EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 3.6.2026
COM(2026) 301 final
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
o potrditvi nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Nizozemske
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 3.6.2026
COM(2026) 301 final
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
o potrditvi nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Nizozemske
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
o potrditvi nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Nizozemske
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121 Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/1263 in zlasti člena 17 Uredbe,
ob upoštevanju priporočila Komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
SPLOŠNE UGOTOVITVE
(1)Cilj okvira ekonomskega upravljanja EU 1 je spodbujati zdrave in vzdržne javne finance ter trajnostno in vključujočo rast in odpornost z reformami in naložbami ter preprečiti čezmerne javnofinančne primanjkljaje. Spodbuja tudi prevzemanje odgovornosti na nacionalni ravni in je usmerjen bolj srednjeročno ob učinkovitejšem in doslednejšem izvrševanju pravil.
(2)V središču novega okvira ekonomskega upravljanja so nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrti, ki jih države članice predložijo Svetu in Komisiji. Načrti morajo izpolniti dva cilja: (i) zagotoviti, da se bo med drugim dolg sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja verjetno zmanjševal ali ostal na preudarni ravni ter da se javnofinančni primanjkljaj srednjeročno zmanjša in ohranja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP, ter (ii) zagotoviti izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, in obravnavati skupne prednostne naloge EU. V ta namen mora biti v vsakem načrtu predstavljena srednjeročna zaveza za najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov 2 , ki dejansko določa proračunsko omejitev v času trajanja načrta, ki zajema štiri- ali petletno obdobje (odvisno od trajanja rednega zakonodajnega obdobja v državi članici). Poleg tega je treba v načrtu pojasniti, kako bo država članica zagotovila izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo (vključno s tistimi, ki se nanašajo na postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji), in kako namerava država članica obravnavati skupne prednostne naloge Unije. Obdobje za fiskalno prilagoditev traja štiri leta in se lahko podaljša za največ tri leta, če se država članica zaveže, da bo izvedla sklop ustreznih reform in naložb, ki izpolnjuje merila iz Uredbe (EU) 2024/1263.
(3)Komisija mora po predložitvi načrta oceniti, ali ta izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.
(4)Svet mora nato na priporočilo Komisije sprejeti priporočilo, v katerem določi najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov v srednjeročnem obdobju za zadevno državo članico in po potrebi potrdi sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje obdobja fiskalne prilagoditve.
POVEZANI POSTOPKI, VKLJUČNO S PREDHODNO PRIPOROČENO POTJO GIBANJA OČIŠČENIH ODHODKOV
(5)Svet je 21. januarja 2025 sprejel priporočilo o določitvi poti gibanja očiščenih odhodkov za Nizozemsko 3 . Za oceno skladnosti v letu 2025 je še vedno relevantna najvišja stopnja rasti očiščenih odhodkov, določena v Priporočilu Sveta z dne 21. januarja 2025.
(6)Komisija je 3. junija 2026 v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra 2026 objavila najnovejšo oceno skladnosti Nizozemske z najvišjimi stopnjami rasti očiščenih odhodkov. Na podlagi izračunov Komisije je bila stopnja rasti očiščenih odhodkov Nizozemske v letu 2025 nad najvišjo stopnjo rasti, ki jo je Svet priporočil januarja 2025, kar na letni ravni pomeni odstopanje v višini 1,5 % BDP. Ob upoštevanju let 2024 in 2025 skupaj naj bi bila tudi kumulativna stopnja rasti očiščenih odhodkov nad priporočeno najvišjo kumulativno stopnjo rasti, kar ustreza odstopanju v višini 1,0 % BDP.
(7)Svet je 8. julija 2025 na Nizozemsko naslovil vrsto specifičnih priporočil v okviru evropskega semestra 4 .
(8)Komisija je 3. junija 2026 v okviru pomladanskega svežnja evropskega semestra 2026 in na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 ugotovila, da na Nizozemskem ni več neravnotežij. Natančneje, v preteklih letih so bile prisotne ranljivosti, povezane z visokimi ravnmi zadolženosti gospodinjstev, trgom stanovanjskih nepremičnin in velikim presežkom na tekočem računu, ki pa so se v zadnjem času zmanjšale. 5 .
UGOTOVITVE V ZVEZI Z NACIONALNIM SREDNJEROČNIM FISKALNO-STRUKTURNIM NAČRTOM NIZOZEMSKE
(9)V skladu s členom 15(2) Uredbe 2024/1263 lahko država članica v primeru novoimenovane vlade predloži revidiran srednjeročni fiskalno-strukturni načrt. Po splošnih volitvah oktobra 2025 je bila 23. februarja 2026 vzpostavljena nova vlada. Nizozemska je 14. aprila 2026 Svetu in Komisiji predložila revidiran nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt ali načrt iz aprila 2026). Načrt zajema petletno obdobje (2026–2030) namesto običajnega štiriletnega, saj se je vlada izjemoma oblikovala februarja 2026. Zato bo sedanja vlada odgovorna za pripravo petih proračunov namesto štirih.
Postopek pred predložitvijo načrta iz aprila 2026
(10)Nizozemska je pred predložitvijo načrta zaprosila za tehnične informacije 6 . Komisija je tehnične informacije v skladu s členom 15(4) Uredbe (EU) 2024/1263 zagotovila 26. februarja 2026 in jih 21. aprila 2026 objavila 7 . Tehnične informacije določajo raven primarnega strukturnega salda v letu 2029, ki je potrebna za zagotovitev, da se primanjkljaj sektorja država srednjeročno ohrani na ravni pod 3 % BDP ter da se dolg sektorja država srednjeročno ohrani na ravni pod 60 % BDP, in sicer ob odsotnosti nadaljnjih proračunskih ukrepov po koncu štiriletnega prilagoditvenega obdobja. Srednjeročno obdobje je opredeljeno kot desetletno obdobje po koncu prilagoditvenega obdobja. Tehnične informacije so bile pripravljene in posredovane državi članici na podlagi dveh scenarijev: scenarija, ki vključuje skladnost z zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj 8 v skladu s členom 9(3) Uredbe (EU) 2024/1263, in scenarija brez tega zaščitnega ukrepa.
(11)Tehnične informacije za Nizozemsko določajo, da bi moral primarni strukturni saldo, da bi bil skladen z veljavnimi fiskalnimi pravili v štiriletnem prilagoditvenem obdobju, ter ob upoštevanju predpostavk Komisije, ob koncu prilagoditvenega obdobja (2029; scenarij brez zaščitnega ukrepa za odpornost na primanjkljaj) znašati vsaj 0,1 % BDP, kot je navedeno v tabeli 1. Za informacijo, če upoštevamo tudi zaščitni ukrep za odpornost na primanjkljaj, bi moral biti primarni strukturni saldo enak in ob koncu prilagoditvenega obdobja (2029) znašati vsaj 0,1 % BDP. Vendar zaščitni ukrep za odpornost na primanjkljaj, ki se uporablja za referenčne smeri, ni zahteva za Nizozemsko, ki je upravičena le do prejemanja tehničnih informacij.
Tabela 1: Tehnične informacije, ki jih je Komisija posredovala Nizozemski.
|
Zadnje leto prilagoditvenega obdobja |
2029 |
|
Najnižja vrednost primarnega strukturnega salda (v % BDP), scenarij brez zaščitnega ukrepa za odpornost na primanjkljaj |
0,1 % |
|
Zgolj informativno: najnižja vrednost primarnega strukturnega salda (v % BDP), scenarij z zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj |
0,1 % |
|
Vir: izračuni Komisije. |
|
(12)Nizozemska je marca 2026 s Komisijo opravila tehnični dialog v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2024/1263. Tehnični dialog je bil osredotočen na najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov, ki jih je predvidela Nizozemska, in na njihove temeljne predpostavke, zlasti za deflator cen BDP, pa tudi na predvideno izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, ter na skupne prednostne naloge Unije na področju pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, socialne in gospodarske odpornosti, energetske varnosti ter izgradnje obrambnih zmogljivosti.
(13)Aprila 2026 so se organi glede na informacije, ki jih je Nizozemska predložila v svojem načrtu, v skladu s členom 11(3) Uredbe (EU) 2024/1263 posvetovali s socialnimi partnerji in svetovalnim oddelkom državnega sveta, ki je ena od nizozemskih neodvisnih fiskalnih institucij, pristojnih za spremljanje skladnosti s proračunskimi pravili.
(14)Svetovalni oddelek državnega sveta je podal mnenje o makroekonomski napovedi in makroekonomskih predpostavkah, na katerih temelji pot gibanja očiščenih odhodkov v načrtu. Svetovalni oddelek državnega zbora ni zavzel stališča o splošni verodostojnosti teh napovedi in predpostavk, vendar je ugotovil, da se razlikujejo od napovedi in predpostavk Nizozemskega urada za analizo ekonomske politike, na katerih naj bi temeljile ocene salda sektorja država in dolga v skladu z nacionalnim proračunskim okvirom. Poleg tega je ugotovil, da bi bili v skladu s srednjeročnimi projekcijami Nizozemskega urada za analizo ekonomske politike do leta 2039 referenčni vrednosti za deleža javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga nekoliko preseženi (primanjkljaj v višini 3,1 % BDP od leta 2034 in dolg v višini 62 % BDP leta 2039), medtem ko v skladu s projekcijami iz srednjeročnega načrta to ne bi veljalo. Svetovalni oddelek državnega zbora je navedel, da je najpomembnejši razlog za to razliko v dejstvu, da projekcije Nizozemskega urada za analizo ekonomske politike vključujejo oceno učinka napovedanih politik v prihodnjih letih (vključno z njihovim učinkom po letu 2029 in do leta 2034), medtem ko Komisija pri oceni srednjeročnih načrtov uporablja predpostavko nespremenjene politike po prilagoditvenem obdobju.
(15)Načrt je bil 13. aprila 2026 predložen nacionalnemu parlamentu.
POVZETEK NAČRTA IN NJEGOVA OCENA S STRANI KOMISIJE
(16)Komisija je v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2024/1263 načrt iz aprila 2026 ocenila, kot sledi:
Ozadje: makroekonomski in fiskalni položaj ter obeti
(17)Realni BDP Nizozemske je v letu 2025 zrasel za 1,8 % zaradi trdnega domačega povpraševanja in kljub negotovim razmeram po svetu, ki vplivajo na trgovino. Glede na pomladansko napoved Evropske komisije 2026 naj bi gospodarstvo v letu 2026 zraslo za 1,0 %, saj vse bolj negotove razmere po svetu, ki jih je konflikt na Bližnjem vzhodu še zaostril, zavirajo potrošnjo, naložbe in trgovino. V letu 2027 naj bi se realni BDP povečal za 1,1 %, saj se bo gospodarstvo spopadalo z dolgotrajnimi učinki konflikta na Bližnjem vzhodu. Prispevek potrošnje in naložb gospodinjstev naj bi bil omejen, uvoz pa naj bi po napovedih rasel bolj kot izvoz, kar naj bi povzročilo negativen prispevek neto trgovine k rasti. V obdobju, ki ga zajema napoved (tj. 2026–2027), naj bi se potencialna rast BDP na Nizozemskem še naprej zmanjševala z 2,0 % v letu 2023 na 1,3 % do leta 2027, predvsem zaradi nižje rasti delovno sposobnega prebivalstva in vse manjšega deleža naložb. Stopnja brezposelnosti je v letu 2025 znašala 3,9 % in naj bi glede na projekcije Komisije znašala 4,2 % v letu 2026 in 4,4 % v letu 2027. Inflacija (deflator BDP) naj bi se zmanjšala s 3,3 % v letu 2025 na 3,2 % v letu 2026 ter dosegla 2,5 % v letu 2027.
(18)Kar zadeva javnofinančna gibanja, je primanjkljaj sektorja država v letu 2025 znašal 1,6 % BDP. Glede na pomladansko napoved Evropske Komisije 2026 naj bi v letu 2026 znašal 2,5 % BDP in se v letu 2027 zmanjšal na 1,9 % BDP. V pomladanski napovedi Evropske komisije 2026 je upoštevan predlog proračuna Nizozemske za leto 2026. Dolg sektorja država je konec leta 2025 znašal 44,4 % BDP. Glede na pomladansko napoved Evropske komisije 2026 naj bi se delež dolga konec leta 2026 povečal na 46,9 % BDP. Konec leta 2027 naj bi se na splošno stabiliziral pri 47,0 % BDP. Dokler zaveze glede politik iz srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta niso podprte z verodostojno napovedanimi in dovolj podrobno opredeljenimi konkretnimi ukrepi politike, se kot take ne upoštevajo v fiskalni napovedi Komisije.
Najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov in glavne makroekonomske predpostavke v načrtu iz aprila 2026
(19)Načrt zajema obdobje 2026–2030 in določa fiskalno prilagoditev v štiriletnem obdobju.
(20)Načrt vključuje vse informacije, ki se zahtevajo v členu 13 Uredbe (EU) 2024/1263.
(21)Načrt vsebuje zavezo najvišjim stopnjam rasti očiščenih odhodkov, navedenim v spodnji tabeli 2, ki ustrezajo povprečni letni rasti očiščenih odhodkov v višini 3,7 % tako v prilagoditvenem obdobju (2026–2029) kot v obdobju, ki ga zajema načrt (2026–2030). Tehnične informacije (ob predpostavki linearne prilagoditvene poti) so skladne s povprečno rastjo očiščenih odhodkov v višini 3,3 % v prilagoditvenem obdobju (2026–2029) in v letih 2026–2030.
Tabela 2: Najvišja rast očiščenih odhodkov in glavne predpostavke v načrtu Nizozemske
|
2026 |
2027 |
2028 |
2029 |
2030 |
Povprečje v obdobju veljavnosti načrta 2026–2030 |
Povprečje v prilagoditvenem obdobju 2026–2029 |
|
|
Rast očiščenih odhodkov
|
4,7 |
3,5 |
3,1 |
3,5 |
3,7 |
3,7 |
3,7 |
|
Rast očiščenih odhodkov
|
4,7 |
8,4 |
11,7 |
15,6 |
19,9 |
ni relevantno |
ni relevantno |
|
Potencialna rast BDP (v %) |
1,4 |
1,3 |
1,2 |
1,1 |
1,1 |
1,2 |
1,2 |
|
Inflacija (rast deflatorja BDP) (v %) |
3,3 |
2,5 |
2,4 |
2,4 |
2,4 |
2,6 |
2,6 |
|
Vir: srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Nizozemske (april 2026) in izračuni Komisije. |
|||||||
(22)Pot gibanja očiščenih odhodkov, h kateri se je Nizozemska zavezala v načrtu, naj bi po poročanju ob koncu prilagoditvenega obdobja (2029) privedla do primarnega strukturnega salda v višini 0,0 % BDP. To je nižje od najnižje ravni primarnega strukturnega salda v višini 0,1 % BDP v letu 2029, ki jo je Komisija 26. februarja 2026 posredovala v tehničnih informacijah 9 . V načrtu se predpostavlja, da se bo rast potencialnega BDP v letu 2026 zmanjšala na 1,4 % (z 1,7 % v letu 2025), v letu 2030 pa na 1,1 %. Poleg tega se v načrtu pričakuje, da se bo stopnja rasti deflatorja BDP v letu 2027 zmanjšala na 2,5 % (s 3,2 % v letu 2025), v letu 2030 pa na 2,4 %.
Posledice zavez glede očiščenih odhodkov v načrtu za saldo sektorja država
(23)Na podlagi najvišjih stopenj rasti očiščenih odhodkov in predpostavk iz načrta bi se primanjkljaj sektorja država najprej povišal na 2,4 % BDP v letu 2026 ter se nato postopoma zmanjševal in ob koncu prilagoditvenega obdobja znašal 1,2 % BDP. V skladu z načrtom torej saldo sektorja država ob koncu prilagoditvenega obdobja (2029) ne bi presegal referenčne vrednosti 3 % BDP. Poleg tega javnofinančni primanjkljaj v desetih letih po prilagoditvenem obdobju (tj. do leta 2039) ne bi presegel 3 % BDP.
Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede primanjkljaja iz člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263.
Posledice zavez glede očiščenih odhodkov v načrtu za dolg sektorja država
(24)Če bi se uresničile najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov, h katerim se je Nizozemska zavezala v načrtu, in temeljne predpostavke, bi se dolg sektorja država v skladu z načrtom postopno zmanjšal s 46,8 % BDP v letu 2026 na 45,6 % BDP ob koncu prilagoditvenega obdobja (2029), kot je razvidno iz tabele 3. V desetih letih po prilagoditvenem obdobju naj bi se dolg sektorja država še naprej zmanjševal do leta 2032 in se nato postopoma povečal na 51,2 % BDP v letu 2039. V skladu z načrtom bi torej dolg sektorja država srednjeročno ostal pod referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe.
Najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov, predlagane v načrtu, so torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladne z zahtevo glede dolga iz člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263.
Tabela 3: Gibanje dolga in salda sektorja država v načrtu Nizozemske
|
2026 |
2027 |
2028 |
2029 |
2030 |
2039 |
|
|
Javni dolg (v % BDP) |
46,8 |
46,5 |
46,1 |
45,6 |
45,2 |
51,2 |
|
Javnofinančni saldo (v % BDP) |
–2,4 |
–1,5 |
–1,3 |
–1,2 |
–1,2 |
–3,0 |
|
Vir: Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Nizozemske (april 2026). |
||||||
Makroekonomske predpostavke iz načrta
(25)Načrt temelji na sklopu predpostavk, ki se razlikujejo od predpostavk, ki jih je Komisija posredovala Nizozemski 26. februarja 2026. Natančneje, v načrtu so uporabljene različne predpostavke za izhodiščni primarni strukturni saldo in rast deflatorja BDP. Javni dolg in rast BDP za leto 2025 sta bila posodobljena glede na podatke o realizaciji, ki jih je pripravil nizozemski statistični urad.
Te razlike v predpostavkah je treba skrbno oceniti, zlasti ker je povprečna najvišja rast očiščenih odhodkov v načrtu višja od rasti iz tehničnih informacij.
V nadaljevanju so navedene in ocenjene razlike v predpostavkah z najznatnejšim učinkom na povprečno najvišjo rast očiščenih odhodkov.
·V načrtu se predpostavlja, da bo izhodiščni primarni strukturni saldo znašal –0,4 % BDP namesto –0,6 % BDP, kot je Komisija predpostavljala v tehničnih informacijah, ki so temeljile na jesenski napovedi Komisije 2025. To prispeva k višji povprečni najvišji rasti očiščenih odhodkov v prilagoditvenem obdobju v načrtu kot v skladu s predpostavkami Komisije. Vrednost primarnega strukturnega salda v načrtu temelji na najnovejši napovedi Nizozemskega urada za analizo ekonomske politike iz marca 2026 in je skladna s podatki o realizaciji primanjkljaja. Zato se šteje, da je ta predpostavka ustrezno utemeljena.
·V načrtu se predpostavlja, da bo deflator BDP leta 2027 znašal 2,5 %, namesto 2,1 %, kot je predpostavila Komisija v tehničnih informacijah. To prispeva k višji povprečni najvišji rasti očiščenih odhodkov v prilagoditvenem obdobju v načrtu kot v skladu s predpostavkami Komisije. Višjo napoved deflatorja je mogoče pojasniti z gospodarskimi učinki konflikta na Bližnjem vzhodu, zaradi česar naj bi se deflator povečal zaradi prenosa višjih cen uvožene energije v domače cene. Zato se šteje, da je ta predpostavka ustrezno utemeljena. Po letu 2027 naj bi se deflator BDP v letu 2035 linearno približal 2,3 %, kar je v skladu z metodologijo analize vzdržnosti dolga.
Preostale razlike v predpostavkah nimajo znatnega učinka na povprečno najvišjo rast očiščenih odhodkov v primerjavi s tehničnimi informacijami Komisije.
To pomeni, da je v skladu s členom 13, točka (b), Uredbe (EU) 2024/1263 razliko med najvišjimi stopnjami rasti očiščenih odhodkov v načrtu in tehničnimi informacijami mogoče pojasniti z razlikami v predpostavkah, ki se na splošno lahko sprejmejo. V celoti gledano razlike v predpostavkah skupaj vodijo do povprečne najvišje rasti očiščenih odhodkov, ki je višja od povprečne najvišje rasti očiščenih odhodkov, ki izhaja iz tehničnih informacij.
Komisija bo zgornjo oceno predpostavk iz načrta upoštevala pri prihodnjih ocenah skladnosti z najvišjimi stopnjami rasti očiščenih odhodkov.
Fiskalna strategija načrta
(26)V skladu z okvirno fiskalno strategijo v načrtu se bodo zaveze glede očiščenih odhodkov izpolnjevale predvsem z diskrecijskimi ukrepi za povečanje prihodkov, ki so skladni z nadaljnjimi povečanji javnofinančnih odhodkov. V načrtu se med drugimi ukrepi na strani prihodkov predpostavljata povišanje obdavčitve dohodka gospodinjstev in prispevkov za socialno varnost za delodajalce ter povečanje porabe za obrambo z 1,7 % BDP v letu 2025 na 2,7 % BDP v letu 2030.
(27)Opredelitev ukrepov politike, ki naj bi bili sprejeti, se potrdi ali prilagodi in količinsko opredeli v letnih proračunih. Pri tem bi morala Nizozemska upoštevati učinek napovedanih politik na srednjeročne projekcije, kot ga je ocenil Nizozemski urad za analizo ekonomske politike.
Namere v zvezi z reformami in naložbami v načrtu v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, ter za obravnavanje skupnih prednostnih nalog Unije
(28)V načrtu so opisane namere v zvezi z reformami in naložbami v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, kot so določeni zlasti v specifičnih priporočilih za državo za leto 2025 10 , vključno s priporočili v zvezi s postopkom v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, in v skladu s prednostnimi nalogami iz sporočila Kompas za konkurenčnost za EU 11 . Načrt vključuje okoli 85 reform in naložb, od katerih jih 10 finančno podpira mehanizem za okrevanje in odpornost. Reforme in naložbe iz načrta temeljijo na koalicijskem sporazumu in drugih pobudah, ki se že izvajajo.
(29)Kar zadeva skupno prednostno nalogo pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, vključno s podnebnimi cilji iz Uredbe (EU) 2021/1119, načrt med drugim vključuje več kot 20 reform in naložb, kot so naložbeni sveženj za trajnostno kmetijstvo in upravljanje dušika, sklad za podnebje in energijo ter program za pospeševanje trajnostnosti grajenega okolja. V načrtu so opisani tudi ukrepi v okviru načrta za okrevanje in odpornost za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, kot je nadaljevanje subvencije za naložbe v trajnostno energijo in prihranke energije (ISDE +++). Namen reform in naložb, vključenih v načrt, je obravnavati specifična priporočila za državo, izdana leta 2025, za povečanje porabe za raziskave in razvoj, odpravo vrzeli v financiranju za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, zmanjšanje splošne odvisnosti od fosilnih goriv, zmanjšanje prezasedenosti elektroenergetskega omrežja ter obravnavanje čezmernega usedanja dušika in poslabšanja kakovosti vode.
(30)Kar zadeva skupno prednostno nalogo socialne in gospodarske odpornosti, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, načrt vključuje obsežen seznam več kot 50 reform in naložb, razvrščenih v več področij politike, kot so trg stanovanjskih nepremičnin, izobraževanje, zdravstveno varstvo, trg dela in obdavčitev. Nekatere od teh naložb in reform so vključene v načrt za okrevanje in odpornost, kot so ukrepi za boj proti navideznim samozaposlitvam, podpora za cenovno dostopna stanovanja in razširitev intenzivne nege. Namen teh 50 reform in naložb, vključenih v načrt, je obravnavati specifična priporočila za državo, izdana leta 2025, za obravnavo pričakovanega povečanja odhodkov za dolgotrajno oskrbo, povezanih s staranjem prebivalstva, zmanjšanje spodbud za uporabo pogodb o prožni zaposlitvi ali zaposlitvi za določen čas, odpravo pomanjkanja delovne sile in spretnosti, izboljšanje temeljnih spretnosti ter spodbuditev udeležbe v programih na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Poleg tega načrt vključuje reforme in naložbe na stanovanjskem trgu, ki so pomembne za postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji in katerih namen je obravnavati specifična priporočila za državo, usmerjena v uskladitev obdavčitve različnih vrst dohodka iz premoženja, podpiranje razvoja cenovno dostopnega zasebnega najemniškega sektorja in odpravljanje ovir za gradnjo stanovanj.
(31)Kar zadeva skupno prednostno nalogo zagotavljanja energetske varnosti, načrt vključuje sveženj reform energetskega trga (vključen v načrt za okrevanje in odpornost), da se omogoči prožna uporaba omrežja v primeru prezasedenosti omrežja, vzpostavi okvir za naložbe operaterjev sistema v elektroenergetsko omrežje, vzpostavijo infrastrukturni projekti, povezani s širitvijo elektroenergetskega omrežja, in uvedejo spremembe postopkov za izdajo dovoljenj za elektroenergetsko omrežje. Načrt vključuje tudi zakon o krizi zaradi prezasedenosti omrežja, da se pospešijo postopki za projekte energetske infrastrukture. Poleg tega načrt vključuje zakonodajo za obvladovanje kriz v zvezi z oskrbo s plinom, revizijo zahtev glede ustvarjanja zalog nafte, krepitev kibernetske in fizične odpornosti energetske infrastrukture z direktivami EU ter naložbe v proizvodnjo vodika in diverzificirane uvozne strategije za zmanjšanje tveganj odvisnosti.
(32)Kar zadeva skupno prednostno nalogo obrambnih zmogljivosti, načrt vključuje sklop naložb, ki jih je treba izvesti med letoma 2024 in 2028 ter vključujejo nakup opreme, obnovo nepremičninske infrastrukture, tudi za zagotovitev njene trajnosti, ter posodobitev in nadomestitev taktične infrastrukture IT. Načrt vključuje sklic na splošno povečanje porabe za obrambo z 1,7 % BDP v letu 2025 na 2,7 % BDP v letu 2030.
(33)Načrt zagotavlja informacije o doslednosti in po potrebi dopolnjevanju z načrtom za okrevanje in odpornost Nizozemske. Reforme in naložbe, opisane v načrtu, dopolnjujejo več ukrepov, sprejetih v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ki prav tako prispevajo k skupnim prednostnim nalogam EU. Nove reforme in naložbe v načrtu so skladne z ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost.
(34)Načrt ne zagotavlja pregleda potreb Nizozemske po javnih naložbah, povezanih s skupnimi prednostnimi nalogami EU.
Zaključek ocene Komisije
(35)Na splošno Komisija meni, da načrt Nizozemske iz aprila 2026 izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.
SPLOŠNI ZAKLJUČEK
(36)To priporočilo nadomešča Priporočilo z dne 21. januarja 2025.
(37)Svet bi moral v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2024/1263 Nizozemski priporočiti najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov, h katerim se je zavezala v načrtu iz aprila 2026 –
PRIPOROČA, da NIZOZEMSKA:
(1)zagotovi, da rast očiščenih odhodkov ne preseže najvišjih vrednosti, določenih v Prilogi I k temu priporočilu.
PRILOGA I
Najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov
(letne in kumulativne stopnje rasti v nominalnem smislu)
Nizozemska
|
Leto |
2026 |
2027 |
2028 |
2029 |
2030 |
|
|
Stopnje rasti (v %) |
letne |
4,7 |
3,5 |
3,1 |
3,5 |
3,7 |
|
kumulativne (*) |
4,7 |
8,4 |
11,7 |
15,6 |
19,9 |
|
|
(*) Kumulativne stopnje rasti se izračunajo glede na izhodiščno leto 2025. Kumulativne stopnje rasti se uporabljajo pri letnem naknadnem spremljanju skladnosti v kontrolnem računu. |
||||||
V Bruslju,
Za Svet
predsednik/predsednica