<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑458/14</NO.CASE><NO.CASE>C‑67/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62014CC0458</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:122">EU:C:2016:122</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>13</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>13</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI M. SZPUNARJA – ZDRUŽENI ZADEVI C‑458/14 IN C‑67/15</P><P>PROMOIMPRESA IN DRUGI</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Macieja Szpunarja</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20160225">25. februarja 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Združeni zadevi C‑458/14 in C‑67/15</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Promoimpresa srl</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Consorzio dei comuni della Sponda Bresciana del Lago di Garda e del Lago di Idro,</HT></P><P>Regione Lombardia (C‑458/14)(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale amministrativo per la Lombardia (deželno upravno sodišče za Lombardijo, Italija))</P><P><HT TYPE="BOLD">in</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Mario Melis,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Tavolara Beach Sas,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Dionigi Piredda,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Claudio Del Giudice</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Comune di Loiri Porto San Paolo,</HT></P><P>Provincia di Olbia Tempio (C‑67/15)(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,</P><P><HT TYPE="NORMAL">ki ga je vložilo Tribunale amministrativo per la Sardegna</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">(deželno upravno sodišče za Sardinijo, Italija))</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Svoboda ustanavljanja</KEYWORD><KEYWORD>Izkoriščanje javnega dobrega ob morju in jezerih</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2006/123/ES</KEYWORD><KEYWORD>Člen 4(6)</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>sistem dovoljenj<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD><KEYWORD>Člen 12</KEYWORD><KEYWORD>Omejeno število dovoljenj zaradi pomanjkanja naravnih virov</KEYWORD><KEYWORD>Samodejno podaljšanje dovoljenj</KEYWORD><KEYWORD>Skladna razlaga</KEYWORD><KEYWORD>Učinek direktive v notranjem pravnem redu</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Obravnavani združeni zadevi se nanašata na isto vprašanje podaljšanja izključnih pravic do izkoriščanja javnega dobrega ob morju in jezerih v Italiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Navedenima italijanskima sodiščema sta v obravnavo predloženi ničnostni tožbi zoper upravni odločbi o prenehanju aktov, v italijanskem pravu opredeljenih kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>koncesije<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>, ki se nanašajo na izkoriščanje območij javnega dobrega ob Gardskem jezeru in na priobalnem območju Sardinije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Isto vprašanje se postavlja v zadevi Regione autonoma della Sardegna (C‑449/15), v kateri pred Sodiščem teče postopek.</P></NOTE> V okviru izpodbijanja teh odločb se koncesionarji, ki se jim je koncesija iztekla, sklicujejo na zakonodajo, ki določa podaljšanje roka izteka navedenih aktov. Predložitveni sodišči se sprašujeta o združljivosti te zakonodaje z določbami Pogodbe DEU in Direktive 2006/123/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> o storitvah na notranjem trgu (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="376" PAGE.FIRST="36" DATE.PUB="2006">UL L 376, str. 36</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Sodišče ima tako z obravnavanima zadevama priložnost, da razmeji področje uporabe pravil, ki se uporabljajo za koncesije za storitve, glede na določbe o dovoljenju za storitveno dejavnost in da razloži člen 12 Direktive 2006/123 v zvezi s sistemom izdaje dovoljenj, katerih število je omejeno zaradi pomanjkanja naravnih virov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Določbe v členih od 9 do 13 Direktive 2006/123 se uporabljajo za sisteme dovoljenj, ki določajo pogoje za začetek opravljanja storitvenih dejavnosti ali njihovo opravljanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 12 navedene direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Izbira med več kandidati<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="012.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Če je število razpoložljivih dovoljenj za določeno dejavnost omejeno zaradi pomanjkanja razpoložljivih naravnih virov ali tehničnih zmogljivosti, države članice uporabijo postopke izbora za potencialne kandidate, ki zagotavljajo popolno jamstvo za nepristranskost in preglednost, vključno in zlasti z ustrezno objavo o začetku postopka, njegovi izvedbi in zaključku.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="012.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>V primerih iz odstavka 1 se dovoljenje dodeli za primerno omejeno obdobje in se ne more samodejno podaljševati, niti ne more ponudniku, katerega dovoljenje je pravkar poteklo, ali kateri koli drugi osebi, ki je v posebnem odnosu s tem ponudnikom, dati drugih prednosti.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="012.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>V skladu z odstavkom 1 tega člena ter členoma 9 in 10 lahko države članice pri določitvi predpisov za uporabo postopkov izbora upoštevajo javno zdravje, cilje socialne politike, zdravje in varnost zaposlenih ali samozaposlenih, varstvo okolja, ohranjanje kulturne dediščine in katerega koli pomembnega razloga, ki se nanaša na javni interes, v skladu z zakonodajo Skupnosti.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Italijansko pravo</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Zakonodaja o pomorskih koncesijah</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Javna dobra ob morju ureja zakonik o plovbi, ki med drugim v členu 36 določa, da je mogoče za ta dobra podeliti koncesijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Navedeni zakonik je poleg tega v odstavku 2 člena 37 določal, da se v primeru podaljšanja koncesije da prednost obstoječemu koncesionarju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Potem ko je Evropska komisija uvedla postopek zaradi neizpolnitve obveznosti, je bila ta prednostna pravica odpravljena s členom 1(18) uredbe-zakona št. 194 (decreto-legge n. 194 – Proroga di termini previsti da disposizioni legislative) z dne <DATE ISO="20091230">30. decembra 2009</DATE> (GURI št. 302 z dne <DATE ISO="20091230">30. decembra 2009</DATE>, v nadaljevanju: zakon-uredba št. 194/2009).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Na podlagi navedenega člena se je trajanje koncesij za javna dobra ob morju, ki so se iztekle najpozneje <DATE ISO="20121231">31. decembra 2012</DATE>, podaljšalo do tega datuma.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Ob spremembi uredbe-zakona št. 194/2009 v zakon, in sicer z zakonom št. 25 (legge n. 25) z dne <DATE ISO="20100226">26. februarja 2010</DATE> (GURI št. 48 z dne <DATE ISO="20100227">27. februarja 2010</DATE>), je bila navedena določba preoblikovana tako, da je bilo trajanje koncesij, ki naj bi se iztekle najpozneje <DATE ISO="20151231">31. decembra 2015</DATE>, podaljšano do tega datuma.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Ta določba je bila nato spremenjena s členom 34k uredbe-zakona št. 179 (decreto-legge n. 179 – Ulteriori misure urgenti per la crescita del Paese) z dne <DATE ISO="20121018">18. oktobra 2012</DATE> (GURI št. 245 z dne <DATE ISO="20121019">19. oktobra 2012</DATE>), spremenjene v zakon št. 221 (legge n. 221) z dne <DATE ISO="20121217">17. decembra 2012</DATE> (GURI št. 294 z dne <DATE ISO="20121218">18. decembra 2012</DATE>), tako da je trajanje koncesij podaljšano do <DATE ISO="20201231">31. decembra 2020</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Zakonodaja za prenos Direktive 2006/123</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Direktiva 2006/123 je bila v italijansko pravo prenesena z zakonsko uredbo št. 59 (decreto legislativo n. 59 – Attuazione della direttiva 2006/123/CE relativa ai servizi nel mercato interno) z dne <DATE ISO="20100326">26. marca 2010</DATE> (GURI št. 94 z dne <DATE ISO="20100423">23. aprila 2010</DATE>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 16(4) te zakonske uredbe določa, da se razpoložljive licence ne smejo podaljševati samodejno, če je število teh licenc zaradi pomanjkanja naravnih virov omejeno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje sporov o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Zadeva C‑458/14</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Consorzio dei comuni della Sponda Bresciana del Lago di Garda e del Lago di Idro je z odločbama z dne 16. junija in <DATE ISO="20060817">17. avgusta 2006</DATE> družbi Promoimpresa srl (v nadaljevanju: Promoimpresa) podelilo koncesijo za izkoriščanje območja za rekreativne namene v okviru javnega dobrega ob Gardskem jezeru.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 3 odločbe o podelitvi navedene koncesije je določal samodejno prenehanje njene veljavnosti <DATE ISO="20101231">31. decembra 2010</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Družba Promoimpresa je <DATE ISO="20100414">14. aprila 2010</DATE> predložila vlogo za podaljšanje koncesije, ki jo je Consorzio dei comuni della Sponda Bresciana del Lago di Garda e del Lago di Idro zavrnilo z odločbo z dne <DATE ISO="20110506">6. maja 2011</DATE>, ker je bila zadevna koncesija iz postopka v glavni stvari omejena na pet let, pri čemer je bila izključena vsaka oblika samodejnega podaljšanja, in ker bi bilo treba za novo koncesijo izvesti postopek javnega razpisa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Družba Promoimpresa je zoper navedeno odločbo vložila tožbo pri predložitvenem sodišču, pri čemer se je sklicevala zlasti na kršitev člena 1(18) uredbe-zakona št. 194/2009. Navedla je, da se ta uredba-zakon sicer nanaša na koncesije za pomorska javna dobra, vendar naj bi se uporabljala tudi za koncesije za javna dobra ob jezerih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče meni, da s tem, da zadevna določba dopušča podaljšanje trajanja koncesij za javna dobra, neupravičeno omejuje svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev, saj naj bi onemogočala dostop do koncesij, ki so se iztekle, vsem drugim konkurentom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Tribunale amministrativo regionale per la Lombardia (deželno upravno sodišče za Lombardijo) prekinilo odločanje in Sodišču postavilo to vprašanje za predhodno odločanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Ali načela svobode ustanavljanja, nediskriminacije in varstva konkurence iz členov 49 PDEU, 56 PDEU in 106 PDEU ter načelo [<QUOT.START CODE="201A" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>pravilo razumnosti<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/>], ki ga navedena načela vključujejo, nasprotujejo nacionalni zakonodaji, ki na podlagi zaporednih zakonodajnih ukrepov določa obnovitev podaljšanja veljavnosti koncesij na gospodarsko pomembnem javnem dobrem ob morju, jezerih in rekah, katerih trajanje je bilo z zakonom podaljšano za najmanj enajst let, s čimer isti koncesionar ohranja pravico<?PAGE NO="4"?> do izključnega uživanja navedenega dobrega za gospodarske namene, čeprav je nastopil datum prenehanja veljavnosti, določen v okviru koncesije, že izdane koncesionarju, kar zainteresiranim gospodarskim subjektom odvzema vsako možnost dodelitve javnega dobrega po izvedbi postopkov javnega razpisa?<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Zadeva C‑67/15</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Tožeče stranke so – razen sindikata ponudnikov kopaliških storitev – upravljavci turističnih in rekreativnih dejavnostih na priobalnem območju Comune di Loiri Porto San Paolo (občina Loiri Porto San Paolo, v nadaljevanju: Commune) na podlagi koncesij, ki jih je ta podelila leta 2004 za šest let, nato pa so bile podaljšane za eno leto, to je do leta 2011.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Občini so predložile vlogo za podaljšanje koncesij za leto 2012. Ker nanjo niso prejele odgovora, so v skladu s členom 1(18) uredbe-zakona št. 194/2009 menile, da lahko še naprej opravljajo svoje dejavnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Občina je <DATE ISO="20120511">11. maja 2012</DATE> objavila obvestilo za podelitev sedmih novih koncesij, pri čemer so bile nekatere predvidene za območja, za katera so bile že podeljene koncesije tožečim strankam iz postopka v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Tožeče stranke iz postopka v glavni stvari so <DATE ISO="20120606">6. junija 2012</DATE> zadevne akte izpodbijale pred Tribunale amministrativo regionale per la Sardegna (deželno upravno sodišče za Sardinijo). Nato so očitke razširile na odločbo z dne <DATE ISO="20120608">8. junija 2012</DATE>, s katero je občina podelila koncesije drugim osebam, ki niso tožeče stranke iz postopka v glavni stvari, zatem pa so izpodbijale še ukrepe, s katerimi jim je občinska policija odredila odstranitev njihove opreme.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>V tožbah so občini zlasti očitale, da ni upoštevala samodejnega podaljšanja koncesij, določenega z nacionalno zakonodajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče meni, da to samodejno podaljšanje izključuje uporabo prava Unije, zlasti člena 12 Direktive 2006/123. Za člen 16 zakonske uredbe št. 59/2010, s katerim je bil prenesen člen 12 Direktive 2006/123, pa naj bi se v bistvu izkazalo, da se ne uporablja zaradi sprejetja specialnega zakonskega predpisa, ki določa podaljšanje obstoječe koncesije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Tribunale amministrativo regionale per la Sardegna (deželno upravno sodišče za Sardinijo) prekinilo odločanje in Sodišču postavilo ti vprašanji za predhodno odločanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>1.</NO.P><TXT>Ali načela svobode ustanavljanja, nediskriminacije in varstva konkurence iz členov 49 PDEU, 56 PDEU in 106 PDEU nasprotujejo nacionalni zakonodaji, ki na podlagi zaporednih zakonodajnih ukrepov določa ponavljajoče se podaljševanje roka izteka koncesij na gospodarsko pomembnem javnem dobrem ob morju?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali člen 12 Direktive 2006/123 nasprotuje nacionalni določbi, kot je člen 1(18) uredbe-zakona št. 194 z dne <DATE ISO="20091229">29. decembra 2009</DATE>, spremenjene v zakon z zakonom št. 25 z dne <DATE ISO="20100226">26. februarja 2010</DATE>, kakor je bil kasneje spremenjen in dopolnjen, ki dovoljuje samodejno podaljšanje obstoječih koncesij na javnem dobrem ob morju za turistično-rekreativne dejavnosti do <DATE ISO="20151231">31. decembra 2015</DATE> ali celo do <DATE ISO="20201231">31. decembra 2020</DATE> v skladu s členom 34k uredbe-zakona št. 179 z dne <DATE ISO="20121018">18. oktobra 2012</DATE>, vstavljenim s členom 1(1) zakona št. 221 z dne <DATE ISO="20121217">17. decembra 2012</DATE> o konverziji navedene uredbe-zakona v zakon?<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Predložitveni odločbi sta prispeli v tajništvo Sodišča <DATE ISO="20141003">3. oktobra 2014</DATE> (zadeva C‑458/14) in <DATE ISO="20150212">12. februarja 2015</DATE> (zadeva C‑67/15). Pisno stališče so predložile tožeče stranke iz postopkov v glavni stvari, italijanska vlada in Komisija (v obeh zadevah) ter grška (zadeva C‑458/14) in češka (C‑67/15) vlada. Zadevi sta bili s sklepom z dne <DATE ISO="20151027">27. oktobra 2015</DATE> združeni za ustni postopek in izdajo sodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Tožeče stranke iz postopkov v glavni stvari, Commune, italijanska in nizozemska vlada ter Komisija so se udeležile obravnave, ki je potekala <DATE ISO="20151203">3. decembra 2015</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Predložitveni sodišči želita s svojimi vprašanji izvedeti, ali členi 49 PDEU, 56 PDEU in 106 PDEU nasprotujejo nacionalni zakonodaji, ki določa samodejno podaljšanje roka izteka koncesij za javna dobra ob morju in jezerih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče se poleg tega z drugim vprašanjem v zadevi C‑67/15 sprašuje, ali je taka zakonodaja v skladu s členom 12 Direktive 2006/123.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Čeprav se vprašanje za predhodno odločanje v zadevi C‑458/14 ne nanaša na Direktivo 2006/123, so stranke in zainteresirane osebe vseeno razpravljale o njenem členu 12. V zvezi s tem je treba opozoriti, da lahko Sodišče – da bi dalo koristen odgovor – upošteva pravila prava Unije, na katera se nacionalno sodišče v svojem vprašanju ni sklicevalo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Glej zlasti sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Telaustria in Telefonadress</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑324/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:669">EU:C:2000:669</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Efir</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑19/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:148">EU:C:2013:148</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Dopustnost vprašanj za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Italijanska vlada se sprašuje o dopustnosti predložitvene odločbe v zadevi C‑458/14, pri čemer navaja, da se je člen 1(18) uredbe-zakona št. 194/09 v času dejanskega stanja iz postopka v glavni stvari nanašal samo na koncesije za javna dobra ob morju. Razširitev učinkov te zakonodaje na koncesije za javna dobra ob jezerih, do katere je prišlo po sprejetju aktov, izpodbijanih pred predložitvenim sodiščem, se po navedbah te vlade ne uporablja <HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>V zvezi s tem naj spomnim, da se mora Sodišče v zvezi z razlago določb nacionalnega prava načeloma opreti na opredelitve, ki izhajajo iz predložitvene odločbe, ker Sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso ni pristojno za razlago notranjega prava države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Târșia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑69/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:662">EU:C:2015:662</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Kar zadeva možnost uporabe člena 1(18) uredbe-zakona št. 194/2009 v sporu v glavni stvari, iz predložitvene odločbe v zadevi C‑458/14 izhaja, da se tožeča stranka iz postopka v glavni stvari sklicuje na kršitev te določbe s trditvijo, da se ta uporablja tudi za koncesije za javna dobra ob jezerih. Predložitveno sodišče ugotavlja, da se razprava, ki poteka pred njim, osredotoča na ta tožbeni razlog, in navaja več razlogov, iz katerih meni, da se za dejansko stanje spora v glavni stvari uporablja ta določba.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Ker so v predložitveni odločbi navedena obširna pojasnila v zvezi z upoštevnostjo postavljenega vprašanja, Sodišče po mojem mnenju v teh okoliščinah ne bi smelo uporabiti predpostavke, na podlagi katere bi bilo mogoče predlog za sprejetje predhodne odločbe zavrniti, če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nikakršne zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora v postopku v glavni stvari.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Târșia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑69/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:662">EU:C:2015:662</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Na drugem mestu italijanska vlada v obeh zadevah ugotavlja, da je bil člen 34k uredbe-zakona št. 179/2012, s katerim se rok izteka zadevnih koncesij iz postopkov v glavni stvari podaljša do <DATE ISO="20201231">31. decembra 2020</DATE>, uveljavljen po sprejetju aktov, izpodbijanih v postopkih v glavni stvari, in da so torej vprašanja za predhodno odločanje dopustna samo v zvezi s podaljšanjem koncesij do <DATE ISO="20151231">31. decembra 2015</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>V zvezi s tem zadostuje ugotovitev, da se vprašanja za predhodno odločanje nanašajo na primer, v katerem nacionalna zakonodaja določa samodejno in ponavljajoče se podaljševanje roka izteka koncesij za javna dobra ob morju in jezerih. Vprašanje, ali se uporabljajo nacionalne določbe, s katerimi se navedeni rok izteka podaljša do <DATE ISO="20151231">31. decembra 2015</DATE> ali celo do <DATE ISO="20201231">31. decembra 2020</DATE>, ni le v pristojnosti nacionalnih sodišč, temveč tudi ne vpliva na dopustnost tako oblikovanih vprašanj za predhodno odločanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Glede na te ugotovitve menim, da so vprašanja za predhodno odločanje dopustna.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Razlaga Direktive 2006/123</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Razmerje med Direktivo 2006/123 in Pogodbo DEU</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Vprašanja za predhodno odločanje se nanašajo na razlago določb primarnega prava in določb Direktive 2006/123.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Naj poudarim, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso vsak nacionalni ukrep na področju, ki je bilo na ravni Unije izčrpno usklajeno, presojati na podlagi določb tega uskladitvenega ukrepa, ne pa na podlagi določb primarnega prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Glej zlasti sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Hedley Lomas</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑5/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:205">EU:C:1996:205</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>UPC DTH</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑475/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:285">EU:C:2014:285</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Za analizo te sodne prakse glej sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Cruza Villalóna v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Rina Services in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑593/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:159">EU:C:2015:159</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0012">12</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Sodišče je v sodbi Rina Services in drugi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑593/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:399">EU:C:2015:399</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>. Isto rešitev je v zvezi s členoma 15 in 16 Direktive 2006/123 predlagal generalni pravobranilec Y. Bot v svojih sklepnih predlogih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Madžarska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑179/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:619">EU:C:2015:619</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0073">73</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v kateri pred Sodiščem teče postopek.</P></NOTE> ugotovilo, da je bila z Direktivo 2006/123 taka izčrpna uskladitev dosežena za storitve, ki spadajo na njeno področje uporabe, kar zadeva njen člen 14 v zvezi s svobodo ustanavljanja. Sodišče je v dveh preostalih zadevah, v katerih se je Direktiva 2006/123 uporabljala za spor o glavni stvari in v katerih sta bili izrečeni sodba Trijber in Harmsen ter sodba Hiebler, v bistvu uporabilo isti pristop, pri čemer se je omejilo na razlago členov 10, 11 in 15 navedene direktive, ni pa se izreklo o določbah Pogodbe DEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Trijber in Harmsen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑340/14 in C‑341/14</NO.CASE> <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:641">EU:C:2015:641</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) ter <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Hiebler</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑293/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:843">EU:C:2015:843</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Menim, da je tak pristop ustrezen za vse člene od 9 do 13 Direktive 2006/123, ki zajemajo določbe o sistemih dovoljenj, zlasti pa za njen člen 12.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Zakonodajalec Unije je tako kot pri členu 14 Direktive 2006/123, ki zajema seznam prepovedanih zahtev v okviru izvajanja svobode ustanavljanja, v členih od 9 do 13 navedene direktive navedel vrsto določb, ki jih mora država članica spoštovati, kadar je treba za storitveno dejavnost pridobiti dovoljenje. Navedeni zakonodajalec je torej zadevno področje izčrpno uskladil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Zlasti člen 12(1) in (2) Direktive 2006/123 določa, da če je število razpoložljivih dovoljenj za določeno dejavnost omejeno zaradi pomanjkanja razpoložljivih naravnih virov ali tehničnih zmogljivosti, je treba dovoljenja izdati na podlagi nepristranskega in preglednega postopka izbora ter za omejeno obdobje, poleg tega pa jih ni mogoče samodejno podaljšati.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Te določbe ne bi imele polnega učinka, če bi se jim lahko države članice izognile s sklicevanjem na utemeljitve na podlagi primarnega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Zato je treba po mojem mnenju v primeru, da se člen 12 Direktive 2006/123 uporablja, skladnost zadevne nacionalne zakonodaje preučiti glede na to določbo, in ne glede na pravila primarnega prava.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Uporaba člena 12 Direktive 2006/123</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Najprej želim pripomniti, da je mogoče akt, s katerim država članica podeli izključno pravico do izkoriščanja javnega dobrega, načeloma presojati z vidika več določb prava Unije, zlasti členov 49 PDEU, 56 PDEU in 106 PDEU ter pravil o javnih naročilih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Za ugotovitev, ali je mogoče v obravnavanem primeru uporabiti Direktivo 2006/123, je treba preučiti, ali je podelitev koncesije za javno dobro ob morju ali jezerih na podlagi italijanskega prava sistem dovoljenj v smislu navedene direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Člen 4(6) Direktive 2006/123 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>sistem dovoljenj<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> opredeljuje kot vsak postopek, ki ga mora ponudnik ali prejemnik uporabiti, da bi od pristojnega organa pridobil uradno odločitev ali odločitev z molkom organa o začetku opravljanja ali opravljanju storitvene dejavnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Naj v zvezi s tem pripomnim, da se določbe poglavja III Direktive 2006/123, ki se nanašajo na svobodo ustanavljanja, v nasprotju s členom 49 PDEU uporabljajo neodvisno od obstoja čezmejnega elementa.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>V zvezi s tem napotujem na točko 24 mojih sklepnih predlogov v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Hiebler</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑293/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:472">EU:C:2015:472</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) ter na točke od 49 do 57 mojih sklepnih predlogov v zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Trijber in Harmsen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑340/14 in C‑341/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:505">EU:C:2015:505</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Za uporabo člena 12 navedene direktive torej ni treba ugotoviti, ali je za zadevno dovoljenje podan gotov čezmejni interes.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Za uporabo navedenega člena 12 v obravnavanem primeru pa je treba analizirati tri okoliščine, o katerih so razpravljale stranke, in sicer, prvič, podobnost med zadevnim položajem in položajem s pogodbo o komercialnem najemu, drugič, razliko glede na koncesijo za storitve in, tretjič, možnost uporabe navedenih določb za omejena dovoljenja zaradi pomanjkanja naravnih virov.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT>Trditev obstoja podobnosti s pogodbo o komercialnem najemu</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Tožeče stranke iz postopkov v glavni stvari v obeh zadevah in grška vlada trdijo, da so koncesije za javna dobra ob morju in jezerih pogodbe o komercialnem najemu, na podlagi katerih posameznik lahko izkorišča javno dobro, pri čemer naj ne bi pomenile dovoljenja, ki je pogoj za začetek opravljanja storitvene dejavnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Ta trditev me ne prepriča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Iz predložitvenih odločb izhaja, da mora pristojni občinski organ za začetek opravljanja dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem javnega dobrega ob morju ali jezerih v Italiji, kakršno je upravljanje priobalnega območja javnega dobrega za turistične in rekreativne namene, izdati koncesijski akt. Ta akt je torej pogoj za začetek opravljanja zadevne storitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Poleg tega so akti, s katerimi je bilo zavrnjeno podaljšanje takega dovoljenja, tisti, ki jih izpodbijajo tožeče stranke iz postopkov v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Dejstvo, da pridobitev tega dovoljenja vključuje tudi odobritev izključne uporabe javnega dobrega v obliki najemne pogodbe, ne more vplivati na opredelitev navedenega sistema kot sistema dovoljenj.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="8"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT>Razlikovanje glede na koncesije za storitve</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Ugotavljam, da je sistem, ki ga je mogoče opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>sistem dovoljenj<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>, vseeno izključen iz določb Direktive 2006/123, kadar spada na področje uporabe pravil o javnih naročilih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej uvodno izjavo 57 Direktive 2006/123.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Nacionalni sodišči v obravnavanem primeru v zvezi s tem navajata, da je mogoče zadevne koncesije za javna dobra ob morju in jezerih obravnavati kot koncesije za storitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Treba je torej preučiti, ali gre v obravnavanem primeru za koncesije za storitve, ki torej ne spadajo na področje uporabe določb Direktive 2006/123, temveč na področje uporabe načel in pravil prava Unije na področju javnih naročil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>V zvezi s tem dejstvo, da so zadevne pogodbe iz postopkov v glavni stvari v italijanskem pravu opredeljene kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>koncesije<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>, nikakor ne posega v njihovo – avtonomno – opredelitev v pravu Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Kot upravičeno ugotavlja nizozemska vlada, se izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>koncesija<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> pogosto uporablja za izključno pravico ali dovoljenje, kar pa ne pomeni, da gre za koncesijo v smislu prava javnih naročil.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej tudi opombo 25 Razlagalnega sporočila Komisije o koncesijah v pravu Skupnosti (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="121" PAGE.FIRST="2" DATE.PUB="2000">UL 2000, C 121, str. 2</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Za koncesijo za storitve je zlasti značilno, da organ dodeli izvajanje storitvene dejavnosti koncesionarju, in sicer običajno za storitev, ki naj bi jo opravljal ta organ, kar pomeni, da se mora koncesionar zavezati k opravljanju določene storitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej v zvezi s tem sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Belgacom</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑221/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:736">EU:C:2013:736</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca A. M. La Pergole v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>BFI Holding</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑360/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:71">EU:C:1998:71</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) in sklepne predloge generalnega pravobranilca S. Alberja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>RI.SAN</NAME.CASE>. (<NO.CASE>C‑108/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:161">EU:C:1999:161</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Opredelitev akta kot koncesije za storitve torej vključuje ugotovitev, da za opravljanje storitev veljajo posebne zahteve, ki jih je opredelil zadevni organ, in da gospodarski subjekt nima možnosti, da odstopi od opravljanja teh storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Ti premisleki so podprti z uvodno izjavo 14 Direktive 2014/23<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Čeprav Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20140226">26. februarja 2014</DATE> o podeljevanju koncesijskih pogodb (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="094" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2014">UL L 94, str. 1</REF.DOC.OJ>) v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti <HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT>, se je mogoče nanjo opreti kot vodilo pri opredelitvi pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>koncesija za storitve<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>.</P></NOTE>, iz katere je razvidno, da med koncesije ne bi smeli biti uvrščeni nekateri akti, na primer dovoljenja ali licence, zlasti če ima gospodarski subjekt možnost, da odstopi od izvedbe gradnje ali opravljanja storitev. V nasprotju z navedenimi akti so v koncesijskih pogodbah določene vzajemno zavezujoče obveznosti, pri katerih je treba gradnje ali storitve izvajati v skladu s posebnimi zahtevami, ki jih določi javni naročnik.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Toda v obravnavanem primeru iz dejanskega stanja, opisanega v predložitvenih odločbah, ne izhaja, da bi morale tožeče stranke iz postopkov v glavni stvari na podlagi aktov, v nacionalnem pravu opredeljenih kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>koncesije za javna dobra<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, opravljati storitveno dejavnost, ki bi jim jo posebej dodelil javni organ in za katero bi veljale posebne zahteve, ki bi jih opredelil ta organ.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Kot upravičeno ugotavlja Komisija, cilj zadevnih aktov ni opravljanje storitev, ki bi jih določil javni naročnik, temveč opravljanje gospodarskih turistično-rekreativnih dejavnosti na kopališkem območju, ki vključuje izključno uporabo tega javnega dobrega.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Iz navedenih okoliščin izhaja, da zadevni dogovori iz postopkov v glavni stvari niso koncesije za storitve v smislu pravil prava Unije na področju javnih naročil, kar pa mora preveriti nacionalno sodišče.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Menim torej, da so navedene nacionalne določbe, kakršne so tiste, ki se v italijanskem pravu nanašajo na dodelitev koncesij za javna dobra ob morju in jezerih, sistemi dovoljenj, ki spadajo na področje uporabe členov od 9 do 13 Direktive 2006/123.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Naj dodam, da bi bile zahteve, naložene nacionalnim organom na podlagi temeljnih pravil Pogodbe in iz njih izhajajočih načel, po svojem bistvu enake, če bi bilo treba zadevne dogovore iz postopkov v glavni stvari opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>koncesije za storitve<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> v smislu prava Unije, tako da ne bi bilo mogoče uporabiti usklajenih pravil iz Direktive 2006/123. Če gre za gospodarske dejavnosti, v zvezi z opravljanjem katerih je podan gotov čezmejni interes, se namreč dovoljenje v zvezi z obveznostjo spoštovanja teh temeljnih pravil in načel ne razlikuje od koncesije za storitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodbe <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Sporting Exchange</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑203/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:307">EU:C:2010:307</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Engelmann</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑64/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:506">EU:C:2010:506</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 52 do 54) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Belgacom</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑221/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:736">EU:C:2013:736</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT>Obstoj omejenega števila dovoljenj zaradi pomanjkanja naravnih virov</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Naj spomnim, da se člen 12 Direktive 2006/123 nanaša na poseben primer sistemov, ki določajo omejeno število dovoljenj zaradi pomanjkanja naravnih virov ali tehničnih zmogljivosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Ugotavljam, da iz predložitvenih odločb izhaja, da so bila zadevna dovoljenja v obravnavanem primeru izdana na občinski ravni in da je njihovo število omejeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Območja javnega dobrega ob jezerih ali morskih obalah, ki se lahko gospodarsko izkoriščajo v posamezni občini, so vsekakor omejena, zato jih je mogoče opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>redke naravne vire<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> v smislu člena 12 Direktive 2006/123.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Stranke poleg tega razen pomanjkanja naravnih virov ne navajajo nobenega drugega nujnega razloga v splošnem interesu, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti omejitev števila razpoložljivih dovoljenj v obravnavanem primeru.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>V zvezi s tem se mi zdi trditev, ki so jo navedle tožeče stranke iz postopkov v glavni stvari in italijanska vlada, da italijanske morske obale kot celote ni mogoče opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>redek vir<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, neustrezna preusmeritev težišča te zadeve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>V zvezi z dovoljenji, izdanimi na občinski ravni, je treba upoštevati zadevna območja javnega dobrega. V obravnavanem primeru je torej očitno, da gre za omejeno število dovoljenj, zaradi katerega si konkurirajo morebitni kandidati za postopek izbora iz člena 12(1) Direktive 2006/123.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Glede na navedeno menim, da se člen 12 Direktive 2006/123 v obravnavanem primeru uporablja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Razlaga člena 12 Direktive 2006/123</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Naj spomnim, da je treba, če je število razpoložljivih dovoljenj za določeno dejavnost omejeno zaradi pomanjkanja razpoložljivih naravnih virov ali tehničnih zmogljivosti, v skladu s členom 12(1) Direktive 2006/123 ta dovoljenja izdati na podlagi postopka izbora, ki zagotavlja jamstvo za nepristranskost in preglednost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>V skladu s členom 12(2) navedene direktive mora imeti tako izdano dovoljenje ustrezno omejeno obdobje, poleg tega pa ga ni mogoče samodejno podaljšati in ne sme zagotavljati nobene prednosti ponudniku, ki se mu je dovoljenje izteklo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>S tem, da je treba v skladu z zadevnimi določbami dovoljenja izdati za omejeno obdobje ter po preglednem in nepristranskem postopku, je zagotovljeno, da dejavnost, ki zaradi pomanjkanja naravnih virov vključuje omejeno število subjektov, ostane odprta za konkurenco in tako potencialno dostopna novim ponudnikom storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Te določbe poleg tega temeljijo na ustaljeni sodni praksi, v skladu s katero neobstoj preglednega postopka izbora v takih okoliščinah pomeni posredno diskriminacijo gospodarskih subjektov s sedežem v drugih državah članicah, ki je načeloma v nasprotju z načelom svobode ustanavljanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej v zvezi s koncesijo za storitve sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Belgacom</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑221/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:736">EU:C:2013:736</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa) in v zvezi s sistemom dovoljenj sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Engelmann</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑64/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:506">EU:C:2010:506</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Ugotavljam, da je z zakonom določeno podaljšanje dovoljenj, izdanih pred prenosom Direktive 2006/123, v neposrednem nasprotju z določbami člena 12 navedene direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Podaljšanje roka izteka obstoječih dovoljenj pomeni kršitev obveznosti, izhajajoče iz člena 12(1) Direktive 2006/123, da se za izbor kandidatov določi pregleden in nepristranski postopek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Poleg tega je z zakonom določeno podaljšanje roka izteka dovoljenj enakovredno samodejnemu podaljšanju, ki je izključeno na podlagi izrecnega besedila člena 12(2) Direktive 2006/123.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Tožeče stranke iz postopkov v glavni stvari in italijanska vlada vseeno menijo, da bi bilo mogoče podaljšanje zadevnih koncesij zaradi pravne varnosti utemeljiti kot prehodni ukrep.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Tožeče stranke iz postopkov v glavni stvari trdijo, da je podaljšanje koncesij za javna dobra ob morju in jezerih potrebno, da bi lahko zadevne osebe povrnile izvedene naložbe, ker naj bi lahko legitimno pričakovale samodejno podaljšanje dovoljenj v skladu z ureditvijo, ki se je uporabljala ob njihovi izdaji in do sprejetja uredbe-zakona št. 194/2009.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>To stališče je podprla tudi italijanska vlada, ki navaja, da je podaljšanje navedenih koncesij prehodni ukrep v okviru prehoda s sistema samodejnega podaljšanja na sistem podelitve, ki vključuje postopek javnega razpisa. Tak postopek je po navedbah te vlade utemeljen s potrebo, da se zadevnim osebam v skladu z varstvom legitimnih pričakovanj omogoči povrnitev izvedenih naložb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>V zvezi s tem ugotavljam, da je zakonodajalec Unije legitimne interese imetnikov dovoljenj že upošteval, ker je v členu 12(2) Direktive 2006/123 določil, da morajo imeti dovoljenja, če je njihovo število omejeno zaradi pomanjkanja virov, ustrezno obdobje trajanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Glede na uvodno izjavo 62 navedene direktive je treba to trajanje določiti tako, da svobodne konkurence ne omejuje bolj, kot je to potrebno za povrnitev naložb in primeren donos na vloženi kapital.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Isti premisleki izhajajo iz sodne prakse Sodišča, v skladu s katero mora biti trajanje dovoljenja upravičeno z nujnimi razlogi v splošnem interesu, med katerimi je zlasti potreba zadevnega subjekta, da ima na voljo dovolj časa, ki mu omogoča povrnitev naložb. Glej v tem smislu sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Engelmann</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑64/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:506">EU:C:2010:506</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 46 do 48 in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Ti premisleki se načeloma uporabljajo za dovoljenja, izdana v skladu z Direktivo 2006/123.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Vendar po mojem mnenju člen 12(1) Direktive 2006/123 v zvezi z dovoljenji, pri katerih ni bil uporabljen postopek v skladu z navedenim členom, nasprotuje temu, da jih država članica ob izteku njihovega roka veljavnosti podaljša in tako preloži postopek izbora s sklicevanjem na nujni razlog v splošnem interesu.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Čeprav člen 12(3) Direktive 2006/123 določa, da lahko države članice ob določitvi pravil za postopek izbora upoštevajo premisleke, povezane z nujnimi razlogi v splošnem interesu, pa ta določba državam članicam ne dovoljuje, da se na te premisleke sklicujejo, da bi bile oproščene izvedbe takega postopka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Vsekakor menim, da je treba utemeljitev, izhajajočo iz načela varstva legitimnih pričakovanj, na katero so se sklicevale tožeče stranke iz postopkov v glavni stvari in italijanska vlada, preučiti za vsak primer posebej, kar omogoča, da se na podlagi konkretnih elementov dokaže, da je lahko imetnik dovoljenja legitimno pričakoval, da bo njegovo dovoljenje podaljšano, in je izvedel temu ustrezne naložbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Na to utemeljitev se torej ni mogoče upravičeno sklicevati v podporo samodejnemu podaljšanju, kakršno je uvedel italijanski zakonodajalec in ki se je uporabljalo brez razlike za vse koncesije za javna dobra ob morju in jezerih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Ta ugotovitev ni nikakor v nasprotju s sodbo ASM Brescia<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑347/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:416">EU:C:2008:416</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>. Čeprav se Sodišče v točki 64 te sodbe sklicuje na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>objektivno okoliščino<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, iz razlogovanja v nadaljevanju sledi, da gre vsekakor za nujni razlog v splošnem interesu. Glej v zvezi s tem sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Belgacom</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑221/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:736">EU:C:2013:736</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, ki zadeva poseben primer uporabe nujnega razloga v splošnem interesu v povezavi z načelom pravne varnosti v okviru presoje koncesije za storitve glede na člena 49 PDEU in 56 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Sodišče je v tej sodbi sprejelo, da navedeno načelo za odpoved koncesije za storitev javne službe v zvezi z distribucijo plina lahko zahteva določeno prehodno obdobje, pri čemer se upoštevajo zahteve javne službe in ekonomski vidiki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Sodišče je v zvezi s tem upoštevalo vrsto okoliščin, in sicer, prvič, da direktive Unije niso določale poseganja v obstoječe koncesije za distribucijo plina, drugič, da bi morala imeti koncesija, ki je bila podeljena leta 1984, učinke do konca leta 2029 – njena odpoved je bila torej predčasna, in nazadnje, tretjič, da načelo pravne varnosti zahteva, da so pravna pravila jasna in natančna ter da je njihova uporaba predvidljiva, Sodišče pa ob podelitvi zadevne koncesije iz postopka v glavni stvari še ni odločilo, da iz primarnega prava izhaja, da bi lahko bile nekatere pogodbe, za katere je podan čezmejni interes, predmet zahteve po preglednosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>ASM Brescia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑347/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:416">EU:C:2008:416</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 67 do 71). Glej v tem smislu tudi sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Belgacom</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑221/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:736">EU:C:2013:736</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Vendar nobeden od navedenih premislekov, ki jih je sprejelo Sodišče v navedeni sodbi na podlagi načela pravne varnosti, ni upošteven za spora o glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Zadevna dovoljenja iz postopkov v glavni stvari, ki se nanašajo na izvajanje turistično-rekreativne dejavnosti na območjih javnega dobrega ob morju ali jezerih, so bila namreč izdana leta 2004 in leta 2006, ko je bila uporaba načela preglednosti na področju koncesij že dobro ustaljena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej zlasti sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Telaustria in Telefonadress</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑324/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:669">EU:C:2000:669</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 60 do 62).</P></NOTE> Zadevni akti iz postopka v glavni stvari so za rok njihovega izteka izrecno določali leto 2010, tako da so lahko imetniki predvideli znesek svojih naložb glede na vnaprej znano obdobje za zagotovitev njihove povrnitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Rešitve, ki jo je sprejelo Sodišče v sodbi ASM Brescia<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑347/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:416">EU:C:2008:416</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> in ki temelji na načelu pravne varnosti, torej ni mogoče uporabiti za spora o glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Glede na navedeno menim, da je treba člen 12(1) in (2) Direktive 2006/123 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa samodejno podaljšanje roka izteka dovoljenj za izkoriščanje območja javnega dobrega ob morju in jezerih.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="12"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Učinek člena 12 Direktive 2006/123 v nacionalnem pravnem redu</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Kar zadeva učinek člena 12 Direktive 2006/123 v nacionalnem pravnem redu, naj opozorim, da nacionalna sodišča zavezuje obveznost skladne razlage.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Ta obveznost ni omejena na razlago notranjih določb, sprejetih zaradi prenosa Direktive 2006/123, ampak zahteva upoštevanje celotnega nacionalnega prava za presojo, v kolikšni meri se lahko uporabi tako, da ne privede do rezultata, ki je v nasprotju s tistim, ki ga določa navedena direktiva.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Marleasing</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑106/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:395">EU:C:1990:395</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0008">8</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Association de médiation sociale</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑176/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2">EU:C:2014:2</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>To velja toliko bolj, kadar nacionalno sodišče odloča o sporu glede uporabe notranjih določb, ki so bile sprejete posebej za prenos direktive. Navedeno sodišče mora v zvezi s tem domnevati, da je država članica imela namen v celoti izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz obravnavane direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Pfeiffer in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑397/01 do C‑403/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:584">EU:C:2004:584</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0112">112</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Menim, da kadar je nacionalnemu sodišču v okviru te razlage v obravnavo predloženo nasprotje med določbami nacionalnega prava, s katerimi je bila prenesena Direktiva 2006/123, in določbami, ki urejajo posebno področje, mora to sodišče rešiti to nasprotje ob upoštevanju posebne narave Direktive 2006/123.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>To izhaja tudi iz točke 1.2.1 Priročnika o uveljavljanju direktive o storitvah<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Čeprav navedeni priročnik ni zavezujoč akt, se je Sodišče pri svojem razlogovanju že oprlo nanj, zlasti v sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Hiebler</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑293/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:843">EU:C:2015:843</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 32, 57 in 73).</P></NOTE>, v skladu s katerim morajo države članice, če se odločijo za prenos Direktive 2006/123 ali nekaterih njenih členov prek horizontalne zakonodaje – kot je storila Italija – zagotoviti, da ima taka zakonodaja prednost pred specialno zakonodajo. Poleg tega bi bilo treba v skladu s točko 6.1 navedenega priročnika določbe o sistemih dovoljenj glede na njihovo vsesplošno veljavnost vključiti v horizontalno zakonodajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Zato morata italijanski sodišči v obravnavanem primeru razlagati notranje pravo čim bolj tako, da se zagotovi, da ima člen 16 zakonske uredbe št. 59/2010, s katerim je bil prenesen člen 12 Direktive 2006/123, prednost pred specialno zakonodajo o koncesijah za javna dobra ob morju in jezerih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>Ta premislek je v obravnavanem primeru toliko bolj pomemben, ker – kot navaja predložitveno sodišče v zadevi C‑67/15 – podaljšanje, ki ga je sprejel italijanski zakonodajalec, privede do tega, da obstaja tveganje, da se člen 12 Direktive 2006/123, čeprav ga je zakonodajalec formalno prenesel, dejansko ne uporabi na področju koncesij za javna dobra zaradi specialne zakonodaje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Vsekakor ugotavljam, da se z določbami člena 12 Direktive 2006/123 konkretizirajo obveznosti, ki so izhajale že iz členov 49 PDEU in 56 PDEU na področju podelitve koncesij in dovoljenj v zvezi s storitvenimi dejavnostmi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>Vendar iz sodne prakse izhaja, da imajo temeljne svoboščine iz členov 49 PDEU in 56 PDEU neposreden učinek, tako da se je nanje mogoče neposredno sklicevati v sporu, ki vključuje pogodbena razmerja, da bi se omogočilo odprtje trga storitev za konkurenco.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej v tem smislu sodbe <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Telaustria in Telefonadress</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑324/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:669">EU:C:2000:669</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 60 do 62); <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>ASM Brescia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑347/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:416">EU:C:2008:416</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0069">69</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0070">70</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Belgacom</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑221/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:736">EU:C:2013:736</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>Enak učinek je torej treba priznati za člen 12 Direktive 2006/123, s katerim se ta načela konkretizirajo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="13"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Podredna razlaga člena 49 PDEU</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>Glede na mojo ugotovitev, da člen 12 Direktive 2006/123 nasprotuje podaljšanju dovoljenj, kakršna so ta iz postopkov v glavni stvari, ni treba razlagati določb Pogodbe DEU, na katere napotujeta predloga za sprejetje predhodne odločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>Podredno vseeno želim poudariti, da bi bilo v primeru, da se Direktiva 2006/123 ne bi uporabljala, ker bi zadevni akti pomenili koncesije za storitve, njihovo podaljšanje v nasprotju z zahtevami, ki izhajajo iz člena 49 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Naj spomnim, da morajo javni organi, kadar podelijo koncesije za storitve, ki bi lahko zanimale gospodarske subjekte s sedežem v drugih državah članicah, za kar se vsekakor zdi, da gre v obravnavanem primeru,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Predložitveno sodišče v zadevi C‑458/14 ugotavlja, da je za zadevno koncesijo podan gotov čezmejni interes, zlasti zaradi geografske lege javnega dobrega in gospodarske vrednosti koncesije.</P></NOTE> spoštovati temeljna pravila Pogodb, zlasti člen 49 PDEU, vključno z obveznostjo preglednosti, izhajajočo iz navedenega člena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Sodbe <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Telaustria in Telefonadress</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑324/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:669">EU:C:2000:669</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 60 do 62); <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Coname</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑231/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:487">EU:C:2005:487</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 16 do 19); <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Parking Brixen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑458/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:605">EU:C:2005:605</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 46 do 48); <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Wall</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑91/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:182">EU:C:2010:182</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Engelmann</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑64/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:506">EU:C:2010:506</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 51 do 53) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Belgacom</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑221/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:736">EU:C:2013:736</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>Navedeni organi se ne morejo izogniti tem obveznostim z odločitvijo, da samodejno podaljšajo rok izteka koncesij, ki so bile podeljene povsem nepregledno. Nacionalni ukrep, ki privede do odložitve podelitev nove koncesije s preglednim postopkom, namreč pomeni posredno diskriminacijo, ki je načeloma v nasprotju s členom 49 PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>ASM Brescia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑347/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:416">EU:C:2008:416</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Poleg tega, čeprav je Sodišče sprejelo, da bi bilo mogoče tak nacionalni ukrep utemeljiti z nujnim razlogom v splošnem interesu, povezanim s pravno varnostjo, v obravnavanem primeru pogoji, ki jih določa ta rešitev iz sodne prakse, očitno niso izpolnjeni.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej točko 99 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>Glede na vse predhodne premisleke Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki sta jih predložili Tribunale amministrativo regionale per la Lombardia (deželno upravno sodišče za Lombardijo) in Tribunale amministrativo regionale per la Sardegna (deželno upravno sodišče za Sardinijo), odgovori:</TXT><P>Člen 12(1) in (2) Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> o storitvah na notranjem trgu je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki določa samodejno podaljšanje roka izteka dovoljenj v zvezi z izkoriščanjem javnega dobrega ob morju in jezerih.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>