<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.00-20081231.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="ECRCJ2005SLB.0700735501.case.xml"><NO.CASE>C-515/03</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62003C0515</NO.CELEX><NO.SEQ>0019.0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>7357</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>7369</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>13</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><LEFT>SKLEPNI PREDLOGI RUIZ-JARABOJA — ZADEVA C-515/03</LEFT><RIGHT>EICHSFELDER SCHLACHTBETRIEB</RIGHT></CURR.TITLE><CONTENTS.CONCLUSION><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Dámasa Ruiz-Jaraboja Colomerja,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20050525">25. maja 2005</DATE><NOTE NOTE.ID="E0001" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Jezik izvirnika: španščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I —</NO.P><TXT>Uvod</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>To vprašanje za predhodno odločanje zadeva blago, ki je bilo odpremljeno v tretjo državo, za katero so bile plačane ustrezne carinske in uvozne dajatve ter ki je bilo po nepovratni predelavi in povrnitvi teh dajatev kmalu ponovno vneseno v Skupnost; namen vprašanja je ugotoviti, ali je bil to dejanski <QUOT.START ID="QS0001" REF.END="QE0001" CODE="201E"/>uvoz<QUOT.END ID="QE0001" REF.START="QS0001" CODE="201C"/> v tretjo državo v smislu člena 17(3) Uredbe (EGS) št 3665/87<NOTE NOTE.ID="E0002" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Uredba Komisije z dne <DATE ISO="19871127">27. novembra 1987</DATE> o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="351" DATE.PUB="1987" PAGE.FIRST="1">UL L 351, str. 1</REF.DOC.OJ>) v različici, ki izhaja iz Uredbe Komisije (ES) št. 1384/95 z dne <DATE ISO="19950619">19. junija 1995</DATE> o spremembi Uredbe št. 3665/87 predvsem glede prilagoditev, potrebnih zaradi izvajanja Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega na podlagi Urugvajskega kroga (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="134" DATE.PUB="1995" PAGE.FIRST="14">UL L 134, str. 14</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> in ali posledično to pomeni upravičenost do izvoznega nadomestila.</TXT></NP><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Najnovejša sodna praksa je sodba z dne <DATE ISO="20001017">17. oktobra 2000</DATE> v zadevi Roquette Frères<NOTE NOTE.ID="E0003" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P><REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-114/99" YEAR="2000" PAGE.ECR="I-8823">C-114/99, Recueil, str. I-8823</REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>. Vendar kot bom razložil pozneje, ta precedens ne velja za obravnavani primer.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II —</NO.P><TXT>Dejansko stanje in postopek v glavni stvari</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Z odločbo z dne <DATE ISO="19960201">1. februarja 1996</DATE> je Hauptzollamt Hamburg-Jonas, ki je pristojen za upravljanje plačil, plačanih iz naslova Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) v Nemčiji, in je tožena stranka v postopku v glavni stvari, ugodil zahtevi družbe Eichsfelder Schlachtbetrieb GmbH (v nadaljevanju: Eichsfelder), ki deluje na področju predelave mesa in je tožeča stranka v postopku v glavni stvari, za pridobitev diferencialnega izvoznega nadomestila v znesku <FT TYPE="DECIMAL">36.653,23</FT> DEM (<FT TYPE="DECIMAL">18.740,50</FT> EUR) za pošiljko <FT TYPE="NUMBER">20.135</FT> kg govejega mesa brez kosti na Poljsko, takrat tretjo državo.</TXT></NP><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Kot dokaz za sprostitev blaga v prosti promet v namembni državi je tožeča stranka<?PAGE NO="I-7358"?> v skladu s povezanimi določbami člena 16(1) in člena 18(1)(a) Uredbe št 3665/87 predložila overjeni prepis carinskega dokumenta z dne <DATE ISO="19951230">30. decembra 1995</DATE>, ki dokazuje, da je prej prodala izvoženo meso družbi Appelt GmbHm s sedežem v Cottbusu (Nemčija).</TXT></NP><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Na podlagi poizvedb pristojne inšpekcijske službe Zollfahndungsamt Hannover so bila ugotovljena ta dejstva.</TXT><P>Na Poljskem je bilo goveje meso predelano v rulade tako, da so se skupaj skuhali rezina mesa, ena do dve rezini slanine, čebula, kumarice in gorčica. Te rulade so bile ponovno vnesene v Nemčijo in na podlagi pogodbe, ki so jo <DATE ISO="19951003">3. oktobra 1995</DATE> sklenili Appelt GmbH (uvoznik) in dva druga poljska družabnika, so bile plačane običajne dajatve pri uvozu v Skupnost.</P><P>V skladu s členom 3(6) te pogodbe je <DATE ISO="19960207">7. februarja 1996</DATE> eden od navedenih družabnikov zahteval povračilo plačanih carin ter svojemu zahtevku priložil potrdilo o plačilu in ustrezen izvozni dokument.</P><P>Carinski urad v Torunu (Poljska) je ugodil zahtevi za povračilo uvoznih dajatev.</P></NP><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>Hauptzollamt je <DATE ISO="19991027">27. oktobra 1999</DATE> zahteval povračilo prej odobrenega izvoznega nadomestila, saj naj bi poizvedbe poljske policije razkrile, da je bilo blago, ki je predmet tega spora, odpremljeno v Nemčijo po predelavi, predvideni v zgoraj navedeni pogodbi.</TXT></NP><NP><NO.P>7.</NO.P><TXT>Tožeča stranka je vložila pritožbo zoper to odločbo z dopisom z dne <DATE ISO="19991119">19. novembra 1999</DATE> in Hauptzollamt jo je z odločbo z dne <DATE ISO="20021021">21. oktobra 2002</DATE> zavrnil kot neutemeljeno.</TXT></NP><NP><NO.P>8.</NO.P><TXT>Tožba v sporu o glavni stvari, vložena <DATE ISO="20021126">26. novembra 2002</DATE> pri predložitvenem sodišču, je vložena zoper zadnjenavedeno odločbo.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III —</NO.P><TXT>Vprašanje za predhodno odločanje</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>9.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Finanzgericht Hamburg prekinilo odločanje in na podlagi<?PAGE NO="I-7359"?> člena 234, tretji pododstavek, ES Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0002" REF.END="QE0002" CODE="201E"/>Ali je treba člen 17(3) Uredbe (EGS) št. 3665/87 v različici, ki izhaja iz Uredbe (ES) št. 1384/95, razlagati tako, da se proizvod šteje kot uvožen, če je po svoji sprostitvi v prosti promet v tretji državi bistveno predelan ali obdelan v smislu člena 24 Uredbe (ES) št. 2913/92 in ponovno izvožen v Skupnost ter so bile povrnjene in plačane običajne uvozne dajatve?<QUOT.END ID="QE0002" REF.START="QS0002" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV —</NO.P><TXT>Zadevna ureditev Skupnosti</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>10.</NO.P><TXT>V členu 5(1) Uredbe št. 3665/87 je določeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0003" REF.END="QE0003" CODE="201E"/>1.</NO.P><TXT>Diferencialno ali enotno nadomestilo se izplača samo, če je proizvod zapustil carinsko območje Skupnosti in če je bil uvožen, razen če se je zaradi višje sile pokvaril ali uničil pri prevozu, v tretjo državo in glede na okoliščine primera v določeno tretjo državo v dvanajstih mesecih po datumu sprejetja izvozne deklaracije,</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>če obstaja resen dvom o dejanskem namembnem kraju proizvoda</TXT><P>ali</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>če bi se zaradi razlike med zneskom nadomestila za izvoženi proizvod in zneskom uvoznih dajatev, ki za enak proizvod veljajo na datum sprejetja izvozne deklaracije, lahko proizvod ponovno uvozil v Skupnost.</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[...]</P><P>Poleg tega lahko pristojni organi držav članic zahtevajo dodatna dokazila, ki na zanje sprejemljiv način dokazujejo, da je bil proizvod dejansko v nespremenjenem stanju dan na trg v tretji državi uvoza.<QUOT.END ID="QE0003" REF.START="QS0003" CODE="201C"/></P></NP></QUOT.S></P></NP><?PAGE NO="I-7360"?><NP><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 16 Uredbe št 3665/87 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0004" REF.END="QE0004" CODE="201E"/>1.</NO.P><TXT>Če se stopnja nadomestila razlikuje glede na namembni kraj, se nadomestila plačajo ob upoštevanju dodatnih pogojev iz členov 17 in 18.<QUOT.END ID="QE0004" REF.START="QS0004" CODE="201C"/></TXT></NP></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>12.</NO.P><TXT>V členu 17 Uredbe št. 3665/87 je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0005" REF.END="QE0005" CODE="201E"/>1.</NO.P><TXT>Proizvode v nespremenjenem stanju je treba uvoziti v tretjo državo ali eno od tretjih držav, za katere velja nadomestilo, v dvanajstih mesecih od datuma sprejetja izvozne deklaracije; ta rok se lahko podaljša v skladu s členom 47.</TXT></NP><P>[...]</P><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Šteje se, da je bil proizvod uvožen, ko so v tretji državi opravljene carinske formalnosti za sprostitev v porabo.<QUOT.END ID="QE0005" REF.START="QS0005" CODE="201C"/></TXT></NP></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>13.</NO.P><TXT>V členu 18 Uredbe št. 3665/87 je podrobno urejeno, kako se lahko dokaže, da so bile carinske formalnosti opravljene.</TXT></NP><NP><NO.P>14.</NO.P><TXT>V prvi povedi člena 11(3) Uredbe št. 3665/87 je določeno, da pri neupravičenem izplačilu nadomestila upravičenec povrne neupravičeno prejeta nadomestila -vključno s kaznimi po odstavku 1, prvi pododstavek — in obresti, izračunane za čas od izplačila do povračila.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>V —</NO.P><TXT>Postopek pred Sodiščem</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>15.</NO.P><TXT>Vprašanje za predhodno odločanje je sodno tajništvo Sodišča prejelo <DATE ISO="20031209">9. decembra 2003</DATE>. Poleg družbe Eichsfelder in Hauptzollamt je stranka v postopku tudi Komisija Evropskih skupnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>16.</NO.P><TXT>Zadeva je bila dodeljena tretjemu senatu Sodišča. Javna obravnava, na kateri sta bili prisotni družba Eichsfelder in Komisija, je bila <DATE ISO="20050317">17. marca 2005</DATE>.</TXT></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="I-7361"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>VI —</NO.P><TXT>Preučitev vprašanja</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A —</NO.P><TXT>Stališča strank</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Eichsfelder</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>17.</NO.P><TXT>Tožeča stranka v postopku v glavni stvari predlaga, naj se člen 17(3) Uredbe št. 3665/87 razlaga tako, da se proizvod šteje za trženega in uvoženega v namembno državo od trenutka, v katerem je bil po svoji sprostitvi v prosti promet v tej državi bistveno predelan ali obdelan v smislu člena 24 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne <DATE ISO="19921012">12. oktobra 1992</DATE> o carinskem zakoniku Skupnosti<NOTE NOTE.ID="E0004" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="302" DATE.PUB="1992" PAGE.FIRST="1">UL L 302, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>18.</NO.P><TXT>Če je proizvod bistveno predelan v tretji državi, vprašanje, v katerem carinskem postopku so ga predelali (med sprostitvijo v prosti promet ali aktivnim oplemenitenjem), ne bi bilo pomembno za pravico do povračila. Čeprav je bilo goveje meso začinjeno za izdelavo rulad in nato izvoženo v Nemčijo na podlagi postopka aktivnega oplemenitenja s sistemom povračila, bi ta pravica do nadomestila morala obstajati.</TXT></NP><NP><NO.P>19.</NO.P><TXT>Naknadno povračilo uvoznih dajatev, plačanih poljskim organom, naj ne bi imelo nobenega vpliva na prvotno opredelitev izvoza. Podpiranje nasprotne trditve bi imelo resne posledice za upravičenca do nadomestila, ki bi moral tvegati, da bi se naknadno zaradi dogodkov, neodvisnih od njegove volje, sklepalo, da izvoz ni bil opravljen.</TXT></NP><NP><NO.P>20.</NO.P><TXT>Na obravnavi je družba Eichsfelder trdila, da je malo verjetno, da so bile v Nemčijo uvožene rulade pripravljene z govejim mesom, ki ga je izvozila, saj v proizvodni enoti na Poljskem ni bil opravljen carinski postopek prepoznavanja blaga. Poleg tega tožeča stranka zanika, da bi bile poljske uvozne dajatve za goveje meso povrnjene.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Hauptzollamt</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>21.</NO.P><TXT>Toženi organ trdi, da iz okoliščin postopka v glavni stvari, predvsem iz določb<?PAGE NO="I-7362"?> pogodbe z dne <DATE ISO="19951003">3. oktobra 1995</DATE>, izhaja, da stranki nista delovali zakonito in da sta krivi goljufije, ker sta umetno ustvarili pogoje za pridobitev ugodnosti. Ne da bi obtoževal družbo Eichsfelder, da je vedela za te podrobnosti, Hauptzollamt poudarja, da je treba goljufiva ravnanja tretje osebe na podlagi zahtevka za izvozna nadomestila šteti za običajno poslovno tveganje. Upravičenec ne more trditi, da je ravnal v dobri veri, vendar bi moral s pogodbenimi ukrepi zagotoviti, da blago ne bi bilo z goljufijo uporabljeno v drug namen.</TXT></NP><NP><NO.P>22.</NO.P><TXT>Na splošno Hauptzollamt meni, da je pravica do diferencialnega nadomestila pogojena s formalnostmi sprostitve v prosti promet v tretji državi, med katerimi je plačilo dolgovanih uvoznih dajatev, katerih povračilo bi povzročilo, da nadomestilo ne bi imelo pravne podlage, saj izvoznik ne bi vstopil na zadevni trg v običajnih okoliščinah.</TXT></NP><NP><NO.P>23.</NO.P><TXT>Prav tako iz predložitvene odločbe izhaja, da sta po mnenju Hauptzollamt opredelitev blaga in povračilo carin dokazana s pisnimi dokumenti. V obravnavanem primeru naj bi bilo očitno, da sta bila uporabljeni način sprostitve v prosti promet in poznejše povračilo dajatev po predelavi blaga izbrana izključno zaradi pridobitve izvoznega nadomestila, ter zato ne pomenita običajnega trgovskega posla.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Komisija</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>24.</NO.P><TXT>Komisija pojasnjuje, da je od leta 1998 obveščala nemško ministrstvo za finance o svojem stališču, ki se ujema s stališčem Hauptzollamt. Po mnenju Komisije naj bi bilo goveje meso predelano med postopkom oplemenitenja, pri čemer naj bi bile povrnjene uvozne dajatve, preden je bilo ponovno vneseno v Skupnost. To povračilo, ki so ga izvedli pristojni poljski organi, naj bi dokazovalo, da se blago ni uvozilo v skladu s carinskimi formalnostmi. Posledično naj blago ne bi bilo sproščeno v prosti promet, zaradi česar nadomestilo nima pravne podlage.</TXT></NP><NP><NO.P>25.</NO.P><TXT>Nato Komisija pojasnjuje, katere pogoje mora izpolnjevati bistvena predelava proizvodov, da bi imela vpliv na carinsko uvrstitev.</TXT></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="I-7363"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Stališče predložitvenega sodišča</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>26.</NO.P><TXT>Finanzgericht Hamburg dvomi, da je z vidika prava Skupnosti ta primer v nasprotju s predpostavko trženja iz člena 17(3) Uredbe št. 3665/87 in da bi morala tožeča stranka povrniti prejeto uvozno nadomestilo v skladu s členom 11(3), prva poved.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B —</NO.P><TXT>Meritorna presoja</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>27.</NO.P><TXT>Uvodoma želim poudariti, da je obramba družbe Eichsfelder na obravnavi podala dejanske trditve, ki se ne skladajo z dejanskimi podatki, na katerih temelji sklep Finanzgericht.<NOTE NOTE.ID="E0005" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zgoraj navedeno točko 20.</P></NOTE> Ker v okviru sodelovanja, določenega s členom 243 ES, dejstva ugotavlja nacionalno sodišče, začenjam preučitev na podlagi ugotovitev, ki so v predložitveni odločbi navedene kot ugotovljena dejstva.</TXT></NP><NP><NO.P>28.</NO.P><TXT>Treba je preučiti vsebino zastavljenega vprašanja, katerega namen je opredelitev, ali dejstva, kot so bila podana v sporu v glavni stvari, sodijo na področje uporabe člena 17(3) Uredbe št. 3665/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1384/95. V skladu s to določbo se za upravičenost do izplačila nadomestila šteje, da je bil proizvod <QUOT.START ID="QS0006" REF.END="QE0006" CODE="201E"/>uvožen<QUOT.END ID="QE0006" REF.START="QS0006" CODE="201C"/>, <QUOT.START ID="QS0007" REF.END="QE0007" CODE="201E"/>ko so v tretji državi opravljene carinske formalnosti za sprostitev v porabo<QUOT.END ID="QE0007" REF.START="QS0007" CODE="201C"/>. <QUOT.START ID="QS0008" REF.END="QE0008" CODE="201E"/>Tretja država<QUOT.END ID="QE0008" REF.START="QS0008" CODE="201C"/> pomeni državo, ki je bila navedena kot namembna država, ker se določba nanaša na sistem diferenciranih nadomestil, ki se izračunajo glede na državo izvoza.</TXT></NP><NP><NO.P>29.</NO.P><TXT>Treba je ugotoviti, ali se predpostavka iz člena 17(3) Uredbe št. 3665/87 uporablja za blago, ki:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>je bilo sproščeno v prosti promet v tretji državi;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>je bilo bistveno predelano ali obdelano;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>je bilo ponovno vneseno v Skupnost po povračilu plačanih uvoznih dajatev.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP><?PAGE NO="I-7364"?><NP><NO.P>30.</NO.P><TXT>Priznam, da so trditve družbe Eichsfelder in delno predložitvenega sodišča v prid zgoraj navedeni uporabi ter tudi nasprotne trditve, ki sta jih podala Hauptzollamt in Komisija, prepričljive.</TXT><P>Poleg tega se zdi nujno, če želimo pretehtati vse trditve, oddaljiti se od nekaterih pravnih opredelitev, ki jih je sprejelo predložitveno sodišče. Predvsem obstaja utemeljeni spor o tem, ali je bilo blago sproščeno v prosti promet in vsaj ali je bila sprostitev dokončna.</P></NP><NP><NO.P>31.</NO.P><TXT>Po mnenju organa, pristojnega za carinsko upravo v Nemčiji, je nesprostitev v porabo v tretji državi zloraba sistema nadomestil v skladu s členom 4(3) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne <DATE ISO="19951218">18. decembra 1995</DATE> o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti.<NOTE NOTE.ID="E0006" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="312" DATE.PUB="1995" PAGE.FIRST="1">UL L 312, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> Organ dodaja, da bi tu pojem <QUOT.START ID="QS0009" REF.END="QE0009" CODE="201E"/>goljufija<QUOT.END ID="QE0009" REF.START="QS0009" CODE="201C"/> moral pomeniti nepravilnost, storjeno za umetno pridobitev ugodnosti, in ne bi smel imeti pomena, ki se uporablja v kazenskih zadevah.</TXT></NP><NP><NO.P>32.</NO.P><TXT>Komisija v tem primeru opredeljuje položaj v postopku v glavni stvari kot zlorabo pravice v skladu s členom 17 Uredbe št. 3665/87 in ne v skladu s členom 5(1). Sporna dejanja naj bi bile zlorabe, ker naj bi zadevne stranke sporazumno prikrile obstoj pasivnega oplemenitenja in tako prejele diferencialno izvozno nadomestilo. V utemeljitev svoje trditve navaja sodbo z dne <DATE ISO="20001214">14. decembra 2000</DATE> v zadevi Emsland-Stärke<NOTE NOTE.ID="E0007" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P><REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-110/99" YEAR="2000" PAGE.ECR="I-11569">C-110/99, Recueil, str. I-11569</REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>33.</NO.P><TXT>Izhajati je treba iz ugotovitve, navedene v predložitveni odločbi, da je tožeča stranka v skladu s povezanimi določbami člena 16(1) in člena 18(1)(a) Uredbe št. 3665/87 predložila overjeni prepis carinskega uvoznega dokumenta. Načeloma se je zadevno blago štelo za uvoženo v smislu člena 17(3).</TXT></NP><NP><NO.P>34.</NO.P><TXT>Čeprav je v skladu z ustaljeno sodno prakso carinsko potrdilo o odpremi eden najpomembnejših dokazov, je vseeno ovrgljiv dokaz dejanske izvedbe postopka, zaradi<?PAGE NO="I-7365"?> katerega je bilo izplačano nadomestilo.<NOTE NOTE.ID="E0008" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodbi z dne <DATE ISO="19840711">11. julija 1984</DATE> v zadevi Dimex (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="89/83" YEAR="1984" PAGE.ECR="2815">89/83, Recueil, str. 2815, točka 11</REF.DOC.ECR>) in z dne <DATE ISO="19930331">31. marca 1993</DATE> v zadevi Möllmann-Fleisch (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-27/92" YEAR="1993" PAGE.ECR="I-1701">C-27/92, Recueil, str. I-1701, točka 13</REF.DOC.ECR>). V teh sodbah je Sodišče odločilo o razlagi člena 11(1) Uredbe Komisije (EGS) št. 192/75 z dne <DATE ISO="19750117">17. januarja 1975</DATE> o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="025" DATE.PUB="1975" PAGE.FIRST="1">UL L 25, str. 1</REF.DOC.OJ>) ter člena 20(2) in (3) Uredbe Komisije (EGS) št. 2730/79 z dne <DATE ISO="19791129">29. novembra 1979</DATE> o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="317" DATE.PUB="1979" PAGE.FIRST="1">UL L 317, str. 1</REF.DOC.OJ>), katerih vsebina je skoraj enaka vsebini člena 17(3) in člena 18(1) Uredbe št. 3665/87.</P></NOTE> Tako to potrdilo izgubi dokazno vrednost, ki jo ima običajno, če se pojavijo utemeljeni dvomi o dejanskem dostopu blaga na trg namembnega ozemlja za tamkajšnje trženje.<NOTE NOTE.ID="E0009" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Zgoraj navedena sodba Möllmann-Fleisch, točka 15.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>35.</NO.P><TXT>Treba se je vprašati, ali je pogoj iz navedenega člena 17(3) treba razumeti, kot da je bil izpolnjen.</TXT></NP><NP><NO.P>36.</NO.P><TXT>Strinjam se z mnenjem Hauptzollamt in Komisije, ki je v nasprotju z mnenjem, ki ga predložitveno sodišče zagovarja v odločbi in po katerem bi se stavek <QUOT.START ID="QS0010" REF.END="QE0010" CODE="201E"/>ko so v tretji državi opravljene carinske formalnosti za sprostitev v porabo<QUOT.END ID="QE0010" REF.START="QS0010" CODE="201C"/> moral razlagati, kot da to po potrebi vključuje plačilo uvoznih dajatev.</TXT></NP><NP><NO.P>37.</NO.P><TXT>Razpravlja se o vlogi, ki bi jo morala pri tem imeti naslednja besedila:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>Priloga B, poglavje I, k Mednarodni konvenciji o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov, podpisani v Kjotu <DATE ISO="19730518">18. maja 1973</DATE>, ki jo je Svet v imenu Skupnosti sprejel s Sklepom št. 85/204/EGS z dne <DATE ISO="19850307">7. marca 1985</DATE><NOTE NOTE.ID="E0010" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="087" DATE.PUB="1985" PAGE.FIRST="8">UL L 87, str. 8</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>člen 79, drugi pododstavek, Carinskega zakonika Skupnosti<NOTE NOTE.ID="E0011" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Naveden zgoraj.</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>uvodna izjava 17 Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 z dne <DATE ISO="19990415">15. aprila 1999</DATE> o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode<NOTE NOTE.ID="E0012" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="102" DATE.PUB="1999" PAGE.FIRST="11">UL L 102, str. 11</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE>.</P></ITEM></LIST></P></NP><NP><NO.P>38.</NO.P><TXT>Pravilno razumevanje teh besedil daje vtis, da carinske formalnosti, nujne za sprostitev v porabo, zajemajo plačilo morebitnih uvoznih dajatev, saj morajo vključevati vse formalnosti, zahtevane v zadevnem postopku.</TXT></NP><?PAGE NO="I-7366"?><NP><NO.P>39.</NO.P><TXT>V poglavju I navedene Priloge B h Kjotski konvenciji je <QUOT.START ID="QS0011" REF.END="QE0011" CODE="201E"/>sprostitev v porabo<QUOT.END ID="QE0011" REF.START="QS0011" CODE="201C"/> opredeljena kot sistem, s katerim blago dokončno vstopi v carinsko območje, pri čemer se zahtevata plačilo morebitnih plačljivih uvoznih dajatev in davkov ter izpolnitev vseh potrebnih carinskih formalnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>40.</NO.P><TXT>Zaradi preveč dobesedne razlage te opredelitve bi lahko sklepali, da so <QUOT.START ID="QS0012" REF.END="QE0012" CODE="201E"/>carinske formalnosti<QUOT.END ID="QE0012" REF.START="QS0012" CODE="201C"/> postopki, ločeni od plačila carinskih dajatev in davkov. Zdi se, da predložitveno sodišče daje prednost takemu branju. Vendar menim, da bi bilo treba poudariti ne toliko poseben tehnični pomen teh <QUOT.START ID="QS0013" REF.END="QE0013" CODE="201E"/>formalnosti<QUOT.END ID="QE0013" REF.START="QS0013" CODE="201C"/>, ampak njihov namen, in sicer sprostitev blaga v prosto porabo.</TXT></NP><NP><NO.P>41.</NO.P><TXT>V skladu s členom 79, drugi pododstavek, Carinskega zakonika Skupnosti <QUOT.START ID="QS0014" REF.END="QE0014" CODE="201E"/>sprostitev v prosti promet zajema ukrepe trgovinske politike, izpolnitev drugih formalnosti, predvidenih za uvoz blaga, in uporabo zakonsko dolgovanih dajatev<QUOT.END ID="QE0014" REF.START="QS0014" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>42.</NO.P><TXT>Kljub nekaterim manjšim terminološkim razhajanjem ni nobenega dvoma, da se v zgoraj navedeni določbi kaže ista logika kot v opredelitvi v Prilogi B h Kjotski konvenciji. Vztrajam pri dejstvu, da je treba za pravilno razumevanje člena 17(3) Uredbe št. 3665/87 upoštevati ključni cilj diferenciranih nadomestil, ki je zagotoviti subvencioniranim proizvodom dostop na trg konkretno določene države, kar zahteva izpolnitev vseh uvoznih pogojev, vključno s plačilom dolgovanih dajatev in davkov.</TXT></NP><NP><NO.P>43.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba navesti, da je glede sistema diferenciranih nadomestil plačilo teh dajatev najpomembnejša formalnost, saj se znesek ustreznega nadomestila izračuna na njihovi podlagi.</TXT></NP><NP><NO.P>44.</NO.P><TXT>Uvodna izjava 17 Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 potrjuje to stališče, saj je v njej navedeno, da <QUOT.START ID="QS0015" REF.END="QE0015" CODE="201E"/>ureditev uvoznih carinskih formalnosti pomeni predvsem plačilo uvoznih dajatev, ki jih je treba plačati, da se proizvod lahko prodaja v tej tretji državi<QUOT.END ID="QE0015" REF.START="QS0015" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>45.</NO.P><TXT>Zato je očitno, da je plačilo uvoznih dajatev ena od zahtev, določenih s členom 17(3) Uredbe št. 3665/87. Uporablja se kot dokaz o uvozu in po potrebi daje pravico do nadomestila.</TXT></NP><?PAGE NO="I-7367"?><NP><NO.P>46.</NO.P><TXT>Nasprotno pa iz zgoraj navedenega izhaja, da povračilo uvoznih dajatev izpodbija domnevo o uvozu in sočasno dodeljenemu nadomestilu jemlje pravno podlago.</TXT></NP><NP><NO.P>47.</NO.P><TXT>Glede drugega se v bistvu strinjam s presojo Hauptzollamt, da se morajo ravnanja tretjega na podlagi zahtevka za uvozno nadomestilo, ki izničijo namen, za kateri je bilo to nadomestilo dodeljeno, šteti za običajno poslovno tveganje, tako da upravičenec ne more trditi, da je ravnal v dobri veri, ker mora zagotoviti, da blago ne bo uporabljeno v drug namen.</TXT></NP><NP><NO.P>48.</NO.P><TXT>Da bi lahko to ugotovili, se mi niti ne zdi potrebno očitati zadevnim podjetjem, da so zasnovala prikrit postopek oplemenitenja, kot trdita Hauptzollamt in Komisija. Čeprav je rezultat zasnovanega postopka v praksi podoben tistemu, ki bi nastal pri tem carinskem postopku, se je bolje osredotočiti na dejstvo, da eden od pogojev za izvozno nadomestilo ni izpolnjen. Enako ugotovimo, ali je sporna transakcija morda opredeljena kot goljufiva.</TXT></NP><NP><NO.P>49.</NO.P><TXT>S tem pristopom se lahko izognemo preučitvi vpliva morebitne bistvene predelave blaga, za katero je bilo izplačano nadomestilo, kot je bilo v zadevi Roquette Frères.</TXT></NP><NP><NO.P>50.</NO.P><TXT>Dejstva v tej zadevi so drugačna od tistih v navedenem primeru, saj vključujejo trajno upravičenost do izvoznega nadomestila pri izvozu glukoznega sirupa na podlagi postopka aktivnega oplemenitenja, ki je bil predelan v penicilin delno ponovno uvožen.</TXT></NP><NP><NO.P>51.</NO.P><TXT>V tej zadevi se je Cour administrative de Nancy spraševalo o pomenu člena 5(1), zadnji pododstavek, Uredbe št. 3665/87 v delu, v katerem je za izplačilo izvoznega nadomestila določen pogoj, da je moral biti proizvod v nespremenjenem stanju dejansko dan na trg v tretji državi uvoza.</TXT></NP><NP><NO.P>52.</NO.P><TXT>Sodišče je presodilo, da pri bistveni predelavi ni bilo treba zahtevati dodatnih dokazov, da je bil proizvod v nespremenjenem stanju dejansko tržen v tretji državi uvoza; to je ugotovilo z analizo teleoloških vidikov te določbe, katere namen je organom držav članic omogočiti boj proti zlorabi, ki se<?PAGE NO="I-7368"?> zgodi, če je izvoženi proizvod ponovno vnesen v Skupnost.<NOTE NOTE.ID="E0013" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Točka 17 sodbe Roquette Frères, ki se sklicuje na sodbo z dne <DATE ISO="19990121">21. januarja 1999</DATE> v zadevi Nemčija proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-54/95" YEAR="1999" PAGE.ECR="I-35">C-54/95, Recueil, str. I-35, točki 45 in 46</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>53.</NO.P><TXT>Po mnenju Sodišča zlorabe ni, če je bil proizvod bistveno in nepovratno predelan, zaradi česar je prenehal obstajati kot tak in je bil proizveden nov proizvod, ki spada pod drugo tarifno številko.<NOTE NOTE.ID="E0014" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Točka 19 sodbe Roquette Frères.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>54.</NO.P><TXT>Generalni pravobranilec Alber je v sklepnih predlogih Roquette Frères, predstavljenih <DATE ISO="20000203">3. februarja 2000</DATE><NOTE NOTE.ID="E0015" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Recueil, str. I-8825, točka 56 in naslednje, katerih branje pojasnjuje zlasti morebitni pomen sodbe.</P></NOTE>, navedel, da zakonodajalec Skupnosti ni želel preprečiti izvoza proizvodov Skupnosti za obdelavo ali predelavo v tretji državi uvoza in da je bil proizvod v rabi v tretji državi. Ne glede na dejstvo, ali je postopek opredeljen kot poraba, raba ali dejansko dajanje v promet v nespremenjenem stanju, je namen jasen: bistvena obdelava ali predelava izpolnjuje to zahtevo, in iz tega sledi, da carinski postopek, na podlagi katerega je potekala predelava, v zvezi s tem ni pomemben.</TXT></NP><NP><NO.P>55.</NO.P><TXT>Za presojo, v kolikšni meri je ta sodna praksa pomembna za to zadevo, je treba poudariti, da nobena od strank ne zanika, da je bilo zadevno blago v postopku v glavni stvari bistveno predelano v smislu člena 24 Carinskega zakonika Skupnosti. Poleg tega je to tudi stališče predložitvenega sodišča.</TXT></NP><NP><NO.P>56.</NO.P><TXT>Poleg tega ne poskušamo oblikovati nobenega sklepa iz dejstva, da v zadevi Roquette Frères sporno nadomestilo ni bilo diferencirano. Kot je pojasnjeno v predložit-veni odločbi, se pogoji iz člena 5 Uredbe št. 3665/87 uporabljajo za diferencirana nadomestila in tudi za druga nadomestila, ne da bi obstajal razlog, da bi bilo treba drugače opredeliti morebitno nezakonitost postopka, ki zajema bistveno predelavo proizvoda, zaradi izvoza katerega je bilo izplačano nadomestilo, izračunano glede na namembno državo (predpostavka o diferenciaciji).</TXT></NP><NP><NO.P>57.</NO.P><TXT>Odločilna posebnost te zadeve je dejstvo, da so bile uvozne dajatve povrnjene, zaradi česar blago retroaktivno ni izpolnjevalo zahtev člena 17(3) Uredbe št. 3665/87; namen sodbe Roquette Frères je bil le ugotoviti,<?PAGE NO="I-7369"?> ali bi pri bistveni spremembi plačilo nadomestila na podlagi člena 5(1) Uredbe št. 3665/87 lahko bilo pogojeno s predložitvijo dodatnih dokazil o tem, da je bilo blago trženo v namembni državi. Sodišče je menilo, da je mogoče v Skupnost ponovno uvoziti blago, ki je bilo nepovratno predelano, saj je to drug proizvod. Zato je, kot je navedeno v točki 19 sodbe, le zavrnilo obstoj tveganja zlorabe.</TXT></NP><NP><NO.P>58.</NO.P><TXT>Skratka, kljub navidezni podobnosti obeh zadev iz natančne analize izhaja, da je njun predmet drugačen in da rešitve, ki jo je Sodišče sprejelo v sodbi Roquette Frères, ni mogoče prenesti na obravnavani primer.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>VII —</NO.P><TXT>Predlog</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>59.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na zastavljeno vprašanje za predhodno odločanje odgovori:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P>Člen 17(3) Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 z dne <DATE ISO="19871127">27. novembra 1987</DATE> o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št 1384/95 z dne <DATE ISO="19950619">19. junija 1995</DATE>, je treba razlagati tako, da se carinske formalnosti sprostitve v porabo v namembni državi ne štejejo za izpolnjene, če je po plačilu ustreznih uvoznih dajatev blago ponovno odpremljeno v Skupnost in so bile te dajatve prej povrnjene.</P></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>