javnega reda, če je kazen zapora ali ukrep, ki vključuje odvzem prostosti, ki je izrečen zadevnemu družinskemu članu, dovolj visoka glede na trajanje njegovega zakonitega prebivanja na Nizozemskem […], pri čemer je bilo na podlagi meril iz sodb ESČP [Boultif in Üner] izvedeno tehtanje med interesi zadevnega družinskega člana, da na Nizozemskem uveljavlja pravico do združitve družine, in interesom nizozemske države, da zavaruje javni red?<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></P></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Zadeva C‑382/18</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>V. G. je armenski državljan, ki je na Nizozemskem – delno zakonito – prebival med letoma 1999 in 2011. Leta 2011 je bil predan armenskim organom zaradi kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. Žena V. G., ki je nizozemska državljanka in prebiva na Nizozemskem, je <DATE ISO="20160728">28. julija 2016</DATE> pri državnem sekretarju vložila prošnjo za vstop in za izdajo dovoljenja za dolgoročno prebivanje zaradi združitve družine v smislu člena 6(1) Direktive 2003/86.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Državni sekretar je z odločbo z dne <DATE ISO="20160919">19. septembra 2016</DATE> po tem, ko je uporabil okvir za oceno iz nacionalnega prava, zavrnil izdajo dovoljenja, za katero je bilo zaprošeno, iz razlogov javnega reda. Oprl se je zlasti na dejstvo, da je bil V. G. v letih 2000, 2008 in 2009 obsojen na denarne kazni ter leta 2010 na kazen dela v splošno korist. Politika, v skladu s katero prošnje za združitev družine ni mogoče več zavrniti, če je od datuma zadnjega kaznivega dejanja preteklo pet let, se za V. G. ne uporablja, ker je bil obsojen kot povratnik. Državni sekretar je – potem ko je pretehtal različne zadevne interese ter pri tem upošteval vrsto kaznivih dejanj, ki jih je storil V. G., naravo in trdnost njegovih družinskih razmerij, trajanje njegovega bivanja ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z njegovo izvorno državo – ocenil, da V. G. pomeni grožnjo za javni red.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Potem ko je državni sekreter zavrnil ugovor V. G. zoper odločbo, je V. G. vložil tožbo pri rechtbank Den Haag, zittingsplaats Amsterdam (sodišče v Haagu, kraj zasedanja Amsterdam), ki je s sodbo z dne <DATE ISO="20170623">23. junija 2017</DATE> tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče prve stopnje ni sledilo trditvi V. G., da je s sodno prakso Sodišča zahtevano, da se pri vsaki posamični odločbi o zavrnitvi vstopa, ki temelji na razlogih, povezanih z javnim redom, preveri, da osebno obnašanje zadevnega tujca pomeni resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe. Sodišče prve stopnje je med drugim razsodilo, da smisel sodbe Fahimian<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170404">4. aprila 2017</DATE> (<NO.CASE>C‑544/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:255">EU:C:2017:255</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ni tak. Prav tako je navedlo, da je s členom 6 Direktive 2003/86 vzpostavljeno razlikovanje med zavrnitvijo prošnje za vstop in prebivanje (člen 6(1) te direktive) ter preklicem ali zavrnitvijo podaljšanja dovoljenja za prebivanje (člen 6(2) navedene direktive), saj se zgolj pri zadnjem zahteva upoštevanje resnosti ali vrste kršitve javnega reda ali nevarnosti, ki jih lahko povzroči tujec, ki je že na ozemlju Unije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>V. G. je zoper to sodbo vložil pritožbo pri predložitvenem sodišču. To sodišče se najprej sprašuje, ali je Sodišče pristojno za odgovor na njegova vprašanja, saj se ta direktiva v skladu z določbo člena 3 ne uporablja za družinske člane državljanov Unije, ampak je jasen in nepogojen namen nacionalnega zakonodajalca, da se uporabi za položaje, v katerih je oseba, ki lahko združuje družinske člane, nizozemski državljan, ki ni uresničil svoje pravice do prostega gibanja. Čeprav meni, da bi pristojnost Sodišča za razlago člena 6 Direktive 2003/86 v zadevi C‑382/18 temu omogočila enotno razlago te določbe, ki je sinonim za enako obravnavanje položajev, ki jih ureja ta direktiva, izhajajo dvomi predložitvenega sodišča iz sodbe Nolan,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121018">18. oktobra 2012</DATE> (<NO.CASE>C‑583/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:638">EU:C:2012:638</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> v kateri je Sodišče razsodilo, da Unija ne bo imela interesa za zagotovitev take enotne razlage akta v položajih, ki jih je zakonodajalec Unije sam izrecno izključil s področja uporabe navedenega akta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Pod predpostavko, da se bo Sodišče izreklo za pristojno, se predložitveno sodišče nato sprašuje, ali mora biti to, da se državljanu tretje države zavrneta dovolitev vstopa in izdaja dovoljenja za prebivanje na podlagi združitve družine, ki je priznana z Direktivo 2003/86 – kadar je navedena zavrnitev utemeljena s sklicevanjem na razlage javnega reda – na podlagi člena 6(1) Direktive 2003/86 utemeljeno z osebnim obnašanjem družinskega člana, ki želi vstopiti na ozemlje Unije, ki mora pomeniti resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe. V zvezi s tem se predložitveno sodišče strinja z analizo, ki jo je pred njim predstavil državni sekretar in v skladu s katero bi se bilo treba za ugotovitev, da obstaja široka diskrecijska pravica nacionalnih organov, opreti na sodbi Koushkaki<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131219">19. decembra 2013</DATE> (<NO.CASE>C‑84/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:862">EU:C:2013:862</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in Fahimian<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170404">4. aprila 2017</DATE> (<NO.CASE>C‑544/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:255">EU:C:2017:255</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>. Navedeni organi bi morali za ugotovitev, ali je mogoče iz razlogov javnega reda zavrniti prošnjo za vstop in prebivanje družinskega člana, opraviti enako zapletene presoje kot v sodbi Koushkaki.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131219">19. decembra 2013</DATE> (<NO.CASE>C‑84/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:862">EU:C:2013:862</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Po mnenju predložitvenega sodišča obstaja razlika med odločbami na podlagi člena 6(1) Direktive 2003/86, ki se nanašajo na osebe, ki še niso prisotne na ozemlju Unije, in odločbami na podlagi člena 6(2) iste direktive, ki se nanašajo na osebe, ki jim je že dovoljeno prebivanje v Uniji. Za zadnje bi morale biti opravljene nadaljnje presoje o vrsti ali resnosti kršitev javnega reda, saj bi šlo za končanje že obstoječega družinskega življenja. Vendar spada položaj V. G. v okvir člena 6(1) Direktive 2003/86. Predložitveno sodišče ugotavlja, da nacionalni okvir za oceno, ki mu sledijo nizozemski organi pri izdaji odločbe – in ki sicer od nacionalnih organov ne zahteva, da odločbo o zavrnitvi utemeljijo z osebnim obnašanjem prosilca, ki naj bi pomenilo resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe – očitno zagotavlja zadostno tehtanje zadevnih interesov v smislu sodne prakse ESČP in še zlasti take prakse, ki izhaja iz sodb Boultif in Üner. Tako bi moral državni sekretar ustrezno upoštevati obsodbe V. G. pri njegovem predhodnem bivanju na Nizozemskem ter tehtati po eni strani njegov interes in interes njegovega družinskega člana, ki je na ozemlju Unije, da skupaj uživata družinsko življenje na Nizozemskem, in po drugi strani interes Nizozemske za varovanje javnega reda.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče pa vendarle dvomi o utemeljenosti takega stališča zaradi druge smeri sodne prakse, ki jo predstavljajo sodbe Zh. in O.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150611">11. junija 2015</DATE> (<NO.CASE>C‑554/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:377">EU:C:2015:377</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, T.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150624">24. junija 2015</DATE> (<NO.CASE>C‑373/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:413">EU:C:2015:413</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ter N.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160215">15. februarja 2016</DATE> (<NO.CASE>C‑601/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:84">EU:C:2016:84</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, iz katerih naj bi izhajalo, da se za odločbo o zavrnitvi, ki temelji na sklicevanju na javni red, v vsakem primeru zahteva, da je utemeljena z osebnim obnašanjem zadevnega družinskega člana, ki mora pomeniti resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe. Odločba, ki odstopa o temeljne pravice do združitve družine, bi morala biti v teh okoliščinah podrobno obrazložena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodišče se sklicuje tudi na sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100304">4. marca 2010</DATE>, <NAME.CASE>Chakroun</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑578/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:117">EU:C:2010:117</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Raad van State (državni svet) prekinil odločanje in z odločbo, ki je v sodno tajništvo Sodišča prispela <DATE ISO="20180611">11. junija 2018</DATE>, Sodišču v predhodno odločanje predložil ta vprašanja:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>1.</NO.P><TXT>Ali je Sodišče Evropske unije glede na člen 3(3) Direktive [2003/86] in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121018">18. oktobra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Nolan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑583/10</NO.CASE>,<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:638">EU:C:2012:638</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), pristojno, da odgovori na vprašanja za predhodno odločanje nizozemskega sodišča o razlagi določb navedene direktive v sporu glede prošnje za vstop in prebivanje družinskega člana osebe, ki lahko združuje družinske člane, ki ima nizozemsko državljanstvo, če je bila ta direktiva v nizozemskem pravu razglašena za neposredno in brezpogojno uporabljivo za takega družinskega člana?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 6(1) Direktive [2003/86] razlagati tako, da je za zavrnitev prošnje za vstop in prebivanje družinskega člana iz razlogov javnega reda zahtevano, da se obrazloži, da osebno obnašanje zadevnega družinskega člana pomeni resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Če je treba na drugo vprašanje odgovoriti nikalno, katere zahteve glede obrazložitve morajo potem v skladu s členom 6(1) Direktive [2003/86] veljati za odločbo o zavrnitvi prošnje za vstop in prebivanje družinskega člana iz razlogov javnega reda?</TXT><P>Ali je treba člen 6(1) Direktive [2003/86] razlagati tako, da nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero je mogoče prošnjo za vstop in prebivanje družinskega člana zavrniti iz razlogov javnega reda na podlagi obsodb v času prejšnjega prebivanja v zadevni državi članici, pri čemer je bilo na podlagi meril iz sodb ESČP [Boultif] in [Üner] izvedeno tehtanje med interesi zadevnega družinskega člana in zadevne osebe, ki lahko združuje družinske člane, da na Nizozemskem izvajata pravico do združitve družine, ter interesom nizozemske države, da zavaruje javni red?<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></P></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Predsednik Sodišča je s sklepom z dne <DATE ISO="20180703">3. julija 2018</DATE> zadevi C‑381/18 in C‑382/18 združil za pisni in ustni postopek ter izdajo sodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>G. S., V. G., nizozemska, nemška in poljska vlada ter Evropska komisija so predložili pisna stališča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>G. S., V. G., nizozemska in nemška vlada ter Komisija so na obravnavi <DATE ISO="20190502">2. maja 2019</DATE> podali ustne navedbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje v zadevi C‑382/18</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Vprašanje, ali je Sodišče pristojno za razlago Direktive 2003/86 v položajih, kakršen je ta iz zadeve C‑382/18 – v katerem gre za osebo, ki lahko združuje družinske člane, ki je nizozemski državljan, ki ni uresničil svoje pravice do prostega gibanja, in njenega družinskega člana, ki je državljan tretje države – medtem ko je iz povezane razlage členov 2(c) in 3(d) navedene direktive razvidno, da se direktiva ne uporablja za družinske člane državljana Unije,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130508">8. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Ymeraga in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑87/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:291">EU:C:2013:291</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> je mogoče zlahka rešiti s sklicevanjem na sodbo C in<?PAGE NO="7"?> A,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181107">7. novembra 2018</DATE> (<NO.CASE>C‑257/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:876">EU:C:2018:876</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> izdano na podlagi vprašanj, ki jih je Sodišču predložilo isto sodišče kot v teh predlogih za sprejetje predhodne odločbe. To sodišče je sicer v predlogu za sprejetje predhodne odločbe pojasnilo, da so razlogi v zvezi z vprašanjem glede pristojnosti Sodišča v veliki meri enaki razlogom iz njegovega predloga v okviru zadeve C in A.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181107">7. novembra 2018</DATE> (<NO.CASE>C‑257/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:876">EU:C:2018:876</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Iz točk od 28 do 44 sodbe C in A<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181107">7. novembra 2018</DATE> (<NO.CASE>C‑257/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:876">EU:C:2018:876</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> izhaja, da čeprav je zakonodajalec Unije izrecno izključil uporabo Direktive 2003/86 za državljana tretje države, ki je družinski član državljana Unije, ki ni uresničil svoje pravice do prostega gibanja, je Sodišče pristojno za odločanje o predlogu za sprejetje predhodne odločbe v okoliščinah, v katerih so se – tudi če dejstva v postopku v glavni stvari niso neposredno spadala na področje uporabe tega prava – določbe navedenega prava uporabljale na podlagi nacionalnega prava, ker se je to neposredno in brezpogojno sklicevalo na njihovo vsebino. V takem primeru namreč obstaja določen interes Unije, da se izogne prihodnjim različnim razlagam in da zagotovi enotno razlago zadevnih določb prava Unije. Sodišče je razsodilo, da se tak interes ne more spreminjati <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>glede na to, ali je bilo področje uporabe zadevne določbe omejeno s pozitivno opredelitvijo ali z določitvijo nekaterih primerov izključitve, saj je ti zakonodajni tehniki mogoče uporabiti v enaki meri<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181107">7. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>C in A</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑257/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:876">EU:C:2018:876</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Ni sporno, da je nacionalni zakonodajalec poskušal zagotoviti spoštovanje določb Direktive 2003/86 v položajih združevanja družine, v katerih je oseba, ki lahko združuje družinske člane, nizozemski državljan, ki ni uresničil svoje pravice do prostega gibanja in ki se želi združiti na državnem ozemlju z družinskim članom, ki je državljan tretje države. Zato je Sodišče glede na usmeritve iz sodbe C in A<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181107">7. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>C in A</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑257/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:876">EU:C:2018:876</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> na podlagi člena 267 PDEU pristojno za razlago člena 6(1) Direktive 2003/86 v položaju, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, v katerem mora predložitveno sodišče odločiti o zavrniti prošnje za vstop in prebivanje državljana tretje države, ki je družinski član državljana Unije, ki ni uresničil svoje pravice do prostega gibanja, ker se ta določba za take primere neposredno in brezpogojno uporablja na podlagi nacionalnega prava.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Druga vprašanja za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Predlagam, da se skupaj obravnavajo vprašanja iz zadev C‑381/18 in C‑382/18 zaradi njihove skupne tematike, ki se nanaša na določitev obsega diskrecijske pravice nacionalnih organov, kadar uveljavljajo razloge, povezane z javnim redom, bodisi za zavrnitev vstopa državljanu tretje države, ki je družinski član drugega državljana tretje države, ki spada na področje uporabe Direktive 2003/86, na ozemlje države članice (zadeva C‑382/18), bodisi za zavrnitev podaljšanja dovoljenja za prebivanje ali preklic takega dovoljenja takemu družinskemu članu (zadeva C‑381/18).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Poleg tega sam razumem drugo vprašanje v zadevi C‑381/18 in tretje vprašanje v zadevi C‑382/18 tako, da se ti vprašanji ne nanašata na obveznost obrazložitve kot tako, ampak se z njima Sodišče poziva, naj določi merila, ki bodo usmerjala presojo nacionalnih organov v trenutku odločanja o zavrnitvi vstopa, zavrnitvi podaljšanja ali preklicu dovoljenja za prebivanje iz razlogov javnega reda.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Analize se bom lotil z dobesedno, zgodovinsko in teleološko razlago Direktive 2003/86, nato pa bom preučil zahtevo iz sodne prakse Sodišča, da poleg obsodbe obstaja resnična, sedanja in dovolj resna grožnja, ki prizadene osnovne interese družbe. Nato se bom osredotočil na možne omejitve diskrecijske pravice nacionalnih organov – poleg zahteve, da obstaja taka grožnja – ter zatem predstavil ugotovitve, ki se ponujajo za obravnavani zadevi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Dobesedna, zgodovinska in teleološka razlaga Direktive 2003/86</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>V Direktivi 2003/86 je določena pravica do združitve družine državljanov tretjih držav, ki nekaj časa že zakonito prebivajo na ozemlju Unije. Njena pravna podlaga je člen 63(3)(a) ES, v katerem je bilo določeno sprejetje <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>ukrepov o politiki priseljevanja<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> med drugim s področja <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>pogojev vstopa in prebivanja ter standardov glede postopkov držav članic za izdajo vizumov in dovoljenj za prebivanje za daljši čas, tudi tistih zaradi združitve družine<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 2 Direktive 2003/86 je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>[je treba u]krepe, ki se nanašajo na združitev družine, […] sprejeti v skladu z obvezo, da se družina varuje in družinsko življenje spoštuje, kar je poudarjeno v mnogih aktih mednarodnega prava<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>. Ta uvodna izjava zlasti izrecno napotuje na člen 8 EKČP, ob upoštevanju katerega – in ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) – je torej treba razlagati to direktivo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100304">4. marca 2010</DATE>, <NAME.CASE>Chakroun</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑578/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:117">EU:C:2010:117</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V navedeni direktivi je določeno tudi, da je združitev družine <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>potrebna, da se omogoči družinsko življenje<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> in da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>[p]omaga ustvariti socialno in kulturno stabilnost, ki olajša vključevanje državljanov tretjih držav v državo članico<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Uvodna izjava 4 Direktive 2003/86.</P></NOTE> Združitev družine je mogoče zavrniti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>iz ustrezno utemeljenih razlogov<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Uvodna izjava 14 Direktive 2003/86.</P></NOTE> na primer kadar oseba, ki želi, da bi se ji dovolilo <HT TYPE="ITALIC">pridružiti</HT> Uniji, ogroža javni red.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej uvodno izjavo 14 Direktive 2003/86.</P></NOTE> Glede na besedilo te direktive lahko pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>javni red<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> vključuje obsodbo za hudo kaznivo dejanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej uvodno izjavo 14 Direktive 2003/86.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi sobesedilo in cilje, ki jih uresničuje ureditev, katere del je.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej v obsežni sodni praksi sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150624">24. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>T.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑373/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:413">EU:C:2015:413</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170404">4. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>Fahimian</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑544/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:255">EU:C:2017:255</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>V zvezi s tem naj navedem, da člen 6 Direktive 2003/86, za katerega razlago se prosi, spada v poglavje IV te direktive, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>Zahteve za uveljavljanje pravice do združitve družine<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>. V prvem odstavku tega člena je urejen primer zavrnitve prošnje za vstop in prebivanje družinskega člana ter je določeno, da lahko države članice zavrnejo tako prošnjo iz razlogov javnega reda. V drugem odstavku navedenega člena je urejen primer preklica ali zavrnitve podaljšanja dovoljenja za prebivanje, izdanega zaradi združitve družine, in je določeno, da lahko države članice prekličejo tako dovoljenje ali zavrnejo njegovo podaljšanje tudi iz razlogov javnega reda.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Člen 6(2), prvi pododstavek, Direktive 2003/86.</P></NOTE> V tem odstavku je vsebovano dodatno pojasnilo, ki državam članicam pri izvajanju diskrecijske pravice nalaga, da se <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>upošteva tudi resnost ali vrsta kršitve javne politike [javnega reda]<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, ki jo je zagrešil družinski član, ali nevarnosti, ki jih <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/><HT TYPE="ITALIC">predstavlja</HT><QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> oseba, ki se ji prekliče dovoljenje ali zavrne njegovo podaljšanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> Ne člen 6 ne uvodne izjave Direktive 2003/86 ne vsebujejo opredelitve razlogov javnega reda.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Iz besedila člena 6 Direktive 2003/86 in njegove sistematike je razvidno, da je poskušal zakonodajalec Unije ločeno urediti primere zavrnitve vstopa in prebivanja ter primer preklica dovoljenja in zavrnitve podaljšanja dovoljenja za prebivanje iz razlogov, povezanih z javnim redom. Kljub temu iz besedila tega člena ne izhaja, da je en ali drugi primer vezan na obstoj osebnega obnašanja zadevne osebe, ki naj bi pomenila resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe. Uporaba izraza <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>est susceptible<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> [<QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>naj bi<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>] sicer ni odločilna, vendar kaže prej na potencialno kot dokazano grožnjo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Razlog, zakaj to ne more biti odločilno, je to, da ne vsebujejo vse jezikovne različice – pri čemer seznam ni izčrpen – tega razlikovanja, ker člen 6(2), drugi pododstavek Direktive 2003/86 določa <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>peligro que impliqua dicha persona<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> (španska različica), <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>pericoli rappresentati da questa persona<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> (italijanska različica), <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>het risico dat van die persoon uitgaat<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> (nizozemska različica) ali <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>dangers that are emanating from such person<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> (angleška različica).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Iz razlage zgodovine Direktive 2003/86 je razvidno, da čeprav je bilo v predlogu direktive predvideno, da se izrecno sklicuje na tako obnašanje, končna odločitev zakonodajalca Unije ni bila taka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej za primerjavo člen 6(3) spremenjenega predloga direktive Sveta o pravici do združitve družine (COM(2002) 225 final (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="203E" PAGE.FIRST="136" DATE.PUB="2002">UL 2002, C 203 E, str. 136</REF.DOC.OJ>)) in člen 8(2) spremenjenega predloga direktive Sveta o pravici do združitve družine (COM(2000) 624 final (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="062E" PAGE.FIRST="99" DATE.PUB="2001">UL 2001, C 62 E, str. 99</REF.DOC.OJ>)).</P></NOTE> Ne v primeru, zajetem s prvim odstavkom, ne v primeru, zajetem z drugim odstavkom člena 6 te direktive, zakonodajalec Unije ni nameraval omejiti razlogov javnega reda, na katere se lahko sklicujejo nacionalni organi, zgolj na primere, v katerih osebno obnašanje družinskega člana pomeni resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Res je, da je v dokumentu <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>Odnos med varovanjem notranje varnosti in izpolnjevanjem mednarodnih obveznosti in instrumentov<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>, ki ga je Komisija predstavila v letu 2000, malo zatem, ko je razkrila tri svoje predloge direktiv o zakonitem priseljevanju, omenjeno dejstvo, da vsak od teh predlogov – med njimi tudi tisti, ki se nanaša na pravico do združitve družine – vsebuje tako imenovano določbo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>javni red<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, sklicevanje na katero bi se po napovedih Komisije moralo opirati zgolj na osebno obnašanje zadevnega državljana tretje države.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej točko 4.4 dokumenta <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>Odnos med varovanjem notranje varnosti in izpolnjevanjem mednarodnih obveznosti in instrumentov<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>, delovni dokument Komisije COM(2001) 743 final z dne <DATE ISO="20011205">5. decembra 2001</DATE>.</P></NOTE> Vendar to ne more zakriti tega, da je neobstoj sklicevanja v Direktivi 2003/86 na tako obnašanje posledica premišljene izbire zakonodajalca Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>V smernicah za uporabo Direktive 2003/86, ki jih je Komisija objavila po poročilu o izvajanju navedene direktive,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o smernicah za uporabo Direktive 2003/86 o pravici do združitve družine (COM(2014) 210 final z dne <DATE ISO="20140403">3. aprila 2014</DATE>, v nadaljevanju: smernice za uporabo Direktive 2003/86) oziroma Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi Direktive 2003/86 (COM(2008) 610 final z dne <DATE ISO="20081008">8. oktobra 2008</DATE>).</P></NOTE> pa je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0030" ID="QS0030"/>[o]seba, ki želi, da se ji omogoči združitev družine, ne bi smela ogrožati javne politike [javnega reda]<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Točka 4.1 smernic za uporabo Direktive 2003/86.</P></NOTE> pri čemer se priznava, da opredelitev razloga javnega reda v veliki meri pripada državam članicam ob spoštovanju omejitev, opredeljenih v sodni praksi ESČP in Sodišča. Vendar je bila z njimi predvidena tudi smiselna uporaba sodne prakse glede razlogov javnega reda, razvita v okviru razlage Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 46.</P></NOTE> Predvsem iz te sodne prakse se porajajo dvomi predložitvenega sodišča, ker se je pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0031" ID="QS0031"/>sedanje, resnične in dovolj resne grožnje, ki prizadene osnovne interese družbe<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>, v sodni praksi Unije sprva izoblikoval v odnosu do državljanov Unije in se je šele nato z nekaterimi prilagoditvami uporabil za druge položaje, ki jih ureja pravo Unije in ki se ne nanašajo nujno na njene državljane. Ker analiza Direktive 2003/86 ni razkrila nikakršnega napotila v smislu, da se zahteva taka grožnja, se bom zdaj posvetil preučitvi sodne prakse Sodišča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Zahteva po sedanji, resnični in dovolj resni grožnji, ki prizadene osnovne interese družbe, ob hkratnem obstoju suma, da je bilo storjeno kaznivo ravnanje, ali obsodbe, v sodni praksi Sodišča</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pregled sodne prakse Sodišča</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Sodišče je prvič v sodbi Bouchereau<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19771027">27. oktobra 1977</DATE> (<NO.CASE>30/77</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1977:172">EU:C:1977:172</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> razsodilo, da se lahko obsodba za to, da se uporabi omejitev prostega gibanja državljanov Unije iz razlogov javnega reda, upošteva samo, če okoliščine, ki so privedle do te obsodbe, kažejo na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0032" ID="QS0032"/>osebno obnašanje, ki pomeni sedanjo grožnjo za javni red<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19771027">27. oktobra 1977</DATE>, <NAME.CASE>Bouchereau</NAME.CASE> (<NO.CASE>30/77</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1977:172">EU:C:1977:172</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Taka zahteva je bila potrjena že v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19751028">28. oktobra 1975</DATE>, <NAME.CASE>Rutili</NAME.CASE> (<NO.CASE>36/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1975:137">EU:C:1975:137</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v zvezi z odločbo, ki je omejila svobodo gibanja italijanskega državljana v Franciji zaradi njegovih političnih in sindikalnih dejavnosti (glej zlasti točko 28 te sodbe).</P></NOTE> Dodalo je, da čeprav <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0033" ID="QS0033"/>ugotovitev tovrstne grožnje v splošnem pomeni, da pri zadevnem posamezniku obstaja težnja<?PAGE NO="10"?> k takemu obnašanju tudi v prihodnje, se lahko zgodi, da že sámo preteklo obnašanje izpolnjuje pogoje take grožnje za javni red<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19771027">27. oktobra 1977</DATE>, <NAME.CASE>Bouchereau</NAME.CASE> (<NO.CASE>30/77</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1977:172">EU:C:1977:172</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> kar morajo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0034" ID="QS0034"/>ob upoštevanju posebnega pravnega položaja oseb, za katere velja pravo Skupnosti, in temeljne narave načela prostega gibanja oseb<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19771027">27. oktobra 1977</DATE>, <NAME.CASE>Bouchereau</NAME.CASE> (<NO.CASE>30/77</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1977:172">EU:C:1977:172</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> preveriti nacionalna sodišča. Pred tem je Sodišče poudarilo, da se poskuša z Direktivo, k razlagi katere je bilo pozvano in katere namen je uskladiti nacionalne sisteme glede tujske politike, zaščititi državljane držav članic <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0035" ID="QS0035"/>pred izvajanjem pristojnosti, ki izhajajo iz izjeme, ki se nanaša na omejitve, utemeljene z razlogi javnega reda […], ki bi lahko presegle, kar je nujno za upravičenje izjeme od temeljnega načela prostega gibanja oseb<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19771027">27. oktobra 1977</DATE>, <NAME.CASE>Bouchereau</NAME.CASE> (<NO.CASE>30/77</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1977:172">EU:C:1977:172</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Zahteva, da se odločba, ki pomeni izjemo od temeljne svoboščine, utemelji z osebnim obnašanjem zadevnega posameznika, ki pomeni resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe, je bila torej sprva razvita v okviru prostega gibanja oseb in nato ponovljena,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Glej v obsežni sodni praksi sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE>, <NAME.CASE>Orfanopoulos in Oliveri</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑482/01 in C‑493/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:262">EU:C:2004:262</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> preden je bila, kot je vsakomur znano, kodificirana v Direktivi 2004/38.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Glej natančneje člen 27(2) Direktive 2004/38.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Kljub temu je Sodišče večkrat razširilo uporabo te izjeme na področja, ki so manj neposredno povezana, ali pa sploh niso, s prostim gibanjem državljanov Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Tako je Sodišče v sodbi Komisija/Španija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060131">31. januarja 2006</DATE> (<NO.CASE>C‑503/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:74">EU:C:2006:74</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> razsodilo, da država članica ne izpolni svojih obveznosti, ki izhajajo iz iste direktive, katere razlaga je bila podana v sodbi Bouchereau<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19771027">27. oktobra 1977</DATE> (<NO.CASE>30/77</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1977:172">EU:C:1977:172</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, če zavrne vstop na ozemlje Unije državljanu tretje države, zakoncu državljana Unije, zgolj na podlagi okoliščine, da je bil za tega državljana razpisan ukrep v schengenskem informacijskem sistemu (SIS). Potem ko je Sodišče opozorilo, da izjema javnega reda pomeni izjemo od temeljnega načela prostega gibanja oseb, ki mora biti razumljena strogo in ki je ne morejo enostransko določiti države članice,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060131">31. januarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Španija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑503/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:74">EU:C:2006:74</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> je razsodilo, da uporaba pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0036" ID="QS0036"/>javni red<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> s strani nacionalnega organa <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0037" ID="QS0037"/>predpostavlja <HT TYPE="ITALIC">v vsakem primeru</HT> obstoj, zunaj [poleg] socialne motnje, ki jo predstavlja vsaka kršitev zakona, resnične in dovolj hude grožnje, ki prizadene ključni družbeni interes<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060131">31. januarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Španija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑503/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:74">EU:C:2006:74</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Moj poudarek.</P></NOTE> Sodišče je v tej sodbi prav tako povezalo ozko razlago pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0038" ID="QS0038"/>javni red<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/> in varstvo pravice do družinskega življenja državljana Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060131">31. januarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Španija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑503/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:74">EU:C:2006:74</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V teh okoliščinah je mogoče prepovedi vstopa državljana tretje države, zakonca državljana Unije, nasprotovati le, če je razpis ukrepa v SIS podprt s podatki, na podlagi katerih je mogoče skleniti, da prisotnost tega državljana tretje države pomeni resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060131">31. januarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Španija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑503/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:74">EU:C:2006:74</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi točko 55.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Sodišče je razsodilo tudi o členu 7(4) Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE> o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="348" PAGE.FIRST="98" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 348, str. 98</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> v katerem je določena možnost, da države članice skrajšajo rok za prostovoljni odhod, če zadevna oseba pomeni <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0039" ID="QS0039"/>grožnjo za javni red<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, in sicer, da je treba ta zadnji pojem presojati v vsakem primeru posebej in preveriti, ali osebno obnašanje državljana tretje države pomeni resnično in sedanjo grožnjo za javni red.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150611">11. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Zh. in O.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑554/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:377">EU:C:2015:377</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče je izključilo vse prakse, temelječe na splošnih premislekih ali kakršnih koli domnevah, ter razsodilo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0040" ID="QS0040"/>zgolj<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> na podlagi dejstva, da je tak državljan <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0041" ID="QS0041"/>osumljen izvršitve dejanja, ki je po nacionalnem pravu kaznivo, ali pa je bil zaradi takega dejanja kazensko obsojen, ni mogoče šteti, da ta državljan ogroža javni red v smislu člena 7(4) Direktive<?PAGE NO="11"?> 2008/115<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150611">11. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Zh. in O.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑554/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:377">EU:C:2015:377</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Moj poudarek.</P></NOTE> Vendar država članica lahko ugotovi obstoj grožnje za javni red na podlagi obsodbe, kadar je na podlagi te obsodbe, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0042" ID="QS0042"/><HT TYPE="ITALIC">skupaj s preostalimi okoliščinami</HT> v zvezi s položajem zadevne osebe taka ugotovitev utemeljena<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150611">11. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Zh. in O.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑554/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:377">EU:C:2015:377</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Moj poudarek.</P></NOTE> V istem smislu je lahko zgolj na podlagi suma, da je tak državljan izvršil kaznivo dejanje, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0043" ID="QS0043"/>skupaj z drugimi okoliščinami posameznega primera<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150611">11. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Zh. in O.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑554/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:377">EU:C:2015:377</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ugotovljena grožnja za javni red v smislu zadevne določbe. Ob tem je Sodišče opozorilo, da so države članice pretežno proste, da v skladu s svojimi nacionalnimi potrebami opredelijo pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0044" ID="QS0044"/>javni red<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150611">11. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Zh. in O.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑554/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:377">EU:C:2015:377</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V tem smislu se zdi, da uporaba rešitve iz sodbe Bouchereau<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19771027">27. oktobra 1977</DATE> (<NO.CASE>30/77</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1977:172">EU:C:1977:172</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ni upravičena z odstopanjem od prostega gibanja državljanov Unije ali od njihove pravice do združitve družine, ampak z dejstvom, da je bilo s to direktivo določeno odstopanje od obveznosti, ki je bila določena s ciljem zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic državljanov tretjih držav ob njihovi odstranitvi iz Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150611">11. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Zh. in O.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑554/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:377">EU:C:2015:377</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Sodišče je v sodbi N.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160215">15. februarja 2016</DATE> (<NO.CASE>C‑601/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:84">EU:C:2016:84</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). V tej zadevi je bila tožeča stranka v postopku v glavni stvari med letoma 1999 in 2015 petnajstkrat obsojena za različna kazniva dejanja.</P></NOTE> opozorilo na svojo sodno prakso, ki je glede pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0045" ID="QS0045"/>javni red<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> postala načelo in v skladu s katero je poleg socialne motnje, ki jo pomeni kršitev zakona, zahtevana resnična, sedanja in dovolj resna grožnja, ki prizadene osnovne interese družbe,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Glej točko 65 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160215">15. februarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>N.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑601/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:84">EU:C:2016:84</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> da bi jo uporabilo v kontekstu razlage Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE> o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="180" PAGE.FIRST="96" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 180, str. 96</REF.DOC.OJ>. Natančneje, sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160215">15. februarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>N.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑601/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:84">EU:C:2016:84</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), se je nanašala na člen 8(3), prvi pododstavek, Direktive 2013/33.</P></NOTE> Vendar je pridržanje ali nadaljevanje pridržanja prosilca za mednarodno zaščito iz razlogov, povezanih z javnim redom, upravičeno <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0046" ID="QS0046"/>le pod pogojem, da njegovo individualno ravnanje pomeni resnično, sedanjo in dovolj resno nevarnost, ki ogroža temeljni interes družbe<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160215">15. februarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>N.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑601/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:84">EU:C:2016:84</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Tu je zaradi izjemnosti pridržanja, ki se uporabi zgolj kot skrajno sredstvo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160215">15. februarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>N.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑601/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:84">EU:C:2016:84</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče poskusilo strogo omejiti pristojnost, ki jo imajo nacionalni organi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160215">15. februarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>N.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑601/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:84">EU:C:2016:84</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Sodišče je bilo v sodbi T.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150624">24. junija 2015</DATE> (<NO.CASE>C‑373/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:413">EU:C:2015:413</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> pozvano k razlagi razlogov javnega reda v kontekstu Direktive 2004/83/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali apatridi, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 7, str. 96).</P></NOTE> in je, potem ko je poudarilo, da v tej direktivi ni podana opredelitev javnega reda, opozorilo na razlago tega pojma, ki jo je že podalo v kontekstu Direktive 2004/38. Čeprav ti direktivi sledita različnim ciljem, je Sodišče razsodilo, da je sodna praksa, oblikovana glede zadnje, upoštevna v obravnavani zadevi, ker <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0047" ID="QS0047"/>se obseg zaščite, ki jo želi neka skupnost podeliti svojim temeljnim interesom, ne sme razlikovati glede na pravni status osebe, ki te interese ogroža<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>. Sodišče je nato razsodilo, da se nacionalni organ za to, da bi beguncu odvzel dovoljenje za prebivanje iz razlogov javnega reda, ne sme opreti zgolj na okoliščino, da podpira teroristično organizacijo, saj v takem primeru navedeni organ ne opravi <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0048" ID="QS0048"/>posamezne presoje konkretnih dejstev<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150624">24. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>T.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑373/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:413">EU:C:2015:413</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0089">89</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="12"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Sklep za analizo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Če bi moral v tej fazi poskusiti sistematizirati sodno prakso Sodišča o razlogih javnega reda, bi lahko navedel, da je Sodišče, da bi uveljavilo odstopanje od temeljne svoboščine ali temeljne pravice, posplošilo rešitev iz sodbe Bouchereau.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19771027">27. oktobra 1977</DATE> (<NO.CASE>30/77</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1977:172">EU:C:1977:172</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zato naj bi pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0049" ID="QS0049"/>javni red<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> vsekakor zahteval obstoj resnične, sedanje in dovolj resne grožnje, ki prizadene osnovne interese družbe in ki temelji na osebnem obnašanju zadevnega posameznika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Taka ugotovitev se mi zdi vendarle nekoliko prenagljena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Najprej se postavlja vprašanje, kako je mogoče uskladiti tako posplošitev zahteve po resnični, sedanji in dovolj resni grožnji, ki prizadene osnovne interese družbe, z drugim elementom, ki izhaja iz sodne prakse Sodišča in v skladu s katerim si nedvomno ni mogoče zamisliti, da bi države članice enotno opredelile razloge javnega reda, saj še vedno smejo določiti zahteve javnega reda v skladu s svojimi nacionalnimi potrebami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>Glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150611">11. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Zh. in O.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑554/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:377">EU:C:2015:377</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Dalje, taka ugotovitev bi bila v nasprotju z drugo vejo sodne prakse, ki jo predstavlja sodba Fahimian.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170404">4. aprila 2017</DATE> (<NO.CASE>C‑544/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:255">EU:C:2017:255</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V tisti sodbi je šlo za ugotovitev, ali lahko država članica iz razlogov javne varnosti zavrne vstop iranski državljanki, ki je zaprosila za vizum za namene študija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0076"><P>Prošnja za izdajo vizuma je temeljila na Direktivi Sveta 2004/114/ES z dne <DATE ISO="20041213">13. decembra 2004</DATE> o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="375" PAGE.FIRST="12" DATE.PUB="2004">UL 2004, L 375, str. 12</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> v Nemčiji, ne da bi nujno utemeljila svojo odločbo z osebnim obnašanjem zadevne osebe ter resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe, ki naj bi jo pomenilo to obnašanje. Sodišče je v tisti zadevi izrecno izključilo uporabo rešitve iz sodbe Bouchereau<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0077"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19771027">27. oktobra 1977</DATE> (<NO.CASE>30/77</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1977:172">EU:C:1977:172</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> iz dveh bistvenih razlogov: najprej, ker je bilo v eni od uvodnih izjav zadevne direktive navedeno, da je lahko grožnja zgolj potencialna;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0078"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170404">4. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>Fahimian</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑544/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:255">EU:C:2017:255</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> dalje, ker je presoja osebnega položaja prosilke za izdajo vizuma s strani organov zahtevala zapletene presoje in ker je bilo zato pri presoji upoštevnih dejstev treba pustiti nacionalnim organom široko polje proste presoje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0079"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170404">4. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>Fahimian</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑544/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:255">EU:C:2017:255</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Generalni pravobranilec M. Szpunar je v sklepnih predlogih v zadevi Fahimian<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0080"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170404">4. Aprila 2017</DATE> (<NO.CASE>C‑544/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:255">EU:C:2017:255</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> poudaril, da je okvir v tej zadevi <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0050" ID="QS0050"/>preprosto drug kot pri notranjem trgu<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/> in da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0051" ID="QS0051"/>[p]oseben okvir prava tujcev EU pomeni, da državljan tretje države ne uživa enakih pravic kot državljan države članice, tj. državljan EU<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0081"><P>Točka 59 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca M. Szpunarja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Fahimian</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑544/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:908">EU:C:2016:908</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Glej v istem smislu točko 119 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca H. Saugmandsgaarda Øeja v združenih zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>K. in H.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑331/16 in C‑366/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:973">EU:C:2017:973</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Gre namreč za izbiro med dvojim. Bodisi si lahko predstavljamo razloge javnega reda kot koncentrične kroge, katerih središče je državljan Unije. Bolj ko se oddaljujemo od centra in od temeljnega statusa, ki je priznan državljanu Unije, večja je diskrecijska pravica držav članic v zvezi s presojo razlogov javnega reda.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Bodisi pa štejemo, da je diskrecijska pravica držav članic omejena, ker jo je treba izvajati v kontekstu omejitve temeljne pravice, tako kot v obravnavani zadevi pravice do družinskega življenja, zagotovljene s členom 7 Listine in členom 8 EKČP. V tem primeru bi torej pravica Unije varovala ne toliko temeljni status državljana Unije, ampak imetnike pravice do spoštovanja družinskega življenja, ki niso zgolj državljani Unije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Vendar tako kot generalni pravobranilec M. Szpunar tudi sam menim, da je treba upoštevati, da se okvir, ki je značilen za ti zadevi, razlikuje od okvira, v katerem je bila izdana sodba Bouchereau.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0082"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19771027">27. oktobra 1977</DATE> (<NO.CASE>30/77</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1977:172">EU:C:1977:172</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ta razlika – ki izhaja med drugim iz pravne podlage Direktive 2003/86, navedene zgoraj,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0083"><P>Glej točko 29 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> ter tega, da v besedilu člena 6 navedene direktive ni izrecno omenjena<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0084"><P>Očitno drugače kot v Direktivi 2004/38.</P></NOTE> taka zahteva, ki izhaja, kot je bilo ugotovljeno, iz očitne volje zakonodajalca Unije – po mojem mnenju torej nasprotuje temu, da bi se rešitev iz sodbe Bouchereau<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0085"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19771027">27. oktobra 1977</DATE> (<NO.CASE>30/77</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1977:172">EU:C:1977:172</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> prenesla na zadevi, ki sta zdaj predloženi v presojo Sodišču.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega – ne da bi zahteval obrazložitev, ki temelji na osebnem obnašanju državljana tretje države, ki mora pomeniti sedanjo, resnično in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe – sem prepričan, da je mogoče diskrecijsko pravico nacionalnih organov določiti drugače zaradi nujnosti izključitve kakršne koli arbitrarnosti in zaradi zagotovitve uživanja temeljnih pravic, ki jih imajo državljani tretjih držav.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Omejitev obsega diskrecijske pravice držav članic</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Menim, da ta omejitev zadostno izhaja iz elementov, ki sledijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Prvič, v zvezi z Direktivo 2003/86 je Sodišče že razsodilo, da združitev družine zajema tako nastanek družine kot ohranitev družinske enote.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0086"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100304">4. marca 2010</DATE>, <NAME.CASE>Chakroun</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑578/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:117">EU:C:2010:117</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Združitev družine je splošno pravilo, tako da uporaba diskrecijske pravice držav članic, da – odvisno od primera – od njega odstopijo, ne sme poseči v sam cilj Direktive 2003/86, ki je spodbuditi združitev družine, in v njen polni učinek.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0087"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100304">4. marca 2010</DATE>, <NAME.CASE>Chakroun</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑578/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:117">EU:C:2010:117</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>K in A</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑153/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:453">EU:C:2015:453</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Drugič, kot sem navedel zgoraj, spada Direktiva 2003/86 pod okrilje člena 8 ESČP, ki mu ustreza člen 7 Listine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0088"><P>Glej pojasnila v zvezi s členom 7 Listine (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="303" PAGE.FIRST="2" DATE.PUB="2007">UL 2007, C 303, str. 2</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> ESČP je razsodilo, da se morajo odločbe držav pogodbenic, da bi spoštovale člen 8 EKČP, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0052" ID="QS0052"/>izkazati za nujne v demokratični družbi, torej da morajo biti utemeljene z nujno družbeno zahtevo in zlasti biti sorazmerne z zasledovanim legitimnim ciljem<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0089"><P>Sodba Boultif (CE:ECHR:2001:0802JUD005427300, točka 46 in navedena sodna praksa).</P></NOTE> ESČP se torej prepriča, da se z zadevnimi odločbami spoštuje <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0053" ID="QS0053"/>ustrezno ravnotežje med nasprotujočimi si interesi, namreč po eni strani pravica zainteresirane osebe do spoštovanja družinskega življenja ter po drugi strani varstvo javnega reda in preprečevanje kaznivih ravnanj<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0090"><P>Sodba Boultif (CE:ECHR:2001:0802JUD005427300, točka 47).</P></NOTE> Zato je opredelilo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0054" ID="QS0054"/>smernice za preučitev, ali je ukrep potreben v demokratični družbi<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0091"><P>Sodba Boultif (CE:ECHR:2001:0802JUD005427300, točka 48).</P></NOTE> ESČP tako upošteva posebni položaj posameznika, ki ga zadeva sporna odločba, in še posebej <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0055" ID="QS0055"/>vrsto in resnost storjenih kaznivih ravnanj […], trajanje njegovega bivanja v državi, v katero bo izgnan, obdobje, ki je preteklo od storitve kaznivega ravnanja, ter obnašanje zadevne osebe v tem obdobju, državljanstvo različnih zadevnih oseb, družinske razmere […], na primer trajanje zakonske zveze, in druge elemente, ki kažejo na dejansko družinsko življenje para, to, ali je zakonec bil seznanjen s kaznivim ravnanjem ob začetku družinskega razmerja, rojstvo zakonskih otrok in, odvisno od okoliščin, njihovo starost<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0092"><P>Sodba ESČP z dne <DATE ISO="20010802">2. avgusta 2001</DATE>, Boultif proti Švici (CE:ECHR:2001:0802JUD005427300, točka 48). Glej tudi sodbo ESČP z dne <DATE ISO="20061018">18. oktobra 2006</DATE>, Üner proti Nizozemski CE:ECHR:2005:0705JUD004641099, točka 57). Merila, ki jih je razvilo ESČP, so bila pred kratkim ponovljena: glej sodbo ESČP, <DATE ISO="20190409">9. april 2019</DATE>, I. M. proti Švici (CE:ECHR:2019:0409JUD002388716, točki 69 in 70).</P></NOTE> Poleg tega se preizkus nanaša na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0056" ID="QS0056"/>resnost težav, ki bi lahko nastale za zakonca v izvorni državi moža ali žene<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0093"><P>Sodba ESČP z dne <DATE ISO="20010802">2. avgusta 2001</DATE>, Boultif proti Švici (CE:ECHR:2001:0802JUD005427300, točka 48). Glej tudi sodbo ESČP z dne <DATE ISO="20061018">18. oktobra 2006</DATE>, Üner proti Nizozemski (CE:ECHR:2005:0705JUD004641099, točka 57).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Tretjič, s členom 6(2), drugi pododstavek, Direktive 2003/86 je državam članicam naloženo, da ko prekličejo dovoljenje za prebivanje ali ga ne podaljšajo iz razlogov javnega reda, upoštevajo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0057" ID="QS0057"/>resnost ali vrsto kršitve javne politike [javnega reda] […], ki jo je zagrešil družinski član, ali nevarnosti, ki jih takšna oseba predstavlja<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>. Stališča strank v obravnavanem postopku se razlikujejo glede vprašanja, ali se ta pododstavek uporablja samo v primeru odločbe, izdane na podlagi člena 6(2) te direktive, ali pa tudi v primerih odločbe, izdane na podlagi člena 6(1) navedene direktive, torej v primeru zavrnitve prošnje za vstop. Ob upoštevanju sistematike člena 6(2) iste direktive bi lahko pomislili, da je upoštevanje drugega pododstavka te določbe zahtevano le v primeru odločbe, ki se nanaša na družinskega člana, ki je že na ozemlju Unije. Ker pa je treba Direktivo 2003/86 izvajati v skladu s členom 8 EKČP, kot ga razlaga ESČP,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0094"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100304">4. marca 2010</DATE>, <NAME.CASE>Chakroun</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑578/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:117">EU:C:2010:117</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in ker to zadnje sodišče natančno določa, da se taki elementi upoštevajo ne zgolj za primere preklica dovoljenja za prebivanje ali zavrnitve njegovega podaljšanja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0095"><P>Za uporabo meril, razvitih v sodbah Boultif in Üner, na odločbo o zavrnitvi prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje, glej sodbo ESČP, <DATE ISO="20180301">1. marec 2018</DATE>, Ejimson proti Nemčiji (CE:ECHR:2018:0301JUD005868112, točki 56 in 57).</P></NOTE> so očitno enako upoštevni ob odločanju o prošnji za dovoljenje za prebivanje, ki bi lahko omogočila vstop na ozemlje Unije zaradi združitve družine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Četrtič, člen 17 Direktive 2003/86 določa, da v primeru zavrnitve prošnje za dovoljenje za prebivanje, preklica ali zavrnitve dovoljenja za prebivanje – torej v vseh primerih, zajetih s členom 6 navedene direktive – ter v primeru odstranitve osebe, ki lahko združuje družinske člane, ali njenih družinskih članov <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0058" ID="QS0058"/>[d]ržave članice ustrezno upoštevajo naravo in trdnost družinskih razmerij osebe in trajanje njegovega bivanja v državi članici ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z njegovo državo izvora<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Nazadnje, petič, Sodišče je že razsodilo, da morajo države članice pri izvajanju Direktive 2003/86 in zlasti pri izvajanju diskrecijske pravice, ki jim je z njo dana, spoštovati načelo sorazmernosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0096"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>K in A</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑153/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:453">EU:C:2015:453</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">4.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uporaba v obravnavanih zadevah</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Iz navedenih preudarkov je razvidno, da člen 6 Direktive 2003/86 nacionalnim organom nalaga, naj presodijo vsak posamični položaj glede na okoliščine, ki so zanj značilne. Zaradi vpliva odločbe, izdane na tej podlagi, na pravico do združitve družine in za ohranitev polnega učinka te direktive bi bila vsaka praksa odločanja, ki bi dejansko pripeljala do sistematičnih zavrnitev, temelječih na splošnih premislekih – torej brez povezave s posamičnim položajem, ki ga je treba preučiti – ali na domnevah, v nasprotju s to določbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Preveriti je treba še, ali se lahko glede na te premisleke praksa nizozemskih organov, ki so pri sprejemanju odločitve zavezani z okvirom za oceno, opredeljenim z nacionalnim pravom, izkaže za skladno s temi določbami. Čeprav je to prvenstveno naloga predložitvenega sodišča, je že mogoče podati naslednje elemente analize.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Glede primera G. S. bi lahko nizozemski organi iz razlogov, povezanih z javnim redom, preklicali njegovo dovoljenje za prebivanje kot družinskega člana, ki je že na ozemlju Unije, če bi pomenil grožnjo za javni red. S tem namenom so nizozemski organi uporabili drsno lestvico, s katero je mogoče ugotoviti, ali je mogoče, ko pride do pravnomočne kazenske sodbe, razmisliti o preklicu dovoljenja. S to lestvico je mogoče primerjati težo kazni in trajanje prebivanja. Povedano drugače, dlje ko državljan tretje države zakonito prebiva na Nizozemskem, bolj je zavarovan pred odločbo o preklicu. Po navedbah nizozemske vlade se bodo za ugotovitev, ali je treba preklicati dovoljenje za prebivanje, celovito presojali samo primeri, v katerih je dosežen eden od navedenih pragov, tako da očitno ne obstaja avtomatizem med naložitvijo kazni, katere trajanje bi se zdelo znatno glede na trajanje prebivanja na Nizozemskem, in preklicem dovoljenja. Obstajajo tri drsne lestvice, namreč ena za lažja<?PAGE NO="15"?> kazniva dejanja (manj kot šest let kazni zapora), ena za huda kazniva dejanja (več kot šest let kazni zapora) in ena za povratnike. V primeru prebivanja v trajanju več kot šest let se dovoljenje za prebivanje prekliče samo v primeru zelo hudih kaznivih dejanj. V primeru G. S. bi bil preklic mogoč le v primeru pravnomočne obsodbe na kazen zapora vsaj tri leta, če bi njegovo prebivanje na Nizozemskem trajalo tri leta ali dlje. Nizozemska vlada vztraja pri dejstvu, da tudi v podobnih primerih preklic ni avtomatičen in da se drsne lestvice uporabljajo zgolj za določitev primerov, v katerih je preklic mogoč, ne da bi nacionalne organe odvezale njihove obveznosti, da nato pretehtajo zadevne interese in pri tem pred odločitvijo presodijo zlasti merila, ki jih je o členu 8 EKČP razvilo ESČP. Predložitveno sodišče se mora prepričati, da ne gre za tak avtomatizem in da je odločba o preklicu dovoljenja za prebivanje dejansko obrazložena na podlagi dejanskega stanja in okoliščin obravnavane zadeve. Ob pridržku tega preverjanja člen 6(2) Direktive 2003/86 v povezavi s členom 17 iste direktive očitno torej ne nasprotuje okviru za presojo, opredeljenemu z nizozemskim pravom in namenjenemu nacionalnim organom pri njihovem odločanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Glede V. G. je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da je zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje temeljila na dejstvu, da pomeni grožnjo za nizozemski javni red. Nizozemski organi so se oprli na obsodbe V. G. na kazen dela v splošno korist leta 2010 in denarne kazni v letih 2000, 2008 in 2009. Čeprav prošnje za dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine načeloma ni mogoče zavrniti, če je od datuma storitve zadnjega kaznivega dejanja preteklo več kot pet let, predložitveno sodišče opozarja, da se tako pravilo za V. G. ne uporabi, saj je bil obsojen kot povratnik. Toda če bi zgolj ugotovitev, da je bila obsodba izrečena povratniku, zadostovala za avtomatično zavrnitev prošnje za vstop državljana tretje države, družinskega člana drugega državljana tretje države,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0097"><P>Ali, tako kot v obravnavani zadevi, državljana te države.</P></NOTE> ki je že na ozemlju Unije, je treba ugotoviti, da bi bilo tako pravilo v nasprotju s členom 6(1) Direktive 2003/86 v povezavi s členom 17 te direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0098"><P>Če bi bila praksa nacionalnih organov taka, ne bi bila popolnoma spoštovana sodna praksa ESČP, na podlagi katere je treba upoštevati obdobje, ki je preteklo od storitve kaznivega dejanja, in obnašanje zadevne osebe med tem obdobjem.</P></NOTE> Če, kot trdi nizozemska vlada, do zavrnitve take prošnje iz teh razlogov ne bi prišlo avtomatično – o čemer se mora prepričati predložitveno sodišče – ker bi morali nizozemski organi še vedno pretehtati zadevne interese, namreč varstvo javnega reda in spoštovanje družinskega življenja, pri čemer bi sledili med drugim merilom iz sodne prakse ESČP, navedenim zgoraj, in opravili presojo vsakega primera na podlagi konkretnih dejanskega stanja in okoliščin, ki so poznani organom,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0099"><P>V primeru prošnje za prvi vstop so lahko namreč informacije, ki jih imajo na voljo nacionalni organi za presojo posamične zadeve, bolj omejene.</P></NOTE> bi bila taka praksa odločanja skladna tudi s temi določbami.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Glede na zgoraj navedene preudarke Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavil Raad van State (državni svet, Nizozemska), odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Sodišče je na podlagi člena 267 PDEU pristojno za razlago člena 6 Direktive 2003/86/ES z dne <DATE ISO="20030922">22. septembra 2003</DATE> o pravici do združitve družine v položaju, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, v katerem mora predložitveno sodišče odločiti o zavrnitvi prošnje za vstop in prebivanje državljana tretje države, ki je družinski član državljana Unije, ki ni uresničil svoje pravice do prostega gibanja, ker se ta določba za take primere neposredno in brezpogojno uporablja na podlagi nacionalnega prava.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Člen 6(2) Direktive 2003/86 v povezavi s členom 17 te direktive ne nasprotuje nacionalni praksi, na podlagi katere je državljanu tretje države – imetniku dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine z drugim državljanom tretje države, ki je na ozemlju Unije – ki je bil obsojen na kazen zapora, iz razlogov javnega reda izdana odločba o preklicu dovoljenja za prebivanje ali o zavrnitvi njegovega podaljšanja, če presoja, ki jo nacionalni organi opravijo od primera do primera, ne<?PAGE NO="16"?> temelji zgolj na resnosti storjene kršitve in kazni, ki mu je bila izrečena in ki jo je treba primerjati s trajanjem prebivanja na ozemlju zadevne države članice, temveč tudi na tehtanju zadevnih interesov. V ta namen morajo navedeni organi ustrezno upoštevati vse upoštevne okoliščine, zlasti naravo in trdnost družinskih razmerij ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi v izvorni državi državljana tretje države, kateremu nameravajo preklicati dovoljenje za prebivanje oziroma mu ga ne nameravajo podaljšati. Predložitveno sodišče mora preveriti, da je praksa nacionalnih organov skladna s temi zahtevami.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 6(1) Direktive 2003/86 v povezavi s členom 17 te direktive ne nasprotuje nacionalni praksi, na podlagi katere je državljanu tretje države, ki je družinski član drugega državljana tretje države, ki je na ozemlju Unije, in ki se želi zadnjemu pridružiti na podlagi združitve družine, ki pa mu je bilo kot povratniku izrečenih več obsodb, izdana odločba o zavrnitvi izdaje dovoljenja za prebivanje, če presoja, ki jo nacionalni organi opravijo od primera do primera, ne temelji zgolj na kazenski evidenci prosilca, temveč tudi na tehtanju zadevnih interesov. V ta namen morajo navedeni organi ustrezno upoštevati vse upoštevne okoliščine, ki so jim na voljo, zlasti naravo in trdnost družinskih razmerij ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi v izvorni državi. Predložitveno sodišče mora preveriti, da je praksa nacionalnih organov skladna s temi zahtevami.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>