z dne 28. novembra 2024 ( *1 )
„Predhodno odločanje – Ekonomska in monetarna politika – Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov – Zahteve za statistično poročanje, ki veljajo za pokojninske sklade – Posebni pokojninski sistemi za svobodne poklice – Obvezno članstvo in obvezni prispevki“
V združenih zadevah C‑758/22 in C‑759/22,
katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ju je vložilo Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče, Nemčija) z odločbama z dne 27. septembra 2022, ki sta na Sodišče prispeli 15. decembra 2022, v postopkih
Bayerische Ärzteversorgung,
Bayerische Architektenversorgung,
Bayerische Apothekerversorgung,
Bayerische Rechtsanwalts- und Steuerberaterversorgung,
Bayerische Ingenieurversorgung-Bau m. Psychotherapeutenversorgung (C‑758/22),
Sächsische Ärzteversorgung (C‑759/22),
proti
Deutsche Bundesbank,
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi I. Jarukaitis, predsednik četrtega senata v funkciji predsednika petega senata, E. Regan in Z. Csehi (poročevalec), sodnika,
generalni pravobranilec: M. Campos Sánchez-Bordona,
sodna tajnica: M. Siekierzyńska, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 13. decembra 2023,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
|
– |
za Bayerische Ärzteversorgung, Bayerische Architektenversorgung, Bayerische Apothekerversorgung, Bayerische Rechtsanwalts- und Steuerberaterversorgung, Bayerische Ingenieurversorgung-Bau m. Psychotherapeutenversorgung S. Altenschmidt in P. Müller, Rechtsanwälte, |
|
– |
za Sächsische Ärzteversorgung C. Köhler, Rechtsanwalt, |
|
– |
za Deutsche Bundesbank L. Luyken, M. Mogendorf in W. Spoerr, Rechtsanwälte, |
|
– |
za Evropsko komisijo F. Blanc, S. Delaude in L. Mantl, agenti, |
|
– |
za Evropsko centralno banko (ECB) S. J. Hlásková Murphy, K. Kaiser in B. van der Eem, agenti, |
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 29. februarja 2024
izreka naslednjo
Sodbo
|
1 |
Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago Uredbe Evropske centralne banke (EU) 2018/231 z dne 26. januarja 2018 o zahtevah za statistično poročanje za pokojninske sklade (UL 2018, L 45, str. 3) v povezavi z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL 2013, L 174, str. 1). |
|
2 |
Ta predloga sta bila vložena v okviru dveh sporov med več institucijami pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer, prvič, v zadevi C‑758/22, Bayerische Ärzteversorgung (shema pokojninskega in invalidskega zavarovanja zdravnikov na Bavarskem, Nemčija), Bayerische Architektenversorgung (shema pokojninskega in invalidskega zavarovanja arhitektov na Bavarskem), Bayerische Apothekerversorgung (shema pokojninskega in invalidskega zavarovanja lekarnarjev na Bavarskem), Bayerische Rechtsanwalts- und Steuerberaterversorgung (shema pokojninskega in invalidskega zavarovanja odvetnikov in davčnih svetovalcev na Bavarskem) in Bayerische Ingenieurversorgung-Bau mit Psychotherapeutenversorgung (shema pokojninskega in invalidskega zavarovanja gradbenih inženirjev in psihoterapevtov na Bavarskem), ter drugič, v zadevi C‑759/22, Sächsische Ärzteversorgung (shema pokojninskega in invalidskega zavarovanja zdravnikov na Saškem, Nemčija) na eni strani in Deutsche Bundesbank (nemška centralna banka) na drugi strani glede tega, ali za te institucije veljajo zahteve za statistično poročanje za pokojninske sklade. |
Pravni okvir
Pravo Unije
Uredba št. 549/2013
|
3 |
V uvodnih izjavah 1, 3, 12 in 14 Uredbe št. 549/2013 je navedeno:
[…]
[…]
[…]
|
|
4 |
Člen 1(2) te uredbe določa: „ESR 2010 določa:
[…].“ |
|
5 |
Priloga A k navedeni uredbi vsebuje Poglavje 1, naslovljeno „Splošne značilnosti in temeljna načela“, ki zajema odstavke 1.34, 1.35, 1.37 in 1.57, v katerih je navedeno:
Tabela 1.1
[…]
[…]
|
|
6 |
Poglavje 2 Priloge A k Uredbi št. 549/2013, naslovljeno „Enote in skupine enot“, vsebuje odstavke od 2.32 do 2.35, 2.38, 2.40, 2.43, od 2.105 do 2.110 in 2.117, v katerih je navedeno:
Graf 2.1 – Dodelitev enot v sektorje
[…]
[…]
[…]
Tabela 2.2 – Vrsta proizvajalca ter glavne dejavnosti in funkcije po sektorjih
[…] Pokojninski skladi (S.129)
[…]. Skladi socialne varnosti (S.1314)
Med vrednostjo prispevka, ki ga posameznik plača, in tveganjem, ki mu je izpostavljen, običajno ni neposredne povezave.“ |
|
7 |
Poglavje 3 Priloge A k tej uredbi, naslovljeno „Transakcije s proizvodi in neproizvedenimi sredstvi“, vsebuje odstavke od 3.17 do 3.19, 3.24, in od 3.26 do 3.28, v katerih je navedeno:
[…]
[…]
[…]
Institucionalne enote: razlikovanje med tržnim, za lastno končno porabo in netržnim.
Tabela 3.1 – Razlikovanje med tržnimi proizvajalci, proizvajalci za lastno končno porabo in netržnimi proizvajalci pri institucionalnih enotah
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
8 |
Priloga A k navedeni uredbi vsebuje Poglavje 17, ki v odstavku 17.43 določa: „Opredelitev: pokojninske sheme socialne varnosti so pogodbene zavarovalne sheme, v katerih država upravičence kot udeležence v shemi socialnega zavarovanja zavezuje, da se zavarujejo pred starostjo in drugimi s starostjo povezanimi tveganji, kot sta invalidnost, zdravje itd. Pokojnine socialne varnosti upravičencem zagotavlja država.“ |
|
9 |
Poglavje 20 te Priloge A, naslovljeno „Računi države“, zajema med drugim odstavke 20.05, 20.15, od 20.32 do 20.34, 20.38, 20.39, 20.306, 20.309 in 20.310, ki določajo: „OPREDELITEV SEKTORJA DRŽAVA
[…] Nepridobitne institucije, uvrščene v sektor država […]
[…]
[…]
Za določitev [ugotovitev] nadzora lahko zadošča en kazalnik. Če pa nepridobitna enota, ki jo v glavnem financira država, v veliki meri ohrani sposobnost določanja svoje politike ali programa ob pristojnostih, navedenih v drugih kazalnikih, se ne šteje za enoto pod nadzorom države. V večini primerov bo nadzor kazalo več kazalnikov skupaj. Odločitev na podlagi teh kazalnikov po naravi temelji na presoji. […] Finančno posredništvo in meja države
[…] Pokojninski skladi
[…] JAVNI SEKTOR […]
[…] Nadzor javnega sektorja
[…]
|
Uredba 2018/231
|
10 |
V uvodni izjavi 2 Uredbe 2018/231 je navedeno: „Namen naložitve zahtev za statistično poročanje pokojninskim skladom je, da se [Evropski centralni banki (ECB)] zagotovi ustrezna statistika o finančnih dejavnostih podsektorja pokojninskih skladov v državah članicah, katerih valuta je euro […], ki se štejejo kot eno ekonomsko ozemlje. Zbiranje statističnih informacij o pokojninskih skladih je potrebno za zadovoljitev rednih in ad hoc analitičnih potreb, za zagotavljanje podpore ECB pri opravljanju denarne in finančne analize ter za prispevek ESCB k stabilnosti finančnega sistema.“ |
|
11 |
Člen 1 te uredbe določa: „V tej uredbi: 1. ,pokojninski sklad‘ (podsektor S.129 v ESR 2010) pomeni finančno družbo ali nepravo družbo, ki se v glavnem ukvarja s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski sklad kot sistem socialnega zavarovanja zagotavlja dohodek po upokojitvi in lahko zagotavlja pokojnine za smrt in invalidnost. V to opredelitev niso vključeni: […]
[…].“ |
Nemško pravo
VersoG
|
12 |
Za institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja se na Bavarskem med drugim uporablja člen 1 Gesetz über das öffentliche Versorgungswesen (zakon o javnem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja) z dne 16. junija 2008 (BayGVBl., str. 182), v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v zadevi C‑758/22 (v nadaljevanju: VersoG), naslovljen „Pravnoorganizacijska oblika, sedež, področje uporabe, regulativni organ“. |
|
13 |
Člen 9 VersoG, naslovljen „Načela, ki veljajo za poslovne dejavnosti“, v odstavkih od 1 do 3 določa: „(1) Institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja svoje dejavnosti opravljajo na podlagi vzajemnosti in izključno v javno korist. Njihovo upravljanje mora biti gospodarno in skrbno. Premoženje institucij pokojninskega in invalidskega zavarovanja mora biti ločeno. (2) Institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja svoje upravne stroške, vključno s plačami uradnikov in zaposlenih ter prejemki upravičencev, krijejo z lastnimi sredstvi. Razdelitev med različne institucije se opravi glede na dejansko nastale stroške. (3) Sredstva in premoženje institucij pokojninskega in invalidskega zavarovanja se lahko uporabijo le za izpolnjevanje njihovih nalog pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V primeru prenehanja subjekta preostala sredstva pripadajo članom, zavarovancem in upravičencem v skladu z določbami statuta.“ |
|
14 |
Člen 10 VersoG, naslovljen „Statut“, v odstavkih od 1 do 3 določa: „(1) Institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja urejajo svoje zadeve s statutom v skladu s tem zakonom. (2) Statut mora poleg elementov, ki so posebej navedeni v tem zakonu, vsebovati tudi določbe o:
(3) Statut in njegove spremembe pripravi predsednik upravnega odbora po predhodni odobritvi nadzornika, objavijo pa se v Bayerischer Staatsanzeiger. Veljati začnejo dan po objavi, razen če je določen drugačen datum.“ |
|
15 |
Drugi del VersoG, naslovljen „Shema pokojninskega in invalidskega zavarovanja zdravnikov na Bavarskem, shema pokojninskega in invalidskega zavarovanja lekarnarjev na Bavarskem, shema pokojninskega in invalidskega zavarovanja arhitektov na Bavarskem, shema pokojninskega in invalidskega zavarovanja gradbenih inženirjev in psihoterapevtov na Bavarskem, shema pokojninskega in invalidskega zavarovanja odvetnikov in davčnih svetovalcev na Bavarskem“, vsebuje Poglavje 1, ki se nanaša na „Skupne določbe“ in v katerem je člen 28 z naslovom „Naloge“. Ta člen v tretjem stavku določa, da „morajo institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja izpolnjevati pogoje, da so lahko njihovi člani izvzeti iz obveznosti zavarovanja v sistemu obveznega pokojninskega zavarovanja“. |
|
16 |
Člen 30 VersoG, naslovljen „Pristop“, v odstavkih od 1 do 3 določa: „(1) Članstvo v institucijah pokojninskega in invalidskega zavarovanja je obvezno. (2) Statut lahko določa izjeme in oprostitve od obveznega članstva, zlasti če pripadnik poklica:
[…] (3) Nekdanji obvezni člani lahko ostanejo prostovoljni člani v skladu z določbami statuta.“ |
|
17 |
Člen 31 VersoG, naslovljen „Prispevki, prehod“, v odstavkih 1 in 4 določa: „(1) Člani morajo plačevati prispevke v skladu z določbami statuta. Statut lahko določa minimalne prispevke, ki so neodvisni od dohodka. Določa lahko, da je treba za ohranitev pokojninskega varstva plačati ustrezne prispevke za obdobja, ko oseba ne opravlja poklicne ali pridobitne dejavnosti oziroma je brez dohodkov. Obvezni prispevek ne sme presegati meje, ki je upoštevna za oprostitev davka od dohodkov pravnih oseb, do katere je upravičena institucija pokojninskega in invalidskega zavarovanja. […] (4) Statut lahko dovoljuje dodatna prostovoljna vplačila za povečanje pokojninskih pravic. Ti zneski, ki se prištejejo k obveznemu prispevku, ne smejo presegati meje, določene v odstavku 1, četrti stavek.“ |
|
18 |
Členi od 33 do 36 in 38 VersoG določajo pravila o obveznem članstvu v zadevnih institucijah pokojninskega in invalidskega zavarovanja. |
Zakon o zbornicah zdravstvenih poklicev na Saškem
|
19 |
Člen 6 Sächsisches Heilberufekammergesetz (zakon o zbornicah zdravstvenih poklicev na Saškem) z dne 24. maja 1994 (SächsGVBl., str. 935), v različici, ki se uporablja v zadevi C‑759/22 (v nadaljevanju: SächsHKaG), naslovljen „Institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja,“ določa: „(1) Zbornice lahko s svojim statutom ustanovijo institucijo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da zagotovijo zavarovanje svojih članov in njihovih družinskih članov. […] Člani zbornic so člani institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skladu s statutom. […] (3) Statut določa pravila o:
[…] V statutu se lahko določijo pogoji, pod katerimi lahko član prispevke, ki jih je plačal instituciji pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prenese na drugo institucijo zavarovanja javnega prava ali na institucijo pokojninskega in invalidskega zavarovanja njegove poklicne kategorije (poklicna institucija pokojninskega in invalidskega zavarovanja), ter pogoji in znesek upravičenega povračila vplačanih prispevkov po prenehanju članstva. (4) Sredstva institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja so posebno premoženje, ki je na voljo le za izpolnjevanje obveznosti institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Upravljati ga je treba ločeno od drugih sredstev zbornice. Uporablja se lahko le za zakonsko dovoljene namene, vključno s kritjem potrebnih upravnih stroškov.“ |
Spora o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
|
20 |
Tožeče stranke iz postopkov v glavni stvari so v letih 2018 in 2019 prejele obvestila nemške centralne banke, v katerih je bilo navedeno, da zanje kot pokojninske sklade na podlagi členov 1 in 2 Uredbe 2018/231 veljajo zahteve za statistično poročanje, na podlagi katerih ji morajo od 30. septembra 2019 dalje pošiljati natančnejše podatke o svojem finančnem položaju – nekatere tožeče stranke vsako četrtletje, druge pa vsako leto. |
|
21 |
Tožeče stranke iz postopkov v glavni stvari so pri Verwaltungsgericht Frankfurt am Main (upravno sodišče v Frankfurtu ob Majni, Nemčija) vložile tožbe za, primarno, odpravo teh obvestil in, podredno, za ugotovitev, da zanje zgoraj navedene zahteve za statistično poročanje ne veljajo. |
|
22 |
To sodišče je te tožbe zavrnilo z obrazložitvijo, da so tožeče stranke iz postopkov v glavni stvari pokojninski skladi v smislu člena 1, točka 1, Uredbe 2018/231 in da zato zanje veljajo zahteve za poročanje na podlagi člena 2(1) te uredbe. Po mnenju tega sodišča spadajo institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kakršne so tožeče stranke iz postopkov v glavni stvari, kot tržni proizvajalci med finančne kapitalske družbe in so torej zajete s podsektorjem pokojninskih skladov (S.129) ESR 2010, ki je določen z Uredbo št. 549/2013. V okviru svoje glavne dejavnosti opravljajo storitve pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V ta namen določajo cene, ki so z ekonomskega vidika pomembne. Enako velja za obvezne prejemke. Ker državne pomoči ni, naj bi bile institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja prisiljene prispevke in prejemke urejati tako, da je zagotovljena njihova plačilna sposobnost. Vsekakor naj bi opredelitev obveznih storitev kot tržne proizvodnje izhajala zlasti iz odstavka 3.19 Priloge A k Uredbi št. 549/2013, saj so tožeče stranke iz postopkov v glavni stvari več let pokrivale vsaj 50 % svojih stroškov s prodajo svojih proizvodov. Navedeno sodišče poudarja, da odstavek 1.37 Priloge A k tej uredbi taki opredelitvi ne nasprotuje, saj se ta določba uporablja le za subjekte javnega sektorja, med katere tožeče stranke iz postopkov v glavni stvari ne spadajo, ker niso pod državnim nadzorom. Zato naj bi bila izključena tudi vključitev v podsektor skladov socialne varnosti (S.1314) ESR 2010, za katerega obveznost obveščanja ne velja. Odstavek 20.39 Priloge A k navedeni uredbi naj bi potrjeval opredelitev tožečih strank v postopku v glavni stvari kot pokojninskih skladov. Na podlagi te določbe naj se shema z vnaprej določenimi prispevki, ki jo upravlja javni subjekt, ne bi smela šteti za shemo socialne varnosti, če deluje – kot to velja za tožeče stranke iz postopkov v glavni stvari – brez jamstva države glede zneska prejemkov, ki jih je treba izplačati, in če je ta znesek, ki je odvisen od donosnosti upravljanih sredstev, nujno negotov. |
|
23 |
Tožeče stranke iz postopkov v glavni stvari so zoper to sodbo vložile revizijo pri Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče, Nemčija), ki je predložitveno sodišče. Trdijo, da niso tržni proizvajalci. Njihove obvezne storitve, ki predstavljajo večji del njihove proizvodnje, naj se ne bi prodajale po ekonomsko pomembnih cenah. V zvezi s tem naj se člani, za katere je članstvo obvezno, ne bi mogli svobodno odločati o nakupu storitev pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi zaračunanih prispevkov, kar naj bi kršilo enega od pogojev, ki so potrebni za obstoj takih cen, in sicer tistega, ki je določen v odstavku 3.19, prvi pododstavek, točka (b), Priloge A k Uredbi št. 549/2013, v skladu s katerim se lahko „potrošniki […] svobodno odločijo za nakup ali proti njemu ter sprejmejo odločitev na podlagi zaračunanih cen.“ Merilo 50 % iz odstavka 3.19, tretji pododstavek, Priloge A k tej uredbi, ki omogoča, da se za tržnega proizvajalca šteje institucionalna enota, ki s prodajo krije vsaj 50 % stroškov v neprekinjenem daljšem obdobju, naj ne bi bilo upoštevno, saj naj bi bilo namenjeno le določitvi vrednosti proizvodnje. Vsekakor naj bi institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja, tako kot obvezno pokojninsko zavarovanje, spadale na področje socialne varnosti. |
|
24 |
Nemška centralna banka trdi, da v sodbi Verwaltungsgericht Frankfurt am Main (upravno sodišče v Frankfurtu ob Majni) ni prišlo do napačne uporabe prava, ki se zatrjuje. |
|
25 |
Predložitveno sodišče dvomi o opredelitvi tožečih strank iz postopkov v glavni stvari, zlasti ob upoštevanju člena 1, točka 1(f), Uredbe 2018/231 ter odstavkov 1.37, 2.107, 2.117, od 3.17 do 3.19, 3.24, 3.26, 17.43, 20.10, 20.12 in 20.39 Priloge A k Uredbi št. 549/2013. Sprašuje se, ali jih je treba opredeliti kot pokojninske sklade ali kot sklade socialne varnosti ali pa bi bilo treba zanje uporabiti drugačno opredelitev. |
|
26 |
To sodišče poudarja, da so tožeče stranke v postopkih v glavni stvari subjekti javnega prava s pravno osebnostjo. Opravljajo lahko le dejavnost v splošnem interesu in lahko svoja sredstva in premoženje uporabljajo le za opravljanje svojih nalog javne službe. Svoja upravna bremena, vključno s plačami zaposlenih in prejemki upravičencev, morajo kriti iz lastnih sredstev. |
|
27 |
Predložitveno sodišče navaja, da v skladu z nemškim pravom za veliko večino oseb, vključenih v sheme tožečih strank iz postopkov v glavni stvari, velja obvezno članstvo zaradi opravljanja njihovega poklica na Bavarskem ali Saškem. Ko to obvezno članstvo preneha, je mogoče ostati prostovoljni član, da se lahko še naprej pridobivajo pokojninske pravice. Tožeče stranke iz postopkov v glavni stvari s svojim statutom urejajo pobiranje prispevkov ali vplačil za financiranje svojih nalog ter pogoje, naravo, znesek in ukinitev pokojninskih pravic. Možna so tudi dodatna prostovoljna plačila, vendar so omejena na najvišji dovoljeni znesek. Tožeče stranke iz postopkov v glavni stvari opravljajo več kot 50 % svojih storitev za svoje člane, za katere velja obvezno članstvo. |
|
28 |
V teh okoliščinah je Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja, ki so v zadevah C‑758/22 in C‑759/22 enaka:
|
Vprašanja za predhodno odločanje
|
29 |
Predložitveno sodišče želi z vprašanji v bistvu izvedeti, ali je treba določbe Priloge A k Uredbi št. 549/2013 razlagati tako, da so institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ponujajo storitve za kritje tveganja starosti, smrti in invalidnosti zavarovancev, za katere je članstvo večinoma obvezno, ker opravljajo določeno poklicno dejavnost, zajete s pojmom „pokojninski skladi“ v smislu odstavka 2.105 te priloge, in da morajo zato zanje veljati zahteve za statistično poročanje, določene z Uredbo 2018/231. |
|
30 |
Opozoriti je treba, da iz uvodne izjave 14 Uredbe št. 549/2013 izhaja, da se z ESR 2010 vzpostavlja referenčni okvir, namenjen pripravi računov držav članic za potrebe Unije ter zlasti za opredelitev in spremljanje gospodarskih in socialnih politik Unije. V zvezi s tem bi morala v skladu z uvodno izjavo 3 te uredbe priprava teh računov temeljiti na enotnih načelih, ki ne dopuščajo različnih razlag, tako da se omogoči pridobitev primerljivih rezultatov (sodba z dne 13. julija 2023, Ferrovienord, C‑363/21 in C‑364/21, EU:C:2023:563, točka 64 in navedena sodna praksa). |
|
31 |
Kot izhaja iz člena 1(2)(a) navedene uredbe, ESR 2010 določa metodologijo, ki je v Prilogi A in se nanaša na skupne standarde, opredelitve, klasifikacije in računovodska pravila ter je namenjena pripravi računov in tabel na primerljivih osnovah za potrebe Unije. |
|
32 |
V skladu z odstavkom 1.01 te priloge je ESR 2010 „mednarodno skladen računovodski okvir za sistematično in podrobno opisovanje celotnega gospodarstva (tj. regije, države ali skupine držav), njegovih sestavnih delov in odnosov z drugimi celotnimi gospodarstvi“. |
|
33 |
Navedeno prilogo, ki je zasnovana kot priročnik, sestavlja 24 poglavij, ki so kratko predstavljena v odstavkih 1.03 in 1.04 te priloge. Poglavje 1 zajema osnovne značilnosti sistema v smislu konceptov in določa načela ESR. To poglavje opisuje temeljne statistične enote in njihovo združevanje ter ponuja pregled zaporedja računov. Poglavje 2 opisuje institucionalne enote, uporabljene pri merjenju gospodarstva, ter kako so te enote razvrščene v sektorje in druge skupine, da se omogoči analiza. Poglavje 20 se nanaša na račune sektorja država. |
|
34 |
Odstavka 1.34 in 1.57 Priloge A k Uredbi št. 549/2013 določata, da je treba vsako institucionalno enoto – opredeljeno kot ekonomski subjekt, ki lahko ima v lasti blago in sredstva, prevzema obveznosti ter sodeluje v gospodarskih dejavnostih in transakcijah z drugimi enotami v lastnem imenu – dodeliti enemu od šestih glavnih sektorjev, opredeljenih z ESR 2010, in sicer nefinančnim družbam, finančnim družbam, državi, gospodinjstvom, nepridobitnim institucijam, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, in tujini (glej v tem smislu sodbo z dne 13. julija 2023, Ferrovienord, C‑363/21 in C‑364/21, EU:C:2023:563, točka 66 in navedena sodna praksa). |
|
35 |
Iz teh določb in iz odstavka 2.41 te priloge izhaja, da se ti sektorji medsebojno izključujejo, tako da lahko institucionalna enota pripada le enemu sektorju ali podsektorju. V skladu z odstavkom 2.32 iste priloge vsak sektor in podsektor združuje institucionalne enote s podobnim gospodarskim vedenjem. |
|
36 |
Podsektor pokojninskih skladov spada v sektor finančnih družb, kot je določeno v odstavku 2.66 Priloge A k Uredbi št. 549/2013. Zato so pokojninski skladi tako kot vse institucionalne enote tega sektorja razvrščeni med „tržne proizvajalce“ v skladu z opredelitvijo pojma „finančne družbe“ iz odstavka 2.55 te priloge. |
|
37 |
V zvezi s to razvrstitvijo pokojninskih skladov kot „tržnih proizvajalcev“ je treba poudariti, da obstaja posebnost dejavnosti teh skladov, ki so podrobno navedene v odstavkih od 2.105 do 2.110 navedene priloge. Iz odstavka 2.108 iste priloge je namreč razvidno, da so v nasprotju z družbami za življenjsko zavarovanje „pokojninski skladi z zakonom omejeni na posebne skupine zaposlenih in samozaposlenih“. Tako podsektor pokojninskih skladov združuje finančne družbe, ki svojih storitev ne morejo ponujati celotni javnosti. |
|
38 |
V obravnavanem primeru je iz predložitvenih odločb razvidno, da institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz postopkov v glavni stvari, ki opravljajo svojo dejavnost na Bavarskem (zadeva C‑758/22) in Saškem (zadeva C‑759/22), svojim članom zagotavljajo prejemke v primeru upokojitve, smrti in invalidnosti, ter so organizirane na sektorski podlagi, tako da za večino njihovih članov velja zakonska obveznost članstva zaradi opravljanja določenega poklica, kot je poklic zdravnika, lekarnarja, odvetnika ali arhitekta. |
|
39 |
Prav zaradi te sektorske organiziranosti institucij pokojninskega in invalidskega zavarovanja in s tem povezane obveznosti članstva njihovih članov se predložitveno sodišče sprašuje, ali lahko dejavnosti teh institucij spadajo v pojem „tržna proizvodnja“ ali pojem „tržna dejavnost“ v smislu Priloge A k Uredbi št. 549/2013. |
|
40 |
Vendar je treba navesti, da je taka sektorska organizacija pokojninskih skladov izrecno določena v odstavkih 2.107 in 2.108 Priloge A k Uredbi št. 549/2013, kot je navedeno v točki 37 te sodbe. Kljub tej posebnosti se je zakonodajalec Unije odločil, da pokojninske sklade uvrsti med finančne družbe in s tem med tržne proizvajalce. Zato se v obravnavanem primeru ni treba spraševati o razlagi pojma „tržna proizvodnja“ ali pojma „tržna dejavnost“, temveč je treba ugotoviti, ali je institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kakršne so te iz postopkov v glavni stvari, mogoče opredeliti za „pokojninske sklade“ glede na merila, določena v odstavkih od 2.105 do 2.110 te priloge. |
|
41 |
V zvezi s tem je iz besedila odstavkov od 2.105 do 2.110 Priloge A k Uredbi št. 549/2013 mogoče sklepati, da dejavnosti pokojninskih skladov izpolnjujejo merila, opisana v nadaljevanju. |
|
42 |
Prvič, iz odstavkov 2.105 in 2.107 te priloge je razvidno, da pokojninski skladi, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev, zavarovancu zagotavljajo prejemke v primeru upokojitve. Ti skladi lahko zavarovancu zagotovijo tudi prejemke v primeru invalidnosti ter prejemke zakoncu in otrokom zavarovanca v primeru njegove smrti. |
|
43 |
Drugič, v odstavku 2.106 iste priloge je navedeno, da so pokojninski skladi, ki so ločeni od vseh enot, ki so jih ustvarile, neodvisni pri sprejemanju odločitev in vodijo popolno računovodstvo. |
|
44 |
Tretjič in kot je navedeno v točki 37 te sodbe, je v odstavkih 2.107 in 2.108 Priloge A k Uredbi št. 549/2013 pojasnjeno, da so pokojninski skladi drugače kot družbe za življenjsko zavarovanje z zakonom omejeni na posebne skupine zaposlenih in samozaposlenih, kot so, med drugim, osebe, ki opravljajo isti poklic. |
|
45 |
Četrtič, odstavek 2.110 te priloge iz pojma „pokojninski skladi“ izključuje sklade socialne varnosti iz odstavka 2.117 navedene priloge. V skladu z zadnjenavedenim odstavkom je za sklade socialne varnosti, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialnih prejemkov, značilno, da so na eni strani nekatere skupine prebivalstva zakonsko zavezane sodelovati v sistemu ali plačevati prispevke, na drugi strani pa država določi ali odobri prispevke in prejemke, pri čemer običajno ni neposredne povezave med vrednostjo prispevka, ki ga posameznik plača, in tveganjem, ki mu je izpostavljen. |
|
46 |
V zvezi z zadnjenavedenim je iz odstavka 20.39 Priloge A k Uredbi št. 549/2013, ki spada v poglavje 20 te priloge, naslovljeno „Računi države“, razvidno, da pokojninske sheme, čeprav jo je vzpostavila enota države, ni mogoče šteti za shemo socialne varnosti in jo je treba razvrstiti v podsektor pokojninskih skladov, če država ne jamči za raven prejemkov in je ta negotova, ker je odvisna od rezultatov sredstev. |
|
47 |
V skladu z ustaljeno sodno prakso v okviru postopka iz člena 267 PDEU, ki temelji na jasni ločitvi nalog med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, to zadnje ni pristojno za razlago nacionalnega prava ter je le nacionalno sodišče pristojno za ugotovitev in presojo dejanskega stanja spora o glavni stvari in za opredelitev natančnega obsega nacionalnih zakonov in drugih predpisov (sodba z dne 28. aprila 2022, SeGEC in drugi, C‑277/21, EU:C:2022:318, točka 21 in navedena sodna praksa). |
|
48 |
Sodišče, ki mora predložitvenemu sodišču dati koristen odgovor, pa je pristojno, da mu da napotila na podlagi spisa zadeve v glavni stvari in pisnih stališč, ki so bila predložena Sodišču, tako da predložitveno sodišče lahko razsodi (sodba z dne 28. aprila 2022, SeGEC in drugi, C‑277/21, EU:C:2022:318, točka 22 in navedena sodna praksa). |
|
49 |
V obravnavanem primeru je iz pojasnil predložitvenega sodišča razvidno, da imajo dejavnosti institucij pokojninskega in invalidskega zavarovanja v sporih o glavni stvari naslednje značilnosti. |
|
50 |
Prvič, ni sporno, da te institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja svojim članom zagotavljajo prejemke v primeru upokojitve, smrti in invalidnosti. |
|
51 |
Drugič, iz navedb predložitvenega sodišča je razvidno, da imajo institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja v zadevi C‑758/22, ki so pravne osebe, pravico do samoupravljanja in lastno računovodstvo. V skladu z istimi navedbami je institucija pokojninskega in invalidskega zavarovanja v zadevi C‑759/22, čeprav gre za ustanovo zdravniške zbornice z omejeno pravno sposobnostjo, organizacijsko in ekonomsko neodvisna, ima široko avtonomijo, lastno premoženje in vodi popolno računovodstvo. Take institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so neodvisne pri upravljanju in vodijo lastno računovodstvo, izpolnjujejo merilo iz točke 43 te sodbe. |
|
52 |
Tretjič, iz navedb predložitvenega sodišča, omenjenih v točki 38 te sodbe, je razvidno tudi, da za veliko večino članov institucij pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz postopkov v glavni stvari zaradi opravljanja določene poklicne dejavnosti velja zakonska obveznost članstva, pri čemer te institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja načeloma ne smejo zagotavljati storitev drugim osebam. Zato kaže, da take institucije izpolnjujejo merilo iz točke 44 te sodbe. |
|
53 |
Četrtič, iz predložitvenih odločb je razvidno, da je raven prejemkov, ponujenih članom, za katero država ne jamči, odvisna od zneska vplačanih prispevkov in uspešnosti zadevne institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri upravljanju sredstev. Poleg tega je predložitveno sodišče navedlo, da institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz postopkov v glavni stvari v zakonsko določenem okviru določijo znesek prispevkov, ki jih prejemajo, in znesek prejemkov, ki jih ponujajo. Zato take institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja izpolnjujejo merila, navedena v točkah 45 in 46 te sodbe, zaradi česar jih ni mogoče opredeliti za sheme socialne varnosti in jih je treba opredeliti za pokojninske sklade. |
|
54 |
Iz tega sledi, da če imajo dejavnosti institucij pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz sporov o glavni stvari dejansko značilnosti, naštete v točkah od 50 do 53 te sodbe, kar mora ugotoviti predložitveno sodišče, je te institucije mogoče razvrstiti v podsektor „pokojninskih skladov“ v smislu odstavka 2.105 Priloge A k Uredbi št. 549/2013. |
|
55 |
Glede na vse zgornje preudarke je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba določbe Priloge A k Uredbi št. 549/2013 razlagati tako, da so institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja zajete s pojmom „pokojninski skladi“ v smislu odstavka 2.105 te priloge in da morajo zato zanje načeloma veljati zahteve za statistično poročanje, določene z Uredbo 2018/231, če imajo dejavnosti teh institucij vse te značilnosti:
|
Stroški
|
56 |
Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo. |
|
Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo: |
|
Določbe Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji |
|
je treba razlagati tako, da |
|
so institucije pokojninskega in invalidskega zavarovanja zajete s pojmom „pokojninski skladi“ v smislu odstavka 2.105 te priloge in da morajo zato zanje načeloma veljati zahteve za statistično poročanje, določene z Uredbo Evropske centralne banke (EU) 2018/231 z dne 26. januarja 2018 o zahtevah za statistično poročanje za pokojninske sklade, če imajo dejavnosti teh institucij vse te značilnosti: |
|
|
Podpisi |
( *1 ) Jezik postopka: nemščina