(1)

Komisija je v svojih sporočilih z dne 29. januarja 2025 z naslovom „Kompas za konkurenčnost za EU“ in z dne 11. februarja 2025 z naslovom „Enostavnejša in hitrejša Evropa: Sporočilo o izvajanju in poenostavitvi“ poudarila, da je treba okrepiti konkurenčnost, spodbujati inovacije in podpirati rast po vsej Uniji, pri čemer sta poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena ključna omogočitvena dejavnika. Zato je treba obravnavati draga regulativna bremena ter zapletenost prava Unije in njegovega izvajanja, vključno s pretiranimi obveznostmi poročanja, pri tem pa upoštevati posebne potrebe malih in srednjih subjektov.

(2)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 19. februarja 2025 o viziji za kmetijstvo in prehrano poudarila, da bi zaradi spodbujanja inovacij in trajnostnosti v kmetijskih praksah morali biti kmetje podjetniki in ponudniki, ki ne bi smeli nositi nepotrebnih birokratskih ali regulativnih bremen. Zaradi tega vidika in raznolikosti sektorja so namesto enotnih rešitev potrebni prilagojeni pristopi skupaj s preverjanjem dejanskega stanja prava Unije in poenostavitve, pri čemer je treba upoštevati tudi koristi, ki jih prinašajo digitalne tehnologije, kot so tehnologije, ki omogočajo avtomatizirano poročanje. Za usmerjanje trajnostnega prehoda kmetijstva in spodbujanje inovacij je potrebno boljše ravnovesje med zahtevami in spodbudami. Zaradi posebnih potreb malih kmetij, ki varujejo naravo in možnosti preživljanja ter tako podpirajo vitalnost podeželskih skupnosti, je potrebna bolj prilagojena in nezapletena podpora v okviru skupne kmetijske politike (SKP), da se upravno breme čim bolj zmanjša. Male kmetije so pogosto v slabšem položaju pri dostopu do financiranja in njegovi uporabi, kar ovira njihovo zmožnost za naložbe, inovacije in izkoriščanje priložnosti za razvoj.

(3)

Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa pravila o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru SKP (v nadaljnjem besedilu: strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa pravila o financiranju, upravljanju in spremljanju SKP. Leta 2024 je bila sprejeta Uredba (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta (5), da bi se okvir podpore Unije za SKP bolje prilagodil razmeram na kmetijah, izboljšalo, kako države članice upravljajo strateške načrte SKP, in zmanjšalo breme, povezano s pregledi. Komisija je sprejela tudi Delegirano uredbo (EU) 2024/1235 (6) o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 (7), ki zlasti določa možnost, da države članice prilagodijo referenčni delež za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 na podlagi strukturnih sprememb v sistemih kmetovanja, in odstopanja od obveznosti, da se kmetom in drugim upravičencem naložijo obveznosti ponovne spremembe.

(4)

Povratne informacije in izkušnje na podlagi dveh let izvajanja strateških načrtov SKP v okviru sedanjega pravnega okvira SKP Unije kažejo, da so za odpravo ugotovljenih ozkih grl in zapletenosti potrebne nadaljnje omejene prilagoditve navedenega pravnega okvira. Posebne okoliščine, prakse in potrebe nekaterih skupin kmetov, kot so ekološki kmetje, mladi kmetje, kmetice, kmetje na gorskih območjih, mali kmetje ter živinorejci, v pravnem okviru SKP Unije namreč še niso dovolj upoštevane, zaradi česar države članice ne morejo različnih instrumentov prilagoditi posebnim okoliščinam, praksam in potrebam teh kmetov. Poleg tega so nekatere možnosti poenostavitve v okviru SKP, kot je uporaba pavšalnih zneskov ali poenostavljenega obračunavanja stroškov, premalo izkoriščene zaradi zapletenosti pri njihovem izvajanju in upravljanju. To lahko privede do prekrivajočih se ali dvoumnih zahtev za kmete, jim oteži dostop do podpore in ovira priložnosti za poslovni razvoj kmetov, na primer mladih kmetov in novih kmetov. Pravila so tudi nekoliko toga, kar vpliva na to, kako države članice upravljajo in spreminjajo strateške načrte SKP ter izpolnjujejo obveznosti poročanja. Breme obiskov na kmetijah in pregledov za kmete in upravne organe je treba še zmanjšati, zlasti z uvedbo učinkovitejših metodologij za ocenjevanje kakovosti in kontrole pogojenosti v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS). Odprava teh ozkih grl, zapletenosti in togosti bi državam članicam pomagala pri uporabi strateških načrtov SKP, da bi čim bolj povečale priložnosti v korist kmetov in drugih upravičencev SKP, zmanjšale upravno breme in zapletenost ter bolje izkoristile nezadostna sredstva. Da bi karseda povečali učinek neposrednih plačil, odobrenih v okviru sistema podpore, vzpostavljenega s pravnim okvirom SKP, zlasti kar zadeva pravičen dohodek in življenjski standard kmetov, je pomembno, da so nacionalni ukrepi zunaj SKP zasnovani tako, da na neposredna plačila ne vplivajo negativno.

(5)

Člen 4(3), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2115 določa, da se kmetijska površina, ki se uporablja kot travinje in najmanj pet let ni bila vključena v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva, šteje za trajno travinje. Vendar nekateri sistemi kmetovanja vključujejo kolobarjenje na ornih zemljiščih, kjer trave ali druge zelene krmne rastline niso vključene v kolobarjenje za obdobja, daljša od petih let, vendar so te površine preorane, da bi ostale orna zemljišča. Zato imajo kmetje v državah članicah, v katerih se uporabljajo taki sistemi kmetovanja, težave pri upravljanju kmetijskega kolobarjenja in ohranjanju ekonomske sposobnosti ob hkratnem izpolnjevanju zahtev za izvajanje standarda DKOP 1. Poleg tega lahko uporaba daljšega kolobarjenja s travinjem prinese znatne koristi v smislu biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, hkrati pa kmetom omogoča večjo prožnost pri kmetijskem upravljanju. Zato bi morale imeti države članice za spodbujanje takih prožnih in trajnostnih agronomskih praks za upravljanje travinja možnost, da obdobje, v katerem se območje opredeli kot trajno travinje, podaljšajo s petih na sedem let. Zato bi bilo treba člen 4(3), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2115 ustrezno spremeniti.

(6)

Vendar lahko samodejna sprememba ornega zemljišča v trajno travinje po določenem obdobju povzroči nepotreben regulativni pritisk na kmete, ki želijo ohraniti svoje zemljišče opredeljeno kot orno zemljišče. Da se zato omogoči večja prožnost, bi morale imeti države članice možnost, da se odločijo, da zemljišča, ki so 1. januarja 2026 razvrščena kot orna zemljišča, ostanejo orna zemljišča, tudi kadar se je obdobje petih ali sedmih let izteklo. V takem primeru bi morali imeti kmetje možnost, da se odločijo za izvzetje iz odločitve, ki jo sprejme država članica, in da po izteku petletnega ali sedemletnega obdobja še naprej uporabljajo pravilo o pretvorbi svojih ornih zemljišč v trajno travinje. Da bi zagotovili doslednost in pravno varnost, bi morale države članice, ki izvajajo tako prožnost, zagotoviti tudi, da njihova odločitev ne vpliva na tekoče večletne okoljske zaveze, sprejete na podlagi člena 70 Uredbe (EU) 2021/2115, in da imajo upravičenci možnost, da ustrezno spremenijo ali umaknejo vlogo iz člena 69(1) Uredbe (EU) 2021/2116 v letu, ki sledi odločitvi države članice.

(7)

Da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje negativnih učinkov novih kriznih plačil kmetom po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah v skladu s členom 78a Uredbe (EU) 2021/2115 na enotni trg in mednarodno trgovino, bi morale države članice intervencije, v okviru katerih se ta podpora Unije odobri, zasnovati tako, da izpolnjujejo merila iz Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu.

(8)

V členu 11 Uredbe (EU) 2021/2115 je predviden mehanizem za izvajanje memoranduma o soglasju o oljnicah, vključno z določbami o povečanju načrtovanih učinkov in koeficientih zmanjšanja, da se ne bi presegla največja površina za podporo za celotno Unijo. To določbo je treba spremeniti zaradi upoštevanja sprememb člena 119 navedene uredbe, uvedenih s to uredbo.

(9)

Cilj sistema pogojenosti, ki vključuje predpisane zahteve ravnanja (PZR) ter standarde DKOP, je prispevati k razvoju trajnostnega kmetijstva z večjo ozaveščenostjo upravičencev o potrebi po izpolnjevanju teh temeljnih standardov in zahtev. Cilj je tudi povečati skladnost SKP s cilji prava Unije na področju okolja, javnega zdravja, zdravja rastlin in dobrobiti živali. Ker pa je kmetijska površina, ki jo upravljajo mali kmetje, ki prejemajo plačila v okviru intervencij iz člena 28 Uredbe (EU) 2021/2115, majhna, uporaba sistema pogojenosti za take male kmete, ki upravljajo večino kmetij v Uniji, ne prinaša zadostnih koristi v primerjavi z znatnimi stroški ter pomeni veliko upravno breme za te kmete in nacionalne uprave. Da bi se taki stroški zmanjšali in olajšalo s tem povezano upravno breme, je primerno male kmete izvzeti iz uporabe sistema pogojenosti.

(10)

Standardi DKOP iz člena 13 Uredbe (EU) 2021/2115 so del sistema pogojenosti iz člena 12 navedene uredbe. Prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k varstvu okolja, vključno z vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo ekosistemov. Splošna načela, na katerih v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta (8) temelji ekološka pridelava, vključujejo ohranjanje elementov naravne krajine, kot so znamenitosti naravne dediščine, ter odgovorno rabo energije in naravnih virov, na primer vode, tal, organskih snovi in zraka.

(11)

Cilj standarda DKOP 1 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 je ohranjanje trajnega travinja za ohranitev zalog ogljika. V točkah 1.7.3 in 1.9.1.1 Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 je poudarjen pomen čim večje uporabe paše in pašnikov, s čimer se preprečuje preusmeritev trajnega travinja v druge rabe zemljišč in se skladno z glavnim ciljem standarda DKOP 1 ohranjajo zaloge ogljika na trajnem travinju. Namen standardov DKOP 3, 5 in 6 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 je vzdrževanje ravni vsebnosti organskih snovi v prsti, omejevanje erozije oziroma zaščita tal v občutljivih obdobjih. Ti cilji so že doseženi s postopki obdelovanja zemlje in gojenja rastlin, ki se uporabljajo pri ekološki pridelavi rastlin, zlasti tistimi iz točke 1.9 Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848. Cilj standarda DKOP 4 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 je varstvo voda pred onesnaževanjem. Podobno je cilj točk 1.5, 1.7, 1.9 in 1.10 Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 zmanjšati tveganje onesnaževanja vode z omejevanjem uporabe zdravil za uporabo v veterinarski medicini, gnojil in pesticidov ter omejitvijo gostote živali. Izkušnje so pokazale, da ima ekološko kmetovanje pozitiven učinek glede izpiranja in odtekanja hranil, zato je manj verjetno, da bi ekološki kmet ogrozil kakovost vode, s čimer je dosežen glavni cilj standarda DKOP 4. Zato bi bilo treba glede na načela in pravila iz Uredbe (EU) 2018/848 ter obstoječe prakse v okviru sistemov ekološkega kmetovanja šteti, da kmetje, certificirani v skladu Uredbo (EU) 2018/848, izpolnjujejo standarde DKOP 1, 3, 4, 5, 6 in, kot to že velja, 7 v zvezi s svojimi ekološkimi pridelovalnimi enotami in pridelovalnimi enotami za proizvode preusmeritve, kot so opredeljene v Uredbi (EU) 2018/848. Da bi zmanjšali upravno breme za pristojne organe držav članic, hkrati pa si prizadevali za najustreznejšo uporabo te možnosti domneve o skladnosti z nekaterimi standardi DKOP, bi morale imeti države članice možnost, da se odločijo, da se taka domneva o skladnosti uporablja le, kadar celotno kmetijsko gospodarstvo kmeta, certificirano v skladu z Uredbo (EU) 2018/848, sestavljajo ekološke pridelovalne enote ali pridelovalne enote za proizvode iz preusmeritve, kot so opredeljene v Uredbi (EU) 2018/848, ali obe vrsti takih pridelovalnih enot.

(12)

Da bi se izboljšala usklajenost zahtev za kmete in bi se državam članicam poenostavilo določanje standardov DKOP, bi bilo treba člen 13(1) Uredbe (EU) 2021/2115 spremeniti, da se pojasni, da lahko države članice standarde DKOP v strateških načrtih SKP določijo v skladu z obveznimi nacionalnimi zahtevami, če so take nacionalne zahteve skladne s standardi DKOP iz Priloge III k navedeni uredbi. Zlasti bi bilo treba pojasniti, da ni treba, da standardi DKOP iz strateških načrtov SKP presegajo obstoječe obvezne nacionalne zahteve, če so te nacionalne zahteve skladne s standardi DKOP iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115, zlasti z glavnimi cilji teh standardov DKOP.

(13)

Člen 13(2a) Uredbe (EU) 2021/2115 bi bilo treba spremeniti, da se državam članicam omogoči, da pri izvajanju standardov DKOP določijo začasna odstopanja od zahtev minimalnih standardov tudi v primeru bolezni rastlin ali napadov škodljivcev, ki kmetom preprečujejo izpolnjevanje navedenih zahtev v danem letu.

(14)

Standard DKOP 9 nalaga prepoved preusmeritve ali oranja trajnega travinja, ki je opredeljeno kot okoljsko občutljivo na območjih Natura 2000. Vendar so izkušnje pokazale, da lahko pride do izjemnih okoliščin, v katerih se tako okoljsko občutljivo trajno travinje poškoduje, na primer zaradi invazivnih vrst, in so za zagotovitev, da zahteve standarda DKOP 9 prispevajo k varstvu habitatov in vrst, lahko potrebni ustrezni ukrepi za odpravo takih razmer, vključno z izjemami od prepovedi oranja zadevnih območij, da se tako trajno travinje obnovi. V skladu s ciljem poenostavitve bi lahko države članice zlasti uporabile svoje obstoječe sisteme nadzora na območjih Natura 2000 na podlagi analize tveganja. Poleg tega bi lahko države članice uporabile obvezne zahteve, določene v načrtih upravljanja Natura 2000, če so te zahteve skladne s standardom DKOP 9 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115.

(15)

Člen 19 Uredbe (EU) 2021/2115 državam članicam omogoča, da zadržijo do 3 % neposrednih plačil, ki se izplačajo kmetu, za podporo prispevku kmetov k instrumentu za obvladovanje tveganj. Država članica, ki se je odločila za to možnost, jo mora uporabiti za vse upravičence, ki v danem letu prejemajo neposredna plačila. Izkušnje kažejo, da to možnost uporablja le zelo malo držav članic. Razprave z državami članicami so pokazale, da je pomanjkanje instrumentov za obvladovanje tveganja, ki jih vzpostavijo države članice ali so na voljo prek zasebnega zavarovanja in bi bili na voljo vsem kmetom, ki prejemajo neposredna plačila, ovira za izvajanje navedenega člena. Da bi se povečala uporaba te možnosti, je treba spremeniti člen 19 tako, da bo njegovo izvajanje bolj prožno in prilagojeno obstoječim instrumentom za obvladovanje tveganj v državah članicah. Ta sprememba bi morala državam članicam, ki se odločijo za uporabo te možnosti, da zadržijo do 3 % neposrednih plačil, ki se plačajo kmetu kot prispevek kmetov k instrumentom za obvladovanje tveganj, omogočiti, da se odločijo, ali to velja za vse kmete, ki prejemajo neposredna plačila v danem letu, ali za kmete, za katere v danem letu obstaja instrument za obvladovanje tveganj, pod pogojem, da njihova odločitev ustreza vzpostavljenim instrumentom za obvladovanje tveganj.

(16)

S shemo poenostavljenih plačil, ki jo države članice zasnujejo za male kmete v skladu s členom 28 Uredbe (EU) 2021/2115, se zmanjša zapletenost postopka vložitve vloge za dohodkovno podporo za male kmete in za uprave. Da bi se povečala njena privlačnost in spodbudilo večje število malih kmetov, da jo izkoristijo, bi bilo treba povečati najvišji znesek, ki se lahko prejme v okviru te sheme. Da bi se spodbudilo sodelovanje malih kmetov, upravičenih do plačil iz navedenega člena, v shemah za podnebje in okolje iz člena 31 navedene uredbe, bi morale imeti države članice možnost, da plačila, ki jih ti kmetje prejmejo v okviru navedenih shem, izključijo iz najvišjega zneska plačila iz člena 28 navedene uredbe.

(17)

Kadar se država članica v skladu s členom 28, drugi odstavek, Uredbe (EU) 2021/2115 odloči, da plačilo malim kmetom iz člena 28, prvi odstavek, navedene uredbe ne nadomešča podpore za sheme za podnebje in okolje, vzpostavljene v skladu s členom 31 navedene uredbe, bi morale sheme za podnebje in okolje še naprej izpolnjevati vse zahteve iz člena 31(5) navedene uredbe. To načelo bi bilo treba spoštovati tudi pri intervencijah iz člena 70 navedene uredbe v zvezi s kmeti, ki prejmejo plačila iz člena 28 navedene uredbe. Za zagotovitev skladnosti s splošnim načelom, da se plačila zagotovijo le za obveznosti, ki presegajo zahteve glede pogojenosti, in za zaščito ambicioznosti intervencij, ki so del okoljske in podnebne strukture SKP, bi kmetje, ki prejemajo plačila iz člena 28 navedene uredbe, morali plačila v okviru shem za podnebje in okolje iz člena 31 navedene uredbe ali plačila v okviru intervencij iz člena 70 navedene uredbe prejemati le, če izpolnjujejo pogoje iz člena 31(5), prvi pododstavek, točka (a), navedene uredbe ali pogoje iz člena 70(3), prvi pododstavek, točka (a), navedene uredbe.

(18)

Za zagotovitev, da učinek na finančni in ekonomski položaj zadevnih kmetov ostane omejen, ko države članice povečajo doseganje ciljev za okolje, podnebje, dobrobit živali in mikrobno odpornost z ohranitvijo ali sprejetjem nacionalne zakonodaje, ki presega ustrezne minimalne zahteve, določene v pravu Unije, je treba člen 31(5) Uredbe (EU) 2021/2115 spremeniti. Taka sprememba bi morala državam članicam omogočiti, da odobrijo podporo za obveznosti, ki prispevajo k izpolnjevanju obveznih zahtev, uvedenih v nacionalnem pravu, ki presegajo minimalne zahteve, določene v pravu Unije, ne glede na to, ali so na novo uvedene ali že obstajajo. Poleg tega bi odprava omejitve obdobja, v katerem se lahko odobri podpora za obveznosti v okviru shem za podnebje in okolje, poenostavila upravljanje shem za podnebje in okolje za države članice. Zmanjšala bi potrebo po spremembah shem za podnebje in okolje v strateških načrtih SKP v tem programskem obdobju zaradi sprememb take nacionalne zakonodaje ali zaradi izteka 24-mesečnega obdobja, v katerem je mogoče odobriti podporo za obveznosti, ki prispevajo k skladnosti s tako nacionalno zakonodajo.

(19)

Cilj standarda DKOP 2 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 je varstvo z ogljikom bogate prsti. Cilj standarda DKOP 9 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 je zaščititi habitate in vrste s prepovedjo preusmeritve ali oranja trajnega travinja, opredeljenega kot okoljsko občutljivo trajno travinje, na območjih Natura 2000. Izkušnje so pokazale, da so zahteve iz strateških načrtov SKP na podlagi standardov DKOP 2 in 9 ob zagotavljanju varstva z ogljikom bogate prsti oziroma okoljsko občutljivih trajnih travinj na območjih Natura 2000, ustvarile nove izzive za kmete in države članice, zlasti v zvezi z ekonomsko sposobnostjo zadevnih kmetov. Izpolnjevanje nekaterih zahtev, določenih na podlagi standardov DKOP 2 in 9, kot so zahteve, ki vključujejo omejitev proizvodnje ali prepoved preusmeritve ali oranja trajnega travinja, opredeljenega kot okoljsko občutljivo trajno travinje, na območjih Natura 2000, je lahko za kmete drago ali znatno omeji njihovo zmožnost, da spremenijo ali prilagodijo rabo svojih zemljišč. Poleg tega standarda DKOP 2 in 9 vplivata na kmete v nekaterih državah članicah bolj kot v drugih zaradi različnih deležev mokrišč in šotišč ali okoljsko občutljivih trajnih travinj na območjih Natura 2000 na njihovih ozemljih. Kadar se po potrebi ohranijo obstoječe zahteve na podlagi standardov DKOP 2 in 9, določene v skladu z obveznimi nacionalnimi zahtevami, kot jih uvaja ta uredba, bi moralo biti mogoče kmetom zagotoviti nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz teh standardov. Zato bi morale imeti države članice možnost, da standarda DKOP 2 in 9 izključijo iz zahteve iz člena 31(5), točka (a), navedene uredbe. To bi moralo državam članicam omogočiti, da v svojih strateških načrtih SKP zagotovijo podporo v okviru shem za podnebje in okolje iz člena 31 navedene uredbe, da bi aktivni kmetje, ki jih zadevata standarda DKOP 2 ali 9, izpolnjevali zahteve teh standardov, hkrati pa ohranili visoko raven varstva mokrišč in šotišč, zlasti potencial teh območij za sekvestracijo ogljika, oziroma visoko raven varstva okoljsko občutljivega trajnega travinja na območjih Natura 2000.

(20)

Da bi se v okviru shem za podnebje in okolje iz člena 31 Uredbe (EU) 2021/2115 omogočila podpora za metode ekološkega kmetovanja za živino, bi morale imeti države članice možnost, da se odločijo, da se podpora za obveznosti v zvezi s preusmeritvijo v prakse in metode ekološkega kmetovanja v skladu z Uredbo (EU) 2018/848 ali njihovo ohranitvijo odobri v obliki letnega plačila za glave velike živine. Poleg tega bi bilo treba pojasniti, da se lahko podpora za obveznosti za izboljšanje kmetijskih praks, povezanih s čebelarstvom, odobri v obliki letnega plačila za čebelje panje, saj se bo tako poenostavil izračun plačil za te obveznosti. Za zagotovitev skladnosti opredelitev pojmov, ki se uporabljajo v strateških načrtih SKP, bi „čebelji panj“ za namene odobritve podpore v okviru shem za podnebje in okolje iz člena 31 Uredbe (EU) 2021/2115 moral pomeniti „čebelji panj“, kot je opredeljen v delegiranem aktu iz člena 56, točka (b), navedene uredbe.

(21)

Člen 48 Uredbe (EU) 2021/2115 bi bilo treba spremeniti, da bi se črtala omemba letne potrditve smotrnosti, saj se ta postopek s to uredbo črta iz Uredbe (EU) 2021/2116.

(22)

Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave imajo pomembno vlogo pri krepitvi položaja kmetov v dobavni verigi. Podpora tem organizacijam iz SKP je ključna za obravnavanje specifičnih vprašanj in sektorskih ciljev ali nagrajevanje koristnih praks. Zato je primerno organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev, ki v svojih operativnih programih izvajajo eno ali več sektorskih intervencij, povezanih s katerim koli ciljem iz člena 46, točka (d), (e), (f), (h), (i) ali (j), Uredbe (EU) 2021/2115, omogočiti, da izkoristijo povečanje omejitve finančne pomoči Unije iz člena 52(2) navedene uredbe, če se znesek, ki presega omejitve iz člena 52(2), prvi pododstavek, navedene uredbe, porabi izključno za financiranje teh sektorskih intervencij.

(23)

Člen 69 Uredbe (EU) 2021/2115 bi bilo treba spremeniti, da se naslov vrste intervencije za razvoj podeželja iz točke (e) navedenega člena uskladi s spremembami člena 75 navedene uredbe in vključi naslov nove vrste intervencije iz člena 78a navedene uredbe.

(24)

Za zagotovitev, da učinek na finančni in ekonomski položaj zadevnih kmetov ostane omejen, ko države članice povečajo doseganje ciljev za okolje, podnebje, dobrobit živali in mikrobno odpornost z ohranitvijo ali sprejetjem nacionalne zakonodaje, ki presega ustrezne minimalne zahteve, določene v pravu Unije, je treba člen 70(3) Uredbe (EU) 2021/2115 spremeniti. Taka sprememba bi morala državam članicam omogočiti, da odobrijo podporo za obveznosti, ki prispevajo k izpolnjevanju obveznih zahtev, uvedenih v nacionalnem pravu, ki presegajo minimalne zahteve, določene v pravu Unije, ne glede na to, ali so na novo uvedene ali že obstajajo. Poleg tega bi odprava omejitve obdobja, v katerem se lahko odobri podpora za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti, poenostavila upravljanje teh obveznosti za države članice. Zmanjšala bi potrebo po spremembah teh intervencij v strateških načrtih SKP v tem programskem obdobju zaradi sprememb take nacionalne zakonodaje ali zaradi izteka 24-mesečnega obdobja, v katerem je mogoče odobriti podporo za obveznosti, ki prispevajo k skladnosti s tako nacionalno zakonodajo.

(25)

Izkušnje so pokazale, da so se zaradi zahtev, določenih v strateških načrtih SKP na podlagi standardov DKOP 2 in 9, pojavili znatni izzivi za kmete in države članice, zlasti v zvezi z ekonomsko sposobnostjo zadevnih kmetov ob zagotavljanju varstva z ogljikom bogate prsti in okoljsko občutljivih trajnih travinj na območjih Natura 2000. Izpolnjevanje nekaterih zahtev, določenih na podlagi standardov DKOP 2 in 9, kot so zahteve, ki vključujejo omejitev proizvodnje ali prepoved preusmeritve ali oranja okoljsko občutljivih trajnih travinj na območjih Natura 2000, bi lahko bilo za kmete drago ali znatno omejilo njihovo zmožnost, da spremenijo ali prilagodijo rabo svojih zemljišč. Poleg tega standarda DKOP 2 in 9 vplivata na kmete v nekaterih državah članicah bolj kot v drugih zaradi različnih deležev mokrišč in šotišč ali okoljsko občutljivih trajnih travinj na območjih Natura 2000 na njihovih ozemljih. Kadar se po potrebi ohranijo obstoječe zahteve na podlagi standardov DKOP 2 in 9, določene v skladu z obveznimi nacionalnimi zahtevami, kot jih uvaja ta uredba, bi moralo biti mogoče kmetom zagotoviti nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz teh standardov. Zato bi morale imeti države članice možnost, da standarda DKOP 2 in 9 izključijo iz zahteve iz člena 70(3), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115 za intervencije na podlagi člena 70 navedene uredbe. To bi moralo državam članicam omogočiti, da v strateških načrtih SKP določijo podporo v okviru intervencij iz člena 70 navedene uredbe, da bi kmetje in drugi upravičenci, na katere se nanašata standarda DKOP 2 in 9, izpolnjevali zahteve teh standardov, hkrati pa ohranili visoko raven varstva mokrišč in šotišč, zlasti potencial teh območij za sekvestracijo ogljika, oziroma visoko raven varstva okoljsko občutljivega trajnega travinja na območjih Natura 2000.

(26)

Na podlagi člena 70(8) Uredbe (EU) 2021/2115 morajo države članice plačila za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti ali obveznosti za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja ali njegovo ohranitev določiti le kot plačila na hektar. Za zagotovitev skladnosti s podporo v okviru shem za podnebje in okolje iz člena 31 navedene uredbe bi morale imeti države članice možnost, da v ustrezno utemeljenih primerih podporo za take obveznosti odobrijo v obliki plačila na glavo velike živine. Za olajšanje koristnih dejavnosti za okolje v primeru čebelarstva bi moralo biti mogoče podporo za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti ali obveznosti za preusmeritev v ekološko kmetovanje ali njegovo ohranitev odobriti v obliki plačila na čebelji panj. Za zagotovitev skladnosti opredelitev pojmov, ki se uporabljajo v strateških načrtih SKP, bi „čebelji panj“ za namene odobritve podpore za te obveznosti moral pomeniti „čebelji panj“, kot je opredeljen v delegiranem aktu iz člena 56, točka (b), Uredbe (EU) 2021/2115.

(27)

Člen 72(5) Uredbe (EU) 2021/2115 določa pravila v zvezi z izračunom plačil za slabosti, značilne za posamezno območje, za nadomestilo dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki izhajajo iz skladnosti z nekaterimi obveznimi zahtevami, ki presegajo ustrezne standarde DKOP. V skladu z njim se ne odobrijo plačila za slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz ustreznih standardov DKOP. Vendar je lahko izpolnjevanje nekaterih zahtev, določenih na podlagi standarda DKOP 2, za kmete drago, saj vključujejo omejitve proizvodnje zaradi znatnih omejitev rabe zemljišč. Da bi se stroški, povezani s skladnostjo s standardom DKOP 2, vključili v izračun plačil za slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz skladnosti z nekaterimi obveznimi zahtevami, bi morale imeti države članice možnost, da v take izračune vključijo slabosti, ki izhajajo iz zahtev tega standarda DKOP.

(28)

Da bi se kmetom zagotovilo več časa in prožnosti za prilagoditev novim zahtevam prava Unije v vse zahtevnejših razmerah geopolitičnih napetosti, strukturnih izzivov in gospodarskih težav, ki so med drugim povezane z visokimi cenami energije in visokimi cenami vložkov, bi bilo treba člen 73(5) Uredbe (EU) 2021/2115 spremeniti. Taka sprememba bi morala podaljšati obdobje, v katerem se lahko odobri podpora za naložbe, ki prispevajo k skladnosti s takimi novimi zahtevami, s 24 na 36 mesecev od datuma, ko te nove zahteve postanejo obvezne za kmetijsko gospodarstvo.

(29)

Kmetijski sektor Unije se spoprijema z demografskimi težavami, saj se delovna sila stara. Čeprav je privabljanje mladih kmetov ključno za zagotovitev trajnostne prihodnosti kmetijstva, sta vzpostavitev in razvoj nove gospodarske dejavnosti v kmetijskem sektorju za mlade kmete finančno zahtevna. Da bi se jim dodatno olajšala prva vzpostavitev kmetijskega gospodarstva, bi bilo treba za mlade kmete podaljšati obdobje upravičenosti do naložb za uskladitev z novimi standardi Unije.

(30)

Za okrepitev konkurenčnosti in trajnostnosti prehranskega sistema Unije so potrebne znatne naložbe in razvoj podjetij. Zlasti bi bilo treba spodbujati razvoj malih kmetij, ki se srečujejo s posebnimi izzivi in so potencialno sposobne preživeti. Hkrati je treba poenostaviti izvajanje podpore za male kmetije, da se čim bolj zmanjša upravno breme. Za obravnavanje teh potreb je primerno spremeniti člen 75 Uredbe (EU) 2021/2115, da se med intervencije, ki jih imajo države članice možnost podpreti, vključi poslovni razvoj malih kmetij in za navedeno intervencijo zagotovi podpora v obliki pavšalnega zneska v višini 75 000 EUR. Zaradi doslednosti bi morale države članice uporabiti enako opredelitev malih kmetij za naložbe v skladu s členom 73(4), točka (b), navedene uredbe in za poslovni razvoj na podlagi člena 75 navedene uredbe.

(31)

Intervencije za obvladovanje tveganj so zelo koristne za povečanje odpornosti kmetov in bi jih zato bilo treba spodbujati. Vendar so izkušnje pokazale, da so veljavna pravila preveč toga, da bi bilo mogoče to vrsto intervencij v celoti izkoristiti. Zlasti se zdi, da sedanja formula za izračun izgub ni prilagojena specifičnim okoliščinam nekaterih upravičencev, kot so mladi kmetje, površin s trajnimi nasadi ali drugih utemeljenih primerov, za katere formula za izračun izgub ni primerna. Da bi se povečala uporaba instrumentov za obvladovanje tveganj iz člena 76 Uredbe (EU) 2021/2115, bi morale imeti države članice več prožnosti pri izračunu izgub za take upravičence ali nasade, kar bi jim omogočilo, da upoštevajo njihove specifične okoliščine.

(32)

Za učinkovito podporo kmetom, katerih proizvodnja je utrpela škodo zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer ali drugih katastrof, kot so izbruhi epizootij ali karantenskih škodljivih organizmov, bi morale imeti države članice možnost, da krizna plačila zagotovijo v okviru intervencij za razvoj podeželja. S takimi vrstami podpore bi morale imeti države članice zadostno prožnost pri načrtovanju intervencij. Države članice bi morale imeti možnost, da pri izračunu izgube proizvodnje, ki jo je treba nadomestiti, uporabijo indekse in upoštevajo nedavna gibanja cen, da bi izračun odražal dejansko tržno vrednost. Za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije bi morale države članice zagotoviti, da skupno nadomestilo, ki ga kmet prejme v kombinaciji z drugimi oblikami podpore Unije ali nacionalne podpore, vključno z dodatnim nacionalnim financiranjem, ter financiranjem iz zasebnega zavarovanja ali drugih shem za obvladovanje tveganj, ne privede do čezmernega nadomestila ali dvojnega financiranja.

(33)

Člen 79(1) Uredbe (EU) 2021/2115 določa pravila o merilih, ki jih organi upravljanja določijo za izbor intervencij v zvezi z nekaterimi vrstami intervencij. Seznam vrst intervencij, za katere morajo države članice uporabiti merila za izbor, bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevale spremembe vrst intervencij iz člena 75 navedene uredbe.

(34)

Člen 80 Uredbe (EU) 2021/2115 določa pravila in načela za izvedbo finančnih instrumentov v SKP. Člen 80(2) navedene uredbe zagotavlja skladnost z Uredbo (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (9) glede finančnih instrumentov. Za nadaljnjo okrepitev sinergij pri izvajanju in kontroli med finančnimi instrumenti SKP in drugimi finančnimi instrumenti, ki jih ureja Uredba (EU) 2021/1060, bi bilo treba spremeniti člen 80 Uredbe (EU) 2021/2115, da se zagotovi, da so zahteve glede revizijske sledi za finančne instrumente v Uredbi (EU) 2021/2115 in Uredbi (EU) 2021/1060 enake.

(35)

Člen 80(3) Uredbe (EU) 2021/2115 določa zgornjo mejo bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, ki se uporablja, kadar finančni instrumenti podpirajo dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Za zagotovitev usklajenosti z novo uvedenimi spremembami splošne ureditve državne pomoči v skladu s členom 3(2) Uredbe Komisije (EU) 2023/2831 (10) je treba zgornjo mejo ustrezno povišati. Poleg tega bi bilo treba za uskladitev s členom 3(2) Uredbe (EU) 2023/2831 referenčno obdobje spremeniti iz „proračunskih“ let v „leta“. Kar zadeva podporo za obratni kapital za dejavnosti zunaj področja uporabe člena 42 PDEU, bi se še naprej morala uporabljati splošna pravila o državni pomoči.

(36)

Člen 80(5) Uredbe (EU) 2021/2115 določa upravičenost odhodkov, kadar se podpora zagotavlja prek finančnih instrumentov. Za zagotovitev jasnosti in enake obravnave v okviru vseh finančnih instrumentov, ki jih ureja Uredba (EU) 2021/1060, bi bilo treba člen 80(5) Uredbe (EU) 2021/2115 spremeniti, da se določijo pravila o upravičenosti v zvezi z davkom na dodano vrednost (DDV).

(37)

Člen 81 Uredbe (EU) 2021/2115 določa pravila in pogoje za prerazporeditve dodeljenih sredstev EKSRP v Program InvestEU, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta, ki jih izvedejo države članice (11). Za zagotovitev največje možne uporabe na novo uvedenih možnosti iz člena 10a(4) Uredbe (EU) 2021/523 bi bilo treba člen 81 Uredbe (EU) 2021/2115 spremeniti.

(38)

Člen 83 Uredbe (EU) 2021/2115 določa pravila za izračun in uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. Da bi se poenostavilo in spodbudilo izvajanje naložb in drugih intervencij za razvoj podeželja ter povečala uporaba možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi moralo biti mogoče uporabiti metode izračuna, določene v Uredbi (EU) 2021/1060, ne da bi bilo treba predložiti dodatne utemeljitve.

(39)

Člen 86(2) in (3) Uredbe (EU) 2021/2115 določa pravila o upravičenosti odhodkov, ki nastanejo zaradi sprememb strateških načrtov SKP, do prispevka iz EKJS oziroma EKSRP. Za poenostavitev pravil o upravičenosti odhodkov, izboljšanje sinergij med EKJS in EKSRP ter povečanje prožnosti za države članice pri določanju datuma začetka učinkovanja sprememb strateških načrtov SKP v zvezi z EKJS, je primerno dovoliti, da so odhodki, ki izhajajo iz odobrene strateške spremembe strateškega načrta SKP za prispevek EKJS, upravičeni od datuma začetka učinkovanja spremembe, ki ga določi zadevna država članica v skladu s členom 119(8) navedene uredbe, vendar ne prej kot od datuma predložitve zahtevka za spremembo Komisiji. Za druge spremembe strateških načrtov SKP v zvezi z EKJS, bi morali biti odhodki upravičeni do prispevka iz EKJS od datuma uradnega obvestila Komisiji o spremembi, kot je določeno v členu 119(9) Uredbe (EU) 2021/2115, kakor se spremeni s to uredbo.

(40)

Za zagotovitev ustreznega financiranja nove vrste intervencij za krizna plačila kmetom po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah bi morale imeti države članice možnost, da določen delež sredstev EKSRP rezervirajo za to vrsto intervencij. Vendar bi bilo treba za zagotovitev, da je še naprej na voljo ustrezno financiranje za kritje drugih prednostnih nalog SKP, ta delež omejiti na najvišji letni znesek, ki je na voljo na državo članico ter ustreza 3 % skupnega zneska neposrednih plačil in sredstev EKSRP na leto.

(41)

Novo vrsto intervencij za krizna plačila kmetom po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah bi bilo treba zaradi njene posebne narave izvzeti iz obveznosti prispevanja h kazalnikom rezultatov iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/2115.

(42)

Primerno je, da se državam članicam z najbolj oddaljenimi regijami omogoči, da del zneska predhodno dodeljenih sredstev za razvoj podeželja, namenjenih najbolj oddaljenim regijam, prerazporedijo za financiranje ukrepov prek programov možnosti za oddaljene in otoške regije (v nadaljnjem besedilu: programi POSEI). Taka prožnost bi morala povečati najvišja dodeljena finančna sredstva iz Uredbe (EU) št. 228/2013 (12) Evropskega parlamenta in Sveta za programe POSEI za znesek, ki se v te programe prenese iz sredstev za razvoj podeželja.

(43)

Člen 119(4) Uredbe (EU) 2021/2115 določa, da Komisija odobri zahtevke za spremembe strateških načrtov SKP, ki jih predložijo države članice. Člen 119(9) navedene uredbe državam članicam omogoča, da spremenijo elemente svojih strateških načrtov SKP, ki se nanašajo na intervencije iz naslova III, poglavje IV, navedene uredbe. Te spremembe so vključene v naslednji zahtevek za spremembo strateških načrtov SKP, ki ga bo odobrila Komisija. Izkušnje so pokazale, da spremembe pogosto vsebujejo številne tehnične elemente, zaradi katerih so zapletene, obremenjujoče za države članice in povzročajo zamude pri postopkih odobritve, tudi kadar se strateška usmeritev strateških načrtov SKP ne spremeni. To ovira pravočasno in učinkovito prilagajanje strateških načrtov SKP spreminjajočim se gospodarskim razmeram ter potrebam kmetov in drugih upravičencev v državah članicah, poleg tega pa negativno vpliva na izvajanje teh strateških načrtov SKP. Za poenostavitev in izboljšanje učinkovitosti postopkov za spremembe, zlasti glede elementov strateških načrtov SKP, ki niso strateški, bi morala biti odobritev Komisije obvezna le za strateške spremembe strateških načrtov SKP. V ta namen bi bilo treba strateške spremembe v Uredbi (EU) 2021/2115 opredeliti kot spremembe pomembnih elementov strateških načrtov SKP, ki znatno vplivajo na strategijo in intervencijsko logiko teh načrtov, vključno s prerazporeditvami dodeljenih finančnih sredstev med EKSRP in EKJS, najvišjimi in najnižjimi dodeljenimi finančnimi sredstvi ter spremembami načrtov ciljnih vrednosti in finančnih načrtov. Države članice bi morale imeti možnost, da vse druge spremembe strateških načrtov SKP naredijo in začnejo uporabljati, ko Komisijo uradno obvestijo o njih. Za te spremembe ne bi smela biti potrebna odobritev Komisije.

(44)

Za zagotovitev skladnosti strateških načrtov SKP s pravnim okvirom SKP bi morala biti Komisija pooblaščena, da ugovarja priglašenim spremembam, če meni, da niso združljive z Uredbo (EU) 2021/2115 ali Uredbo (EU) 2021/2116 ali delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi teh uredb. Za zagotovitev pravne varnosti za kmete in druge upravičence države članice po prejemu ugovora Komisije zoper priglašeno spremembo te spremembe ne bi smele uporabljati in bi jo morale črtati iz spremenjenega strateškega načrta SKP, predloženega Komisiji. Poleg tega odhodki, povezani s takimi spremembami, ne bi smeli biti upravičeni do prispevka iz EKJS oziroma EKSRP. Izkušnje kažejo, da lahko države članice priglasijo zapletene in številne spremembe strateških načrtov SKP. Komisija bi zato morala imeti na voljo razumno obdobje, da priglašene spremembe oceni in jim po potrebi nasprotuje. Države članice bi morale imeti možnost, da spremembe, zoper katere je Komisija predložila ugovore, predložijo v odobritev v okviru zahtevka za strateško spremembo iz člena 119(2) Uredbe (EU) 2021/2115, kakor se spremeni s to uredbo. S tem bi se moralo zagotoviti, da te spremembe začnejo pravno učinkovati le, če so skladne z Uredbo (EU) 2021/2115 in Uredbo (EU) 2021/2116 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na njuni podlagi.

(45)

V skladu s členom 119(8), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115 morajo države članice določiti datum začetka učinkovanja za spremembe strateških načrtov SKP v zvezi z EKJS. Tak datum bi moral biti poznejši od datuma, na katerega Komisija odobri zahtevek za spremembo. Da bi imele države članice več prožnosti pri določanju datumov začetka učinkovanja strateških sprememb strateških načrtov SKP, povezanih z EKJS, ter da bi se povečale sinergije med pravili, ki se uporabljajo za strateške spremembe strateških načrtov SKP, povezane z EKJS, in spremembe strateških načrtov SKP, povezane z EKSRP, bi morale imeti države članice možnost, da določijo datum začetka učinkovanja strateških sprememb strateških načrtov SKP, ki je med datumom, na katerega se Komisiji predloži zahtevek za strateško spremembo iz člena 119(2) Uredbe (EU) 2021/2115, kakor je spremenjen s to uredbo, in datumom, na katerega Komisija tak zahtevek odobri.

(46)

Člen 120 Uredbe (EU) 2021/2115 zagotavlja, da se strateški načrti SKP posodobijo, da odražajo spremembe zakonodajnih aktov iz Priloge XIII k navedeni uredbi v zvezi z okoljem in podnebjem, h katerim bi strateški načrti SKP morali prispevati in s katerimi bi morali biti skladni. V ta namen morajo države članice oceniti, ali bi bilo treba njihove strateške načrte SKP spremeniti, in po potrebi predložiti zahtevek za spremembo, kadar se kateri od zakonodajnih aktov spremeni. Da bi se izognili nepotrebnim upravnim postopkom v pozni fazi izvajanja strateških načrtov SKP, bi bilo treba člen 120 Uredbe (EU) 2021/2115 črtati.

(47)

Člen 122 Uredbe (EU) 2021/2115 bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevale spremembe člena 119 navedene uredbe, uvedene s to uredbo.

(48)

Člen 124(4) Uredbe (EU) 2021/2115 bi bilo treba spremeniti, da bi lahko odbor za spremljanje izdal mnenje o datumu začetka učinkovanja vseh sprememb, povezanih z EKJS, da bi se kmetom in upravičencem zagotovilo dovolj časa, da upoštevajo predlagane spremembe.

(49)

Člen 134 Uredbe (EU) 2021/2115 določa zahteve glede vsebine in postopka, ki se uporablja za letna poročila o smotrnosti, ki so podlaga za letno potrditev smotrnosti iz člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116. Glede na to, da se s to uredbo iz Uredbe (EU) 2021/2116 črta postopek letne potrditve smotrnosti bi bilo, treba te zahteve spremeniti. Take spremembe bi morale vključevati črtanje informacij, ki se zahtevajo izključno za namene navedenega postopka, kot so informacije o realiziranih zneskih na enoto in utemeljitve, ki jih države članice predložijo, kadar realizirani zneski na enoto presegajo ustrezne načrtovane zneske na enoto, določene v strateških načrtih SKP.

(50)

Člen 134(7) Uredbe (EU) 2021/2115 je treba pojasniti, da se okrepi povezava med letnim poročilom o smotrnosti in dveletnim pregledom smotrnosti iz člena 135 navedene uredbe, kar zadeva vključitev utemeljitev za primanjkljaje glede na mejnike v letno poročilo o smotrnosti za namene dveletnega pregleda smotrnosti.

(51)

Na podlagi člena 134(13) Uredbe (EU) 2021/2115 lahko Komisija v enem mesecu po predložitvi sprejemljivega letnega poročila o smotrnosti poda pripombe k temu poročilu. Izkušnje kažejo, da ocenjevanja sprejemljivosti letnega poročila o smotrnosti na podlagi člena 134(3) navedene uredbe ni mogoče izvesti vzporedno s celovitim ocenjevanjem predloženega letnega poročila o smotrnosti. Zato je treba datum, od katerega se izračuna rok za pošiljanje pripomb iz člena 134(13) navedene uredbe, spremeniti v datum, ko letno poročilo o smotrnosti postane sprejemljivo v skladu s členom 134(3) navedene uredbe.

(52)

Na podlagi člena 159 Uredbe (EU) 2021/2115 Komisija do 31. decembra 2025 pregleda seznam zakonodajnih aktov iz Priloge XIII k navedeni uredbi in po potrebi pripravi zakonodajne predloge za vključitev dodatnih zakonodajnih aktov v navedeno prilogo. Zaradi črtanja člena 120 navedene uredbe bi bilo treba s to uredbo črtati tudi člen 159 navedene uredbe, da se zagotovi skladnost strateških načrtov SKP ter prepreči motenje izvajanja strateških načrtov SKP s strani nacionalnih organov, kmetov in drugih upravičencev.

(53)

Priloga I k Uredbi (EU) 2021/2115 določa kazalnike vpliva, kazalnike rezultatov in učinka na podlagi člena 7 navedene uredbe. Razpredelnico Letna potrditev smotrnosti – UČINEK – Vrste intervencij in njihovi kazalniki učinka v Prilogi I k navedeni uredbi bi bilo treba nadomestiti, da se uvedejo kazalniki učinka, povezani z novo uvedeno vrsto intervencij in spremenjenimi vrstami intervencij, ter da se upošteva črtanje letne potrditve smotrnosti iz člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116 s to uredbo.

(54)

V Prilogi II k Uredbi (EU) 2021/2115 so za vsako vrsto intervencije iz navedene uredbe navedeni ustrezni odstavki Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu. Zato bi bilo treba v to Prilogo II vključiti na novo uvedeno vrsto intervencij za krizna plačila kmetom po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah.

(55)

Cilj standarda DKOP 1 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 je ohraniti trajno travinje, da se ohranijo zaloge ogljika, na podlagi deleža trajnega travinja v primerjavi s kmetijsko površino na nacionalni, regionalni, podregionalni ravni, ravni skupine kmetijskih gospodarstev ali ravni kmetijskega gospodarstva v primerjavi z referenčnim letom 2018, z največ 5-odstotnim zmanjšanjem v primerjavi z referenčnim letom. V programskem obdobju 2023–2027 lahko pride do strukturnih sprememb kmetij, zlasti v živinorejskem sektorju, ki bi jih lahko spremljale hitre spremembe rabe zemljišč na ravni kmetij, zlasti za blaženje vplivov podnebnih sprememb na razpoložljivost krme. Take strukturne spremembe se lahko v razpoložljivih podatkih pokažejo šele z zamudo. Tak razvoj strukturnih sprememb kmetij lahko povzroči razlike v letnem deležu trajnega travinja v primerjavi z referenčnim letom 2018. Zaradi teh razlik in za olajšanje izvajanja standarda DKOP 1 bi bilo treba največji odstotek zmanjšanja deleža trajnega travinja v primerjavi z referenčnim letom 2018 povečati na 10 %, da bi lahko države članice upoštevale nove okoliščine v programskem obdobju 2023–2027 in potrebe kmetij, zlasti v živinorejskem sektorju.

(56)

Cilj standarda DKOP 4 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 je varstvo rečnih tokov pred onesnaževanjem in odtekanjem z vzpostavitvijo varovalnih pasov vzdolž vodotokov. Izkušnje so pokazale, da bi morale države članice za namene tega standarda DKOP imeti možnost, da opredelitev vodotoka uskladijo z opredelitvijo vodotoka, ki jo določijo v nacionalnem pravu, vključno z nacionalno zakonodajo za izvajanje prava Unije, kar je del PZR iz Priloge III k navedeni uredbi. Vendar bi morala biti opredelitev vodotoka, ki jo države članice uporabljajo za namene standarda DKOP 4, skladna z glavnim ciljem navedenega standarda DKOP, zlasti s ciljem zmanjšanja tveganja izključitve manjših vodotokov, ki bi lahko povzročili onesnaževanje dolvodno, s področja uporabe navedenega standarda DKOP.

(57)

Člen 21(1), ki določa pravila o mesečnih plačilih, in člen 32(8) Uredbe (EU) 2021/2116, ki določa pravila o vmesnih plačilih, bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevalo črtanje letne potrditve smotrnosti iz člena 54 navedene uredbe s to uredbo. Poleg tega bi bilo treba spremeniti člen 21(2) Uredbe (EU) 2021/2116, da se zagotovi, da se po spremembah člena 86(2) in člena 119(8) Uredbe (EU) 2021/2115, uvedenih s to uredbo, odhodki, ki postanejo upravičeni do prispevka EKJS od datuma začetka učinkovanja, ki je pred odobritvijo spremembe s strani Komisije, vendar po datumu predložitve zahtevka za spremembo Komisiji, Komisiji prijavijo šele po tem, ko odobri spremembo v skladu s členom 119(10) Uredbe (EU) 2021/2115. V ta namen bi moralo biti mogoče odhodke, ki jih ni mogoče prijaviti v zadevnem mesecu, ker sprememba še ni bila odobrena, prijaviti v naslednjih mesecih istega proračunskega leta ali najpozneje v letnih obračunih navedenega proračunskega leta, ki se Komisiji pošljejo do 15. februarja leta, ki sledi navedenemu proračunskemu letu. Za zagotovitev, da se lahko vsi odhodki, ki nastanejo zaradi spremembe in so že bili plačani upravičencem, še vedno prijavijo v zadevnem proračunskem letu, bi morale države članice pri določanju datuma začetka učinkovanja spremembe upoštevati roke za postopek odobritve iz člena 119 Uredbe (EU) 2021/2115.

(58)

Člen 40 Uredbe (EU) 2021/2116 o začasni ustavitvi plačil v zvezi z letno potrditvijo smotrnosti je treba spremeniti, da bi se upoštevalo črtanje letne potrditve smotrnosti iz člena 54 navedene uredbe s to uredbo.

(59)

Člen 44(2) Uredbe (EU) 2021/2116 določa, da lahko države članice izplačajo predplačila v višini do 50 % za intervencije v obliki neposrednih plačil in za ukrepe iz poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 in poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13) ter predplačila v višini do 75 % za intervencije za razvoj podeželja na osnovi površin in živali na podlagi Uredbe (EU) 2021/2115. Člen 44(6) Uredbe (EU) 2021/2116 določa, da Komisija na zahtevo države članice v izrednem primeru sprejme, kadar je ustrezno, izvedbene akte, ki odstopajo od člena 44(2) navedene uredbe v tolikšni meri in tako dolgo, kot je nujno potrebno. Države članice so za vsako leto v sedanjem programskem obdobju, kar pomeni v letih 2023, 2024 in 2025, zahtevale odstopanja od člena 44(2) Uredbe (EU) 2021/2116, da bi se omogočila višja stopnja predplačil. Razlogi za ta odstopanja so bili raznoliki, vključno z vojaškimi konflikti v Evropi in na Bližnjem vzhodu, neugodnimi vremenskimi razmerami in izjemnimi podnebnimi dogodki ter nepredvidenim zvišanjem vhodnih cen in inflacije za kmete, skupaj z razmeroma nizkimi cenami osnovnih kmetijskih proizvodov. Ker je malo verjetno, da bodo ti dodatni pritiski odpravljeni v letu 2026 ali 2027, je zaradi poenostavitve primerno, da se trajno spremenijo najvišje stopnje za predplačila iz Uredbe (EU) 2021/2116, da bo mogoče v preostanku sedanjega programskega obdobja izplačati višjo stopnjo.

(60)

Člen 53 Uredbe (EU) 2021/2116 določa, da Komisija na podlagi informacij iz člena 9(3), prvi pododstavek, točki (a) in (d), navedene uredbe sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči o potrditvi obračunov akreditiranih plačilnih agencij za odhodke iz člena 5(2) in člena 6 navedene uredbe. Člen 53 Uredbe (EU) 2021/2116 bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevalo črtanje letne potrditve smotrnosti iz člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116 s to uredbo.

(61)

Člen 54 Uredbe (EU) 2021/2116 določa, da kadar odhodki iz člena 5(2) in člena 6 navedene uredbe, ki ustrezajo intervencijam iz naslova III Uredbe (EU) 2021/2115, nimajo ustreznega učinka, kot je bil naveden v letnem poročilu o smotrnosti iz člena 9(3) in člena 10 Uredbe (EU) 2021/2116 ter člena 134 Uredbe (EU) 2021/2115, Komisija pred 15. oktobrom leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, sprejme izvedbene akte, v katerih določi zneske, za katere se zmanjša financiranje Unije. Izkušnje, pridobljene v prvem letu izvajanja letne potrditve smotrnosti in pri pripravi druge letne potrditve smotrnosti, kažejo, da države članice nosijo nesorazmerno upravno breme pri pripravi in zagotavljanju potrebnih informacij za letno poročilo o smotrnosti ter med letno potrditvijo smotrnosti. Za zmanjšanje upravnega bremena držav članic bi bilo treba letno potrditev smotrnosti iz člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116 črtati. Zahteva, da morajo odhodki, ki jih izvršijo plačilne agencije, ustrezati sporočenemu učinku, iz člena 37(1), točka (b)(i), navedene uredbe je zajeta s postopkom potrditve skladnosti iz člena 55 navedene uredbe.

(62)

Zahtevo, da morajo biti odhodki izvršeni v skladu z veljavnimi sistemi upravljanja, iz člena 37(1), točka (b)(ii), Uredbe (EU) 2021/2116 kontrolirajo plačilne agencije, nato pa jo vsako leto preverijo certifikacijski organi in Komisija s pregledi mnenj in poročil certifikacijskega organa ter v okviru nadaljnjega ukrepanja v zvezi z ugotovitvami, pa tudi med postopki potrditve skladnosti iz člena 55 navedene uredbe. Ti postopki dajejo potrebno zagotovilo, da se realizirani učinki dosegajo v skladu s pravom Unije. Poleg tega ti postopki skupaj z dveletnim pregledom smotrnosti iz člena 135 Uredbe (EU) 2021/2115 zagotavljajo, da države članice dosežejo mejnike in ciljne vrednosti iz člena 109(1), točka (a), navedene uredbe, ki jih določijo v strateških načrtih SKP kot del svojih sistemov smotrnosti. Člen 54 Uredbe (EU) 2021/2116 bi zato bilo treba črtati.

(63)

Nadaljnjo uskladitev finančnih instrumentov SKP in finančnih instrumentov drugih politik v okviru deljenega upravljanja je treba doseči glede nepravilnosti in finančnih popravkov, kadar telesa, ki izvajajo finančne instrumente, dokažejo izpolnjevanje sklopa kumulativnih pogojev. Zato bi bilo treba člen 57 Uredbe (EU) 2021/2116 spremeniti, da se zagotovi skladnost s členom 103(6) Uredbe (EU) 2021/1060.

(64)

Kmetje so se večkrat pritožili zaradi pritiska, ki so ga povzročili večkratni pregledi med letom. Države članice že imajo možnost, da v enem terenskem ogledu združijo več pregledov. Da bi se zmanjšalo število terenskih ogledov na kmetijo in s tem upravno breme za upravičence, kadar je to mogoče, države članice ne bi smele izbrati upravičenca, ki je že bil izbran za pregled na kraju samem v zadevnem letu, razen kadar je zaradi okoliščin potreben dodatni pregled, da se zagotovi zaščita finančnih interesov Unije. To zmanjšanje ne bi smelo pomeniti nižje ravni pregledov. V ta namen bi bilo treba člen 60(1) Uredbe (EU) 2021/2116 ustrezno spremeniti.

(65)

Člen 67(1) Uredbe (EU) 2021/2116 bi bilo treba spremeniti, da se črta omemba letne potrditve smotrnosti iz člena 54 navedene uredbe.

(66)

Pridobljene izkušnje kažejo, da bi bilo treba ocene kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin združiti. Ker so ti sistemi neločljivo povezani, je težko oceniti kakovost enega sistema, ne da bi se upošteval vpliv na druga. Poleg tega bi se z združitvijo ocen kakovosti teh sistemov zmanjšala delovna obremenitev, povezana z inšpekcijskimi postopki in obveznostmi poročanja, kar bi koristilo upravam držav članic. Državam članicam bi koristila tudi možnost, da predlagajo enoten popravni ukrep za te tri sisteme, s čimer bi se povečala njihova učinkovitost. V ta namen bi bilo treba v Uredbo (EU) 2021/2116 vstaviti nov člen, zadevne sklice pa ustrezno spremeniti.

(67)

Glede na prva leta izvajanja se zdi, da izvajanje pregledov na kraju samem za intervencije, ki se spremljajo na podlagi podatkov satelitov Sentinel programa Copernicus ali drugih vsaj enakovrednih podatkov, ni potrebno, saj pomenijo neupravičeno breme za države članice in kmete. Zato se od držav članic ne bi smelo zahtevati, da za te pogoje za upravičenost izvajajo preglede na kraju samem, vključno s pregledi, ki se izvajajo na daljavo z uporabo tehnologije. V ta namen bi bilo treba člen 72 Uredbe (EU) 2021/2116 ustrezno spremeniti.

(68)

Izkušnje, pridobljene pri uporabi kontrolnega sistema v zvezi s pogojenostjo, vključno s postopki potrditve skladnosti, so pokazale, da so nekateri pogoji po nepotrebnem togi in državam članicam povzročajo neupravičeno breme, ne da bi nujno izboljšali zaščito sredstev Unije. Za racionalizacijo kontrolnega sistema in zmanjšanje upravnega bremena ob sočasnem ohranjanju njegove učinkovitosti pri preverjanju skladnosti z zahtevami glede pogojenosti bi bilo treba državam članicam zagotoviti večjo prožnost pri oblikovanju njihovih kontrolnih sistemov. V ta namen bi bilo treba črtati zahtevo po letnem pregledu kontrolnega sistema in omogočiti državam članicam, da po lastni presoji določijo dejavnike, ki jih je treba upoštevati pri analizi tveganja.

(69)

Z Uredbo (EU) 2024/1468 sta bila člena 83 in 84 Uredbe (EU) 2021/2116 spremenjena, da bi se zmanjšalo breme za male kmete in nacionalne uprave, povezano s kontrolami pogojenosti in sankcijami. Pri tem so bili kmetje z največjo velikostjo kmetijskega gospodarstva, ki ne presega 10 hektarov kmetijske površine, prijavljene v skladu s členom 69(1) Uredbe (EU) 2021/2116, izvzeti iz kontrol pogojenosti in uporabe upravnih sankcij zaradi neizpolnjevanja zahtev glede pogojenosti. Vendar geoprostorska vloga iz člena 69(1) Uredbe (EU) 2021/2116 vključuje površine, ki niso kmetijske površine, poleg tega obstajajo tehnične omejitve za izračun kmetijskih površin, saj se lahko nekateri elementi in krajinske značilnosti izpustijo iz meritev, njihova velikost pa se lahko z leti spreminja. Zato bi morala izvzetja temeljiti na površini, upravičeni do plačil, in podpori, pomembni za pogojenost.

(70)

Poleg tega mali upravičenci, ki niso kmetje, kot so upravljavci zemljišč, morda niso upravičeni do izvzetij iz kontrol pogojenosti in sankcij. Vendar bi lahko bilo upravno breme, povezano s kontrolami in uporabo sankcij za zahteve glede pogojenosti iz Uredbe (EU) 2021/2116, nesorazmerno veliko tudi za te upravičence. Ker je površina, ki jo upravljajo navedeni upravičenci, majhna in so sankcije za male upravičence na splošno nizke, bi uporaba sankcij lahko povzročila nesorazmerno breme tudi za uprave držav članic. Zato bi morali biti tudi mali upravičenci, ki niso kmetje, izvzeti iz kontrol pogojenosti in uporabe upravnih sankcij za zahteve glede pogojenosti. Ne glede na to je pomembno, da SKP z zahtevami glede pogojenosti še naprej prispeva k okoljskim ciljem iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), Uredbe (EU) 2021/2115 ter da se zagotovi stabilnost teh zahtev kot skupno izhodišče za države članice in upravičence. Zahteve glede pogojenosti bi se morale zato še naprej uporabljati za vse upravičence iz člena 83(1) Uredbe (EU) 2021/2116.

(71)

Upravno breme, povezano s kontrolami za zahteve standarda DKOP 7 iz Uredbe (EU) 2021/2116, je lahko nesorazmerno veliko za manjše kmete in nacionalne uprave. Zato bi bilo treba breme za manjše kmete in nacionalne uprave, povezano s kontrolami iz Uredbe (EU) 2021/2116, zmanjšati glede na standard DKOP 7. Kmetje z največjo velikostjo kmetijskega gospodarstva, ki ne presega 30 hektarov prijavljene kmetijske površine, bi morali biti izvzeti iz nadzora v zvezi z zahtevami standarda DKOP 7.

(72)

Ker je kmetijska površina, za katero veljajo zahteve standarda DKOP 7, ki jih upravljajo manjši kmetje, majhna in bi lahko uporaba kazni povzročila nesorazmerno breme za uprave držav članic, bi bilo treba tudi manjše kmete, ki so izvzeti iz kontrol pogojenosti v zvezi s standardom DKOP 7, izvzeti iz uporabe upravnih sankcij za neskladnost z zahtevami standarda DKOP 7.

(73)

Člena 102 in 103 Uredbe (EU) 2021/2116, ki določata pravila o izvajanju pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov in postopku v odboru, ki se uporablja za izvedbene akte, bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevale spremembe drugih določb Uredbe (EU) 2021/2116, zlasti črtanje člena 54, uvedenega s to uredbo.

(74)

Za zagotovitev skladnosti med različnimi določbami Uredbe (EU) 2021/2116 bi bilo treba navedeno uredbo spremeniti, da se črtajo omembe postopka letne potrditve smotrnosti, zlasti sklicevanja na člen 54 navedene uredbe.

(75)

Uredbi (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(76)

V zvezi s spremembami člena 119 Uredbe (EU) 2021/2115, uvedenimi s to uredbo, bi bilo treba določiti prehodne določbe za zagotovitev, da se zahtevki za spremembo in uradna obvestila o spremembah strateških načrtov SKP, ki jih države članice Komisiji predložijo pred začetkom veljavnosti te uredbe, odobrijo po postopkih, ki se uporabljajo ob predložitvi navedenih zahtevkov za spremembo ali uradnih obvestil.

(77)

Da bi se upoštevalo črtanje letne potrditve smotrnosti iz člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116 s to uredbo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z ustrezno spremembo Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/127 (14). Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (15). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(78)

Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe glede na črtanje letne potrditve smotrnosti iz člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za ustrezno posodobitev Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/128 (16). Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(79)

Da se zagotovi nemoteno izvajanje ukrepov, uvedenih s to uredbo, ter doseže potrebna stopnja skladnosti med zmanjšanjem upravnega bremena za organe držav članic, ki sodelujejo pri pripravi letnega poročila o smotrnosti za kmetijsko proračunsko leto 2025, na eni strani in črtanjem letne potrditve smotrnosti iz kmetijskega proračunskega leta 2025 na drugi strani bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ustrezne določbe o letnem poročilu o smotrnosti in potrditvi smotrnosti bi se morale uporabljati za kmetijsko proračunsko leto 2025 in vsa naslednja kmetijska proračunska leta ter ne bi smele vplivati na prejšnja kmetijska proračunska leta.

(80)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi povezav med to uredbo in drugimi instrumenti SKP ter zaradi večletnega jamstva financiranja Unije in načina, kako je ta uredba neločljivo povezana z doseganjem ključnih prednostnih nalog Unije, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(81)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (18) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 10. julija 2025 –

(1)

v členu 4(3), točka (c), se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„ ‚trajno travinje in trajni pašniki‘ (v nadaljnjem besedilu skupaj: trajno travinje) je zemljišče, ki se uporablja za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in ki najmanj pet let ali, kadar se tako odločijo države članice, najmanj sedem let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva in, kadar se tako odločijo države članice, najmanj pet let ali najmanj sedem let ni bilo preorano ali obdelovano ali zasajeno z različnimi vrstami trav ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami;. na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, ter, kadar se tako odločijo države članice, druge vrste, kot so grmičevje ali drevesa, ki so namenjene živalski krmi, pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo.

Države članice se lahko odločijo, da se zemljišče, ki je bilo 1. januarja 2026 razvrščeno kot orno zemljišče, še naprej razvršča kot orno zemljišče in ne kot trajno travinje, tudi če se je obdobje iz prvega pododstavka izteklo in zemljišče ni preorano ali obdelano ali zasajeno z različnimi vrstami trav ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami.“

(2)

v členu 10 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Zlasti osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost, dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost, dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete ter sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali ter krizna plačila, ki se po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah zagotovijo kmetom, izpolnjujejo merila iz odstavkov Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu, navedenih v Prilogi II k tej uredbi za te intervencije. Za druge intervencije so odstavki Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu, navedeni v Prilogi II k tej uredbi, le okvirni in namesto z njimi so lahko te intervencije skladne z odstavkom Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu, ki ni naveden v Prilogi II k tej uredbi, če je to določeno in obrazloženo v strateškem načrtu SKP.“

(3)

člen 11 se spremeni:

(4)

v členu 12 se vstavi naslednji odstavek:

(5)

člen 13 se spremeni:

(6)

člen 19 se nadomesti z naslednjim:

(7)

člen 28 se nadomesti z naslednjim:

(8)

člen 31 se spremeni:

(9)

člen 48 se nadomesti z naslednjim:

(10)

v členu 49 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice v sektorju sadja in zelenjave iz člena 42, točka (a), uresničujejo enega ali več ciljev iz člena 46. Cilji iz člena 46, točke (d) do (i) in (k), zajemajo tako sveže kot predelane proizvode, medtem ko cilji iz drugih točk navedenega člena zajemajo samo sveže proizvode.“

(11)

v členu 52(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Te omejitve se lahko povečajo za 0,5 odstotne točke, kadar operativni program vključuje eno ali več intervencij, povezanih s katerim koli ciljem iz člena 46, točka (d), (e), (f), (h), (i) ali (j), če se znesek, ki presega zadevni odstotek iz prvega pododstavka tega odstavka, porabi izključno za financiranje odhodkov, nastalih zaradi izvajanja teh intervencij. Za združenja organizacij proizvajalcev, vključno s transnacionalnimi združenji organizacij proizvajalcev, velja, da združenje te intervencije lahko izvaja v imenu svojih članov.“

(12)

člen 69 se spremeni:

(13)

člen 70 se spremeni:

(14)

v členu 72(5) se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se lahko države članice odločijo, da v izračun vključijo dodatne stroške in izpad dohodka v zvezi s slabostmi, ki izhajajo iz skladnosti s standardom DKOP 2, določenim v skladu s poglavjem I, oddelek 2, tega naslova.“

(15)

člen 73 se spremeni:

(16)

člen 75 se spremeni:

(17)

v členu 76(5) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice zagotovijo, da se podpora odobri le za kritje izgub, ki presegajo prag najmanj 20 % povprečne letne proizvodnje ali dohodkov kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izvzeti najvišja in najnižja vrednost. V okviru sektorskih instrumentov za obvladovanje tveganj v proizvodnji se izračunajo izgube na ravni kmetijskega gospodarstva, na ravni dejavnosti kmetijskega gospodarstva v zadevnem sektorju ali v zvezi s specifično zavarovano površino.

Kadar metode izračuna iz prvega pododstavka niso ustrezne, lahko države članice ocenijo izgube na podlagi povprečne letne proizvodnje ali dohodka kmeta v obdobju, ki ni daljše od osmih let, pri čemer sta izvzeti najvišja in najnižja vrednost.

Države članice lahko za izračun izgub za mlade kmete in nove kmete uporabijo ustrezno alternativno oceno.“

(18)

v členu 77(8) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

;

(19)

v naslovu III, poglavje IV, oddelek 1, se doda naslednji člen:

(*2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1882 z dne 3. decembra 2018 o uporabi nekaterih pravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni za kategorije bolezni s seznama ter o oblikovanju seznama vrst in skupin vrst, ki predstavljajo znatno tveganje za širjenje navedenih bolezni s seznama (UL L 308, 4.12.2018, str. 21, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2018/1882/oj).“;"

(20)

v členu 79(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Nacionalni organ upravljanja, po potrebi regionalni organi upravljanja ali imenovani posredniški organi po posvetovanju z odborom za spremljanje iz člena 124 (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) določijo merila za izbor intervencij v okviru naslednjih vrst intervencij: naložbe, vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in novih kmetov, zagon podeželskih podjetij in poslovni razvoj malih kmetij, sodelovanje, izmenjava znanja in širjenje informacij. Namen teh meril za izbor je zagotoviti enako obravnavo vlagateljev, boljšo uporabo finančnih sredstev in ciljno usmerjenost podpore v skladu z namenom intervencij.“

(21)

člen 80 se spremeni:

(22)

člen 81 se spremeni:

(23)

v členu 83(2) se vstavi naslednja točka:

;

(24)

v členu 86 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

(25)

vstavi se naslednji člen:

(26)

v členu 103 se doda naslednji odstavek:

(27)

v členu 111 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Točka (e) prvega odstavka se ne uporablja za vrste intervencij v čebelarskem sektorju iz člena 55(1), točke (a) in (c) do (g), intervencije v okviru vrste intervencij v vinskem sektorju iz člena 58(1), točke (h) do (k), ukrepe informiranja in promocije za sheme kakovosti v okviru vrste intervencij za sodelovanje iz člena 77 ter intervencije v okviru vrste intervencij za krizna plačila kmetom po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah iz člena 78a.“

(28)

člen 119 se nadomesti z naslednjim:

(29)

člen 120 se črta;

(30)

v členu 122 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

;

(31)

v členu 124(4) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

;

(32)

člen 134 se spremeni:

(33)

v členu 155(3) se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„Odhodki v zvezi s pravnimi obveznostmi do upravičencev, nastali v okviru večletnih ukrepov iz členov 22, 28, 29, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali ukrepa iz člena 31 navedene uredbe, so lahko v obdobju strateškega načrta SKP upravičeni do prispevka EKSRP, če so izpolnjeni naslednji pogoji:“

(34)

člen 159 se črta;

(35)

priloge I, II in III se spremenijo v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(36)

besedilo iz Priloge II k tej uredbi se doda kot Priloga XV.

(1)

v členu 9(3), prvi pododstavek, se točka (b) nadomesti z naslednjim:

;

(2)

v členu 10(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

;

(3)

v členu 12(2), prvi pododstavek, se točka (c) nadomesti z naslednjim:

;

(4)

člen 21 se spremeni:

(5)

v členu 32 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:

(6)

člen 40 se spremeni:

(7)

v členu 44(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Ne glede na prvi pododstavek lahko države članice:

(8)

v členu 45(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

;

(9)

v členu 53(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V teh izvedbenih aktih se zajame popolnost, natančnost in resničnost predloženih letnih obračunov in ne posegajo v vsebino izvedbenih aktov, sprejetih naknadno na podlagi člena 55.“

(10)

člen 54 se črta;

(11)

v členu 57 se doda naslednji odstavek:

(12)

v členu 60(1) se doda naslednji pododstavek:

„Kadar je bil upravičenec izbran za pregled na kraju samem v zvezi z vlogo za pomoč, zahtevkom za plačilo ali izpolnjevanjem pravil o pogojenosti na podlagi člena 83, države članice, kolikor je to mogoče in ob upoštevanju s tem povezanih tveganj, tega upravičenca ne izberejo za naknadni pregled in kontrolni vzorec za to leto, razen kadar okoliščine zahtevajo dodatni pregled, da se zagotovi učinkovita zaščita finančnih interesov Unije. Ta določba ne znižuje ravni pregledov.“

(13)

v členu 67(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice evidentirajo in hranijo vse podatke in dokumentacijo o letnih učinkih, sporočenih v okviru sporočenega napredka pri doseganju ciljev iz strateškega načrta SKP, ki se spremljajo v skladu s členom 128 Uredbe (EU) 2021/2115.“

(14)

v členu 68 se črta odstavek 3;

(15)

člen 69 se spremeni:

(16)

v členu 70 se črta odstavek 2;

(17)

vstavi se naslednji člen:

(18)

člen 72 se nadomesti z naslednjim:

(19)

v členu 74 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

;

(20)

člen 75 se nadomesti z naslednjim:

(21)

člen 83 se spremeni:

(22)

člen 84 se spremeni:

(23)

člen 102 se spremeni:

(24)

v členu 103(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za namene členov 11, 12, 17, 18, 23, 26, 32, 39 do 44, 47, 51 do 53, 55, 58, 59, 60, 64, 75, 82, 92, 95 in 100 lahko v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na intervencije v obliki neposrednih plačil, intervencije za določene sektorje, intervencije za razvoj podeželja in skupno ureditev trgov, Komisiji pomaga Odbor za kmetijska sklada, Odbor za skupno kmetijsko politiko, ustanovljen z Uredbo (EU) 2021/2115, oziroma Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1308/2013.“.